Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 0 2780 5726042 5475996 2022-07-31T15:32:58Z 86.61.18.142 wikitext text/x-wiki '''31. julij''' je 212. [[dan]] [[leto|leta]] (213. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 153 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[1009]] - posvečen papež [[Papež Sergij IV.|Sergij IV.]] * [[1498]] - [[Krištof Kolumb]] na svoji tretji poti odkrije otok [[Trinidad in Tobago|Trinidad]] * [[1667]] - s sporazumom v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] se konča [[Anglija|angleško]] - [[nizozemska]] vojna * [[1703]] - [[Daniel Defoe]] zaradi pamfleta obsojen na [[sramotilni okvir]] * [[1790]] - prvi [[patent]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] izdan [[Samuel Hopkins|Samuelu Hopkinsu]] * [[1856]] - [[Christchurch]] na [[Nova Zelandija|novozelandskem]] [[Južni otok|Južnem otoku]] postane mesto * [[1860]] - [[Ivo Visina]] prejme odlikovanje ''[[Merita Naval]]'', ker je kot šesti za [[Ferdinand Magellan|Magellanom]] obplul [[Zemlja|Zemljo]] * [[1922]]- V ljubljani se v poklicno gasilsko brigado vpišeta prva dva gasilca. * [[1917]] - začne se tretja bitka pri [[Ypres]]u ([[Jeper|Jepru]]) * [[1919]] - [[Nemčija|nemška]] narodna skupščina sprejme [[Weimarska ustava|Weimarsko ustavo]] * [[1941]] - po [[Adolf Hitler|Hitlerjevem]] navodilu [[Hermann Göring]] naroči [[Reinhard Heydrich|Reinhardu Heydrichu]], naj »čim prej dostavi finančni in materialni načrt za izvedbo [[dokončna rešitev|dokončne rešitve]] judovskega vprašanja« * [[1944]]: ** [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Avranches]] ** [[Rdeča armada]] osvobodi [[Lvov]] in [[Brest-Litovsk]] * [[1945]] - [[Pierre Laval]], pobegli nekdanji [[predsednik vlade]] [[Vichyjska Francija|Vichyjske Francije]], se v [[Avstrija|Avstriji]] vda zaveznikom * [[1948]] - sprejeta odločitev, da se bo na [[Idlewild Field]] zgradilo [[letališče]] ''New York International Airport'', ki se danes imenuje po [[John Fitzgerald Kennedy|Johnu Fitzgeraldu Kennedyju]] * [[1964]] - [[Ranger 7]] pošlje prve slike iz bližine [[Luna|Lune]] * [[1969]] - izbruhne [[cestna afera]] * [[1971]] - [[astronavt]]i z odprave [[Apollo 15]] se kot prvi popeljejo po [[Luna|Luni]] z vozilom * [[1973]] - v strmoglavljenju letala na [[Boston, Massachusetts|bostonskem]] letališču [[Logan]] izgubi življenje 89 ljudi * [[1976]] - [[NASA]] objavi slovito fotografijo »[[obraz na Marsu|obraza na Marsu]]«, ki jo posname [[Viking 1]] * [[1992]]: ** v trčenju [[Tajska|tajskega]] [[Airbus A300|Airbusa A300]] v goro južno od [[nepal]]skega [[Katmandu]]ja umre 113 ljudi ** [[Italija]] prizna [[Slovenija|slovensko]] nasledstvo [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]] ** z odprtjem [[prekop Maina - Donava|prekopa Maina - Donava]] omogočen [[ladja|ladijski]] promet med [[Severno morje|Severnim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] * [[1996]] - [[računalnik|računalniška]] arhitektura [[MIL-STD-1750A]] se preneha uporabljati v načrtovanju novih izdelkov * [[1999]] - z namernim strmoglavljenjem plovila [[Lunar Prospector]] na površje [[Luna|Lune]] [[NASA]] konča njegovo iskanje zamrznjene vode na Lunini površini * [[2014]] v eksploziji [[Zemeljski plin|plina]] v [[Tajvan|tajvanskem]] mestu Kaohsiung umre 30 ljudi, 309 je ranjenih == Rojstva == * [[1391]] - [[Ciriaco de' Pizzicolli]], italijanski humanist in antikvar († [[1453]]/[[1455]]) * [[1527]] - [[Maksimilijan II. Habsburški]], nemški cesar († [[1576]]) * [[1550]] - [[Jakob Petelin Gallus]], slovenski skladatelj († [[1591]]) * [[1598]] - [[Alessandro Algardi]], italijanski kipar († [[1654]]) * [[1718]] - [[John Canton]], angleški fizik († [[1772]]) * [[1796]] - [[Ignac Kristijanović]], hrvaški pisatelj, prevajalec († [[1884]]) * [[1800]] - [[Friedrich Wöhler]], nemški kemik († [[1882]]) * [[1803]] - [[John Ericsson]], švedski strojni inženir, izumitelj († [[1889]]) * [[1804]] - [[George Baxter]], angleški graver, tiskar († [[1867]]) * [[1858]] - [[Richard Dixon Oldham]], britanski geolog, seizmolog († [[1936]]) * [[1860]] - [[Anton Freiherr von Eiselsberg]], avstrijski kirurg († [[1939]]) * [[1870]] - [[Rado Murnik]], slovenski pisatelj († [[1932]]) * [[1893]] - [[Gustav Šilih]], slovenski pisatelj († [[1961]]) * [[1901]] - [[Jean Philippe Arthur Dubuffet]], francoski slikar, kipar († [[1985]]) * [[1912]] - [[Milton Friedman]], ameriški ekonomist, nobelovec 1976 († [[2006]]) * [[1914]] - [[Louis de Funès]], francoski filmski igralec, komik († [[1983]]) *[[1918]] - [[David Kabalin]], hrvaški pesnik, pisatelj († [[2012]]) * [[1919]] - [[Primo Levi]], italijanski kemik, pisatelj judovskega rodu († [[1987]]) * [[1926]] - [[Hilary Putnam]], ameriški filozof * [[1932]] - [[John Searle]], ameriški filozof * [[1957]] - [[Samo Fakin]], slovenski zdravnik in politik * [[1962]] - [[Wesley Snipes]], ameriški filmski igralec * [[1965]] - [[Joanne Kathleen Rowling]], britanska pisateljica *[[1973]] - [[Manca Ogorevc]], slovenska igralka * [[1986]] - [[Jevgenij Malkin]], ruski hokejist * [[1998]] - [[Tadej Mazej]], slovenski rokometaš == Smrti == * [[1201]] - [[Ivan Komnen Debeli]], bizantinski uzurpator * [[1330]] - [[Mihael III. Šišman Asen]], bolgarski car (* [[1280]]) * [[1358]] - [[Étienne Marcel]], predstojnik ceha pariških trgovcev (* [[1310]]) * [[1367]] - [[Giovanni Colombini (trgovec)|Giovanni Colombini]], italijanski trgovec, ustanovitelj reda jezuatov (* [[1304]]) * [[1556]] - [[Ignacij Lojolski]], španski duhovnik, ustanovitelj jezuitov (* [[1491]]) * [[1566]] - [[Bartolomé de Las Casas]], španski dominikanski menih, duhovnik, pravnik in filozof prava (* [[1484]]) * [[1750]] - [[Juste-Aurèle Meissonier]], francoski zlatar, arhitekt (* [[1693]]/[[1695]]) * [[1784]] - [[Denis Diderot]], francoski pisatelj, filozof (* [[1713]]) * [[1795]] - [[José Basílio da Gama]], brazilski pesnik (* [[1740]]) * [[1836]] - [[Luka Čeč]], slovenski jamar (* [[1785]]) * [[1840]] - [[Nachman Kohen Krochmal]], avstrijski judovski filozof, teolog in zgodovinar (* [[1785]]) * [[1849]] - [[Sándor Petőfi]], madžarski pesnik (* [[1823]]) * [[1867]] - [[Benoît Fourneyron]], francoski izumitelj (* [[1802]]) * [[1875]] - [[Andrew Johnson]], ameriški predsednik (* [[1808]]) * [[1886]] - [[Franz Liszt]], madžarski skladatelj (* [[1811]]) * [[1913]] - [[Andrej Žnidarčič (duhovnik)|Andrej Žnidarčič]], slovenski duhovnik in narodni buditelj (* [[1835]]) * [[1914]] - [[Auguste-Marie-Joseph-Jean Jaurès]], francoski politik, filozof, publicist (* [[1859]]) * [[1917]] - [[Francis Ledwidge]], irski pesnik (* [[1887]]) * [[1944]] - [[Antoine de Saint-Exupéry]], francoski pilot, pisatelj (* [[1900]]) * [[1972]] - [[Paul-Henri Charles Spaak]], belgijski državnik (* [[1899]]) * [[1980]] - [[Ernst Pascual Jordan]], nemški fizik, matematik (* [[1902]]) * [[1993]] - [[Baudouin I. Belgijski|Baudouin I.]], belgijski kralj (* [[1930]]) * [[2000]] - [[Hendrik Christoffel van de Hulst]], nizozemski astronom (* [[1918]]) * [[2001]] - [[Poul Anderson]], ameriški pisatelj (* [[1926]]) == Prazniki in obredi == * Sveti [[Ignacij Lojolski]] * [[Republika Kongo]] - dan revolucije [[Kategorija:Dnevi v letu|731]] gmsoojmvwwjqtoe1j8mk1bs3i2i9ti8 5726043 5726042 2022-07-31T15:36:16Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/86.61.18.142|86.61.18.142]] ([[User talk:86.61.18.142|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki '''31. julij''' je 212. [[dan]] [[leto|leta]] (213. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 153 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[1009]] - posvečen papež [[Papež Sergij IV.|Sergij IV.]] * [[1498]] - [[Krištof Kolumb]] na svoji tretji poti odkrije otok [[Trinidad in Tobago|Trinidad]] * [[1667]] - s sporazumom v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] se konča [[Anglija|angleško]] - [[nizozemska]] vojna * [[1703]] - [[Daniel Defoe]] zaradi pamfleta obsojen na [[sramotilni okvir]] * [[1790]] - prvi [[patent]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] izdan [[Samuel Hopkins|Samuelu Hopkinsu]] * [[1856]] - [[Christchurch]] na [[Nova Zelandija|novozelandskem]] [[Južni otok|Južnem otoku]] postane mesto * [[1860]] - [[Ivo Visina]] prejme odlikovanje ''[[Merita Naval]]'', ker je kot šesti za [[Ferdinand Magellan|Magellanom]] obplul [[Zemlja|Zemljo]] * [[1917]] - začne se tretja bitka pri [[Ypres]]u ([[Jeper|Jepru]]) * [[1919]] - [[Nemčija|nemška]] narodna skupščina sprejme [[Weimarska ustava|Weimarsko ustavo]] * [[1941]] - po [[Adolf Hitler|Hitlerjevem]] navodilu [[Hermann Göring]] naroči [[Reinhard Heydrich|Reinhardu Heydrichu]], naj »čim prej dostavi finančni in materialni načrt za izvedbo [[dokončna rešitev|dokončne rešitve]] judovskega vprašanja« * [[1944]]: ** [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Avranches]] ** [[Rdeča armada]] osvobodi [[Lvov]] in [[Brest-Litovsk]] * [[1945]] - [[Pierre Laval]], pobegli nekdanji [[predsednik vlade]] [[Vichyjska Francija|Vichyjske Francije]], se v [[Avstrija|Avstriji]] vda zaveznikom * [[1948]] - sprejeta odločitev, da se bo na [[Idlewild Field]] zgradilo [[letališče]] ''New York International Airport'', ki se danes imenuje po [[John Fitzgerald Kennedy|Johnu Fitzgeraldu Kennedyju]] * [[1964]] - [[Ranger 7]] pošlje prve slike iz bližine [[Luna|Lune]] * [[1969]] - izbruhne [[cestna afera]] * [[1971]] - [[astronavt]]i z odprave [[Apollo 15]] se kot prvi popeljejo po [[Luna|Luni]] z vozilom * [[1973]] - v strmoglavljenju letala na [[Boston, Massachusetts|bostonskem]] letališču [[Logan]] izgubi življenje 89 ljudi * [[1976]] - [[NASA]] objavi slovito fotografijo »[[obraz na Marsu|obraza na Marsu]]«, ki jo posname [[Viking 1]] * [[1992]]: ** v trčenju [[Tajska|tajskega]] [[Airbus A300|Airbusa A300]] v goro južno od [[nepal]]skega [[Katmandu]]ja umre 113 ljudi ** [[Italija]] prizna [[Slovenija|slovensko]] nasledstvo [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]] ** z odprtjem [[prekop Maina - Donava|prekopa Maina - Donava]] omogočen [[ladja|ladijski]] promet med [[Severno morje|Severnim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] * [[1996]] - [[računalnik|računalniška]] arhitektura [[MIL-STD-1750A]] se preneha uporabljati v načrtovanju novih izdelkov * [[1999]] - z namernim strmoglavljenjem plovila [[Lunar Prospector]] na površje [[Luna|Lune]] [[NASA]] konča njegovo iskanje zamrznjene vode na Lunini površini * [[2014]] v eksploziji [[Zemeljski plin|plina]] v [[Tajvan|tajvanskem]] mestu Kaohsiung umre 30 ljudi, 309 je ranjenih == Rojstva == * [[1391]] - [[Ciriaco de' Pizzicolli]], italijanski humanist in antikvar († [[1453]]/[[1455]]) * [[1527]] - [[Maksimilijan II. Habsburški]], nemški cesar († [[1576]]) * [[1550]] - [[Jakob Petelin Gallus]], slovenski skladatelj († [[1591]]) * [[1598]] - [[Alessandro Algardi]], italijanski kipar († [[1654]]) * [[1718]] - [[John Canton]], angleški fizik († [[1772]]) * [[1796]] - [[Ignac Kristijanović]], hrvaški pisatelj, prevajalec († [[1884]]) * [[1800]] - [[Friedrich Wöhler]], nemški kemik († [[1882]]) * [[1803]] - [[John Ericsson]], švedski strojni inženir, izumitelj († [[1889]]) * [[1804]] - [[George Baxter]], angleški graver, tiskar († [[1867]]) * [[1858]] - [[Richard Dixon Oldham]], britanski geolog, seizmolog († [[1936]]) * [[1860]] - [[Anton Freiherr von Eiselsberg]], avstrijski kirurg († [[1939]]) * [[1870]] - [[Rado Murnik]], slovenski pisatelj († [[1932]]) * [[1893]] - [[Gustav Šilih]], slovenski pisatelj († [[1961]]) * [[1901]] - [[Jean Philippe Arthur Dubuffet]], francoski slikar, kipar († [[1985]]) * [[1912]] - [[Milton Friedman]], ameriški ekonomist, nobelovec 1976 († [[2006]]) * [[1914]] - [[Louis de Funès]], francoski filmski igralec, komik († [[1983]]) *[[1918]] - [[David Kabalin]], hrvaški pesnik, pisatelj († [[2012]]) * [[1919]] - [[Primo Levi]], italijanski kemik, pisatelj judovskega rodu († [[1987]]) * [[1926]] - [[Hilary Putnam]], ameriški filozof * [[1932]] - [[John Searle]], ameriški filozof * [[1957]] - [[Samo Fakin]], slovenski zdravnik in politik * [[1962]] - [[Wesley Snipes]], ameriški filmski igralec * [[1965]] - [[Joanne Kathleen Rowling]], britanska pisateljica *[[1973]] - [[Manca Ogorevc]], slovenska igralka * [[1986]] - [[Jevgenij Malkin]], ruski hokejist * [[1998]] - [[Tadej Mazej]], slovenski rokometaš == Smrti == * [[1201]] - [[Ivan Komnen Debeli]], bizantinski uzurpator * [[1330]] - [[Mihael III. Šišman Asen]], bolgarski car (* [[1280]]) * [[1358]] - [[Étienne Marcel]], predstojnik ceha pariških trgovcev (* [[1310]]) * [[1367]] - [[Giovanni Colombini (trgovec)|Giovanni Colombini]], italijanski trgovec, ustanovitelj reda jezuatov (* [[1304]]) * [[1556]] - [[Ignacij Lojolski]], španski duhovnik, ustanovitelj jezuitov (* [[1491]]) * [[1566]] - [[Bartolomé de Las Casas]], španski dominikanski menih, duhovnik, pravnik in filozof prava (* [[1484]]) * [[1750]] - [[Juste-Aurèle Meissonier]], francoski zlatar, arhitekt (* [[1693]]/[[1695]]) * [[1784]] - [[Denis Diderot]], francoski pisatelj, filozof (* [[1713]]) * [[1795]] - [[José Basílio da Gama]], brazilski pesnik (* [[1740]]) * [[1836]] - [[Luka Čeč]], slovenski jamar (* [[1785]]) * [[1840]] - [[Nachman Kohen Krochmal]], avstrijski judovski filozof, teolog in zgodovinar (* [[1785]]) * [[1849]] - [[Sándor Petőfi]], madžarski pesnik (* [[1823]]) * [[1867]] - [[Benoît Fourneyron]], francoski izumitelj (* [[1802]]) * [[1875]] - [[Andrew Johnson]], ameriški predsednik (* [[1808]]) * [[1886]] - [[Franz Liszt]], madžarski skladatelj (* [[1811]]) * [[1913]] - [[Andrej Žnidarčič (duhovnik)|Andrej Žnidarčič]], slovenski duhovnik in narodni buditelj (* [[1835]]) * [[1914]] - [[Auguste-Marie-Joseph-Jean Jaurès]], francoski politik, filozof, publicist (* [[1859]]) * [[1917]] - [[Francis Ledwidge]], irski pesnik (* [[1887]]) * [[1944]] - [[Antoine de Saint-Exupéry]], francoski pilot, pisatelj (* [[1900]]) * [[1972]] - [[Paul-Henri Charles Spaak]], belgijski državnik (* [[1899]]) * [[1980]] - [[Ernst Pascual Jordan]], nemški fizik, matematik (* [[1902]]) * [[1993]] - [[Baudouin I. Belgijski|Baudouin I.]], belgijski kralj (* [[1930]]) * [[2000]] - [[Hendrik Christoffel van de Hulst]], nizozemski astronom (* [[1918]]) * [[2001]] - [[Poul Anderson]], ameriški pisatelj (* [[1926]]) == Prazniki in obredi == * Sveti [[Ignacij Lojolski]] * [[Republika Kongo]] - dan revolucije [[Kategorija:Dnevi v letu|731]] d88rcdzs1m8691xguxtnq1qz0jzpwg5 0 4389 5726355 5725611 2022-08-01T11:14:54Z Ljuba brank 92351 /* Geografija */ gl wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = <big>日本国</big><br />''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku'' |conventional_long_name = Japonska |common_name = Japonska |common_name2 = Japonske |image_flag = Flag of Japan.svg |image_coat = Imperial Seal of Japan.svg |symbol_type = Cesarski pečat |image_map = Japan-location-cia.png |national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)<small><br />''Cesarska vladavina''</small><ref>{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> |official_languages = [[japonščina]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> |capital = [[Tokio]]¹ |latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E |largest_settlement_type = največja mestna konglomeracija |largest_city = [[Tokio]]¹ |government_type = [[Ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]] |leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁) |leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]] |area_rank = 61. |area_magnitude = 1 E11 |area_km2 = 377.972 |percent_water = 0,8 % |population_census = 126.672.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/GL08020101.do?_toGL08020101_&tstatCode=000001080615&requestSender=search|title=最新結果一覧　政府統計の総合窓口　GL08020101|publisher=Statistics Bureau of Japan|accessdate=27.4.2016}}</ref> |population_census_year = 2017 |population_density = 336 |population_density_rank = 36. |GDP_nominal_year = 2017 |GDP_nominal = 4,841 bilijona USD² |GDP_nominal_rank = 3. |GDP_PPP_year = 2017 |GDP_PPP = 5,420 bilijona USD² |GDP_PPP_rank = 4. |GDP_PPP_per_capita = 42.860 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 27. |demonym = Japonec |sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]] |established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]] |established_event2 = [[Ustava Meiji]] |established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]] |established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]] |established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.³ |established_date2 = [[29. november]] [[1890]] |established_date3 = [[3. maj]] [[1947]] |established_date4 = <br />[[28. april]] [[1952]] |Gini = 37,9 <!-- Number only. --> |Gini_year = 2011 |Gini_change = <!-- Increase/decrease/steady. --> |Gini_ref = <ref>{{navedi splet|title=World Factbook: Gini Index|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2172.html |publisher=[[Central Intelligence Agency|CIA]] |accessdate=11.5.2011}}</ref> |Gini_rank = 76. |HDI_year = 2015 |HDI = {{rast}} 0,903 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2016_human_development_report.pdf |title=2016 Human Development Report |year=2016 |accessdate=23.3.2017 |publisher=United Nations Development Programme}}</ref> |HDI_rank = 17. |HDI_category = <span style="color:#009900;">visok</span> |currency = [[japonski jen|jen]] (¥) |currency_code = JPY |country_code = JPN |time_zone = [[japonski standardni čas|JST]] |utc_offset = +9 |time_zone_DST = nobena |utc_offset_DST = |cctld = [[.jp]] |calling_code = 81 |ISO_3166-1_alpha2 = JP |ISO_3166-1_alpha3 = JPN |ISO_3166-1_numeric = 392 |sport_code = JPN |vehicle_code = J |footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]]. |footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=158&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&grp=0&a=&pr.x=87&pr.y=5 |title="World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects" |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}} |footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen. |religion = Šintoizem 56 %, budizem 35 %, kristjani 2 %, ostalo 7 %}} '''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,<ref name="sljfaq.org">{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}</ref> Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij. Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom. Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Japonske}} === Prazgodovina in antika === {{Zgodovina Japonske}} [[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]] Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref> Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref>{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref>{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}</ref> S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,<ref>{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> nove načine lončarstva<ref>{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža.<ref>{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}</ref> Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref>{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.<ref>{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref> Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.<ref>{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}</ref> V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an. V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> === Fevdalna Japonska === [[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']] Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]]. Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref>{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref> V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597. Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref>{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]<ref>{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref>, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',<ref>{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref> odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta. === Sodobna zgodovina === [[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]] 31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref> V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu. [[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente. V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref> po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref> Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}</ref> [[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]] Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,<ref>{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}</ref> leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«. V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref> 1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}} [[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]] Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref> Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref>{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref> Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref>{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref> === Podnebje === Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij: * Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega<ref name="autogenerated2" /> * Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature<ref name="autogenerated2" /> * Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi * Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno<ref name="autogenerated2" /> * Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik * Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}</ref> Povprečna zimska temperatura je 5,1&nbsp;°C, poletna pa 25,2&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}</ref> Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013 |publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref> === Biodiverziteta === [[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]] Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[japonski makak]], [[japonski rakunji pes]] in [[japonski orjaški močerad]].<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet ekoregij, vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki na Japonskem|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč [[Ramsarska konvencija|Ramsar]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Štirje naravni spomeniki ([[starodavni gozd Jakušima]], polotok [[Širetoko]], [[otočje Bonin]] in ''[[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]]'') so vpisani v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.<ref name="unesco1">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp |title=Japan&nbsp;– Properties Inscribed on the World Heritage List |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=5.7.2011}}</ref> === Okoljevarstvo === V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.<ref>{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.<ref>{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}</ref> Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}</ref> Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.<ref>{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}</ref> Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}</ref> Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}</ref> == Politika == === Politična ureditev === [[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]] Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.<ref name="tst-">{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}</ref><ref name="Constitution">{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}</ref> Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]]. V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}</ref> Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.<ref name="ReferenceC">{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref> Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.<ref name="ReferenceC"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}</ref> Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}</ref> === Upravna delitev === ==== Regije ==== Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo: * [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]]. * Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]]. ** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]]. ** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]]. ** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]]. ** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]]. * [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]]. * [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. * [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]]. ==== Prefekture ==== Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto –, in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo: {{stolpci|4| # [[Hokaido]] # [[Prefektura Aomori|Aomori]] # [[Prefektura Iwate|Iwate]] # [[Prefektura Miyagi|Miyagi]] # [[Prefektura Akita|Akita]] # [[Prefektura Yamagata|Yamagata]] # [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] # [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] # [[Prefektura Točigi|Točigi]] # [[Prefektura Gunma|Gunma]] # [[Prefektura Saitama|Saitama]] # [[Prefektura Čiba|Čiba]] # [[Tokio]] # [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]] # [[Prefektura Niigata|Niigata]] # [[Prefektura Toyama|Toyama]] # [[Prefektura Išikava|Išikava]] # [[Prefektura Fukui|Fukui]] # [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]] # [[Prefektura Nagano|Nagano]] # [[Prefektura Gifu|Gifu]] # [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]] # [[Prefektura Aiči|Aiči]] # [[Prefektura Mie|Mie]] # [[Prefektura Šiga|Šiga]] # [[Prefektura Kyoto|Kyoto]] # [[Prefektura Osaka|Osaka]] # [[Prefektura Hyogo|Hyogo]] # [[Prefektura Nara|Nara]] # [[Prefektura Wakayama|Wakayama]] # [[Prefektura Tottori|Tottori]] # [[Prefektura Šimane|Šimane]] # [[Prefektura Okayama|Okayama]] # [[Prefektura Hirošima|Hirošima]] # [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]] # [[Prefektura Tokušima|Tokušima]] # [[Prefektura Kagawa|Kagawa]] # [[Prefektura Ehime|Ehime]] # [[Prefektura Koči|Koči]] # [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]] # [[Prefektura Saga|Saga]] # [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]] # [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]] # [[Prefektura Oita|Oita]] # [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]] # [[Prefektura Kagošima|Kagošima]] # [[Prefektura Okinava|Okinava]] }} === Mednarodni odnosi === Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}</ref> in Indijo (oktober 2008)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}</ref> ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.<ref>{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}</ref> Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]</ref>, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')<ref name="takeshima">MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]</ref>, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]</ref> Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev. [[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo ("ženske za lagodje"),<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}</ref> za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.<ref name="#1"/> Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}</ref> Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;<ref>{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}</ref> pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?''). == Vojska == Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.<ref>{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}</ref> [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.<ref>Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015</ref> V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.<ref name="Iraq deployment">{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}</ref> Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.<ref>{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}</ref> V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.<ref name="Japan's Security Policy">{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}</ref> Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}</ref> Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]] Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}</ref> Tokijska borza spada med največje v Aziji.<ref>{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}</ref> Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.<ref>{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}</ref> Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.<ref>{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}</ref> Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.<ref>{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}</ref> Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij. Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti<ref name="oecd2008">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}</ref> in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.<ref>{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}</ref> Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}</ref> ==== Gospodarska zgodovina ==== Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst & Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}</ref> S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}</ref> v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}</ref> Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%<ref>{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}</ref>, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.<ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref> ==== Kmetijstvo in ribolov ==== [[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]] Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo<ref name="As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields">{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}</ref><ref name="Trip Report - Japan Agricultural Situation">{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}</ref>, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.<ref name="Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces">{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}</ref> Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.<ref name="As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields" /> Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.<ref name="How will Japan's farms survive?">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.<ref name="Trip Report - Japan Agricultural Situation" /><ref name="Japan - Agriculture">{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}</ref><ref name="With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete">{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}</ref> Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}</ref>, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.<ref name="UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing">{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}</ref> Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].<ref name="Japanese whaling 'science' rapped">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}</ref> ==== Industrija in storitve ==== Industrija predstavlja 27,5 % BDP.<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.<ref>{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}</ref> Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.<ref>{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.<ref name="Japan Country Report">{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}</ref> Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.<ref name="National Newspapers Total Circulation 2011">{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}</ref> Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}</ref> ==== Turizem ==== [[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]] Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}</ref> Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}</ref><ref name="Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)">{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}</ref> Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]] zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref>, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.<ref name="whc.unesco.org"/> Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''. == Znanost in tehnologija == Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki<ref>{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}</ref>), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}</ref>), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}</ref><ref>{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}</ref> Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.<ref>{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}</ref> [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.<ref>{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}</ref> Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA. == Infrastruktura == [[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]] Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,<ref name="stat.go.jp">[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref name="mlit.go.jp">{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref> ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.<ref name="stat.go.jp"/><ref name="mlit.go.jp"/><ref>{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}</ref> Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&nbsp;km/h.<ref name="transtatsjp">{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another "Just in Time"|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}</ref> V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}</ref> Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.<ref>{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}</ref> Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.<ref>[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011</ref> Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.<ref>Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011</ref> Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd. == Prebivalstvo == Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.<ref name=MulticulturalJapan>{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}</ref><ref name="Gentensei Shinko Shinbun 2010">Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)</ref> Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).<ref name="Table A.17">{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}</ref><ref name="haaretz.com">{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}</ref> Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.<ref name="handbook">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}</ref> {| class="wikitable" !# !Slika !Mesto !Prebivalcev <small>(Popis 2010)</small> !Prefektura |- !1. |[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]] |'''[[Tokio]]''' |8.949.447 |[[Tokio]] |- !2. |[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]] |'''[[Jokohama]]''' |3.689.603 |[[Kanagava]] |- !3. |[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]] |'''[[Osaka]]''' |2.666.371 |[[Osaka]] |- !4. |[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]] |'''[[Nagoja]]''' |2.263.907 |[[Aiči]] |- !5. |[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]] |'''[[Sapporo]]''' |1.914.434 |[[Hokaido]] |- !6. |[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]] |'''[[Kobe]]''' |1.544.873 |[[Hjogo]] |- !7. |[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]] |'''[[Kjoto]]''' |1.474.473 |[[Kjoto]] |- !8. |[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]] |'''[[Fukuoka]]''' |1.463.826 |[[Fukuoka]] |- !9. |[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]] |'''[[Kavasaki]]''' |1.425.678 |[[Kanagava]] |- !10. |[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]] |'''[[Sajtama]]''' |1.222.910 |[[Sajtama]] |} === Verstva Japonske === [[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]] Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov. Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.<ref name="Breen Teeuwen">Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)</ref><ref name=Kisala>{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}</ref><ref name=BY65>''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}</ref> [[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.<ref name="Brown, 1993. p. 455">Brown, 1993. p. 455</ref> [[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.<ref name="Higashibaba, 2002. p. 1">Higashibaba, 2002. p. 1</ref> Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.<ref>[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.</ref><ref>{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}</ref> Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].<ref>{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}</ref><ref name="Clarke">{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}</ref> === Jezik === Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.<ref>{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}</ref> Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški. Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje<ref>{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}</ref>, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}</ref> Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala. === Težave === S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.<ref>[[Gonzalo Garland]] et al. "Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan", with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995</ref> Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&HistFor=True&GrpOp=0&Dim1=81&File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.<ref name="Ogawa">{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&en=53c7315175389e69&ex=1374379200&partner=USERLAND&pagewanted=all&position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}</ref> Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo<ref>{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}</ref>, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.<ref>{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}</ref> Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&sec=health&spon=&scp=29&sq=suicide%20japan&st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}</ref><ref name=Times>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}</ref> ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.<ref name="ozawa-desilva">{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako |title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}</ref> ==Izobraževanje == [[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]] Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}</ref> Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}</ref> Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}</ref> Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.<ref name="auto">{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}</ref> Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu<ref>{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|title=TOP&nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}</ref>, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov. == Zdravstvo == Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}</ref> Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Kultura == Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}</ref> === Arhitektura === [[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]] Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje. Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije. V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.<ref>{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}</ref> Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. === Umetnost === [[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]] Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.<ref name=autogenerated3>{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}</ref> V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]]. Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.<ref>{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}</ref> Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.<ref>{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=103&oid=020&aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}</ref> Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}</ref> Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.<ref>Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&nbsp;243–265, By Andrew Shenton)</ref> Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}</ref> [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.<ref>{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}</ref> Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.<ref>{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}</ref> V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.<ref name="ispmsu">{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}</ref> V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.<ref>{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}</ref> V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994). === Filozofija === Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.<ref>http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf</ref> [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.<ref name="ReferenceA">plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/</ref> Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.<ref name="ReferenceA"/> Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}</ref> Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo. === Kulinarika === Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,<ref>[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf "A Day in the Life: Seasonal Foods"], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.</ref> kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.<ref name=michelin20101124>{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}</ref> Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo. === Prazniki in festivali === Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra. Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}</ref><ref>Nakamura, Akemi, "[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}", ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.</ref> Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]<ref name="jnto.go.jp">{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}</ref><ref name="jnto.go.jp"/>[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]] === Šport === Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}</ref> japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}</ref> Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.<ref>{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> [[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke. === Mediji === Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.<ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.<ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}</ref><ref name="nhk.or.jp"/><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref> == Poimenovanja == Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref name="sljfaq.org"/> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek "dežela vzhajajočega Sonca".<ref name="ReferenceB"/> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za "cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)". V pismu je bilo zapisano: "Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja." Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref> a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.<ref name="#2">{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.<ref>{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&pg=PA79&lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book "The History of Travalye in the West and East Indies"</ref> Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina<ref name="#2"/>), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.<ref name="ahd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}</ref> Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo. Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«. == Sklici == {{opombe|2}} == Nadaljnje branje == * Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran, Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}} * Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Japan|Japonska}} {{wikipotovanje|Japan|Japonska}} {{wikislovar}} * [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski] * [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije] {{East_Asia}} {{OECD}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Japonska| ]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Vzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] 9vaduqtk17y9obqffiihb15pid7mywa 5726365 5726355 2022-08-01T11:32:44Z Ljuba brank 92351 /* Upravna delitev */ gl wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = <big>日本国</big><br />''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku'' |conventional_long_name = Japonska |common_name = Japonska |common_name2 = Japonske |image_flag = Flag of Japan.svg |image_coat = Imperial Seal of Japan.svg |symbol_type = Cesarski pečat |image_map = Japan-location-cia.png |national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)<small><br />''Cesarska vladavina''</small><ref>{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> |official_languages = [[japonščina]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> |capital = [[Tokio]]¹ |latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E |largest_settlement_type = največja mestna konglomeracija |largest_city = [[Tokio]]¹ |government_type = [[Ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]] |leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁) |leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]] |area_rank = 61. |area_magnitude = 1 E11 |area_km2 = 377.972 |percent_water = 0,8 % |population_census = 126.672.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/GL08020101.do?_toGL08020101_&tstatCode=000001080615&requestSender=search|title=最新結果一覧　政府統計の総合窓口　GL08020101|publisher=Statistics Bureau of Japan|accessdate=27.4.2016}}</ref> |population_census_year = 2017 |population_density = 336 |population_density_rank = 36. |GDP_nominal_year = 2017 |GDP_nominal = 4,841 bilijona USD² |GDP_nominal_rank = 3. |GDP_PPP_year = 2017 |GDP_PPP = 5,420 bilijona USD² |GDP_PPP_rank = 4. |GDP_PPP_per_capita = 42.860 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 27. |demonym = Japonec |sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]] |established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]] |established_event2 = [[Ustava Meiji]] |established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]] |established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]] |established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.³ |established_date2 = [[29. november]] [[1890]] |established_date3 = [[3. maj]] [[1947]] |established_date4 = <br />[[28. april]] [[1952]] |Gini = 37,9 <!-- Number only. --> |Gini_year = 2011 |Gini_change = <!-- Increase/decrease/steady. --> |Gini_ref = <ref>{{navedi splet|title=World Factbook: Gini Index|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2172.html |publisher=[[Central Intelligence Agency|CIA]] |accessdate=11.5.2011}}</ref> |Gini_rank = 76. |HDI_year = 2015 |HDI = {{rast}} 0,903 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2016_human_development_report.pdf |title=2016 Human Development Report |year=2016 |accessdate=23.3.2017 |publisher=United Nations Development Programme}}</ref> |HDI_rank = 17. |HDI_category = <span style="color:#009900;">visok</span> |currency = [[japonski jen|jen]] (¥) |currency_code = JPY |country_code = JPN |time_zone = [[japonski standardni čas|JST]] |utc_offset = +9 |time_zone_DST = nobena |utc_offset_DST = |cctld = [[.jp]] |calling_code = 81 |ISO_3166-1_alpha2 = JP |ISO_3166-1_alpha3 = JPN |ISO_3166-1_numeric = 392 |sport_code = JPN |vehicle_code = J |footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]]. |footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=158&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&grp=0&a=&pr.x=87&pr.y=5 |title="World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects" |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}} |footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen. |religion = Šintoizem 56 %, budizem 35 %, kristjani 2 %, ostalo 7 %}} '''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,<ref name="sljfaq.org">{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}</ref> Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij. Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom. Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Japonske}} === Prazgodovina in antika === {{Zgodovina Japonske}} [[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]] Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref> Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref>{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref>{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}</ref> S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,<ref>{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> nove načine lončarstva<ref>{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža.<ref>{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}</ref> Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref>{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.<ref>{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref> Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.<ref>{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}</ref> V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an. V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> === Fevdalna Japonska === [[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']] Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]]. Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref>{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref> V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597. Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref>{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]<ref>{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref>, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',<ref>{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref> odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta. === Sodobna zgodovina === [[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]] 31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref> V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu. [[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente. V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref> po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref> Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}</ref> [[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]] Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,<ref>{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}</ref> leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«. V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref> 1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}} [[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]] Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref> Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref>{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref> Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref>{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref> === Podnebje === Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij: * Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega<ref name="autogenerated2" /> * Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature<ref name="autogenerated2" /> * Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi * Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno<ref name="autogenerated2" /> * Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik * Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}</ref> Povprečna zimska temperatura je 5,1&nbsp;°C, poletna pa 25,2&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}</ref> Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013 |publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref> === Biodiverziteta === [[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]] Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[japonski makak]], [[japonski rakunji pes]] in [[japonski orjaški močerad]].<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet ekoregij, vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki na Japonskem|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč [[Ramsarska konvencija|Ramsar]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Štirje naravni spomeniki ([[starodavni gozd Jakušima]], polotok [[Širetoko]], [[otočje Bonin]] in ''[[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]]'') so vpisani v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.<ref name="unesco1">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp |title=Japan&nbsp;– Properties Inscribed on the World Heritage List |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=5.7.2011}}</ref> === Okoljevarstvo === V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.<ref>{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.<ref>{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}</ref> Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}</ref> Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.<ref>{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}</ref> Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}</ref> Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}</ref> == Politika == === Politična ureditev === [[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]] Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.<ref name="tst-">{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}</ref><ref name="Constitution">{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}</ref> Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]]. V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}</ref> Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.<ref name="ReferenceC">{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref> Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.<ref name="ReferenceC"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}</ref> Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}</ref> === Upravna delitev === Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski. Pod nacionalno vlado je 47 prefektur, od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na podprefekture za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. 1718 občin (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke. ==== Regije ==== Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo: * [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]]. * Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]]. ** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]]. ** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]]. ** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]]. ** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]]. * [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]]. * [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. * [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]]. ==== Prefekture ==== {{glavni|Japonske prefekture}} Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo: {{stolpci|4| # [[Hokaido]] # [[Prefektura Aomori|Aomori]] # [[Prefektura Iwate|Iwate]] # [[Prefektura Miyagi|Miyagi]] # [[Prefektura Akita|Akita]] # [[Prefektura Yamagata|Yamagata]] # [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] # [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] # [[Prefektura Točigi|Točigi]] # [[Prefektura Gunma|Gunma]] # [[Prefektura Saitama|Saitama]] # [[Prefektura Čiba|Čiba]] # [[Tokio]] # [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]] # [[Prefektura Niigata|Niigata]] # [[Prefektura Toyama|Toyama]] # [[Prefektura Išikava|Išikava]] # [[Prefektura Fukui|Fukui]] # [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]] # [[Prefektura Nagano|Nagano]] # [[Prefektura Gifu|Gifu]] # [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]] # [[Prefektura Aiči|Aiči]] # [[Prefektura Mie|Mie]] # [[Prefektura Šiga|Šiga]] # [[Prefektura Kyoto|Kyoto]] # [[Prefektura Osaka|Osaka]] # [[Prefektura Hyogo|Hyogo]] # [[Prefektura Nara|Nara]] # [[Prefektura Wakayama|Wakayama]] # [[Prefektura Tottori|Tottori]] # [[Prefektura Šimane|Šimane]] # [[Prefektura Okayama|Okayama]] # [[Prefektura Hirošima|Hirošima]] # [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]] # [[Prefektura Tokušima|Tokušima]] # [[Prefektura Kagawa|Kagawa]] # [[Prefektura Ehime|Ehime]] # [[Prefektura Koči|Koči]] # [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]] # [[Prefektura Saga|Saga]] # [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]] # [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]] # [[Prefektura Oita|Oita]] # [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]] # [[Prefektura Kagošima|Kagošima]] # [[Prefektura Okinava|Okinava]] }} === Mednarodni odnosi === Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}</ref> in Indijo (oktober 2008)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}</ref> ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.<ref>{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}</ref> Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]</ref>, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')<ref name="takeshima">MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]</ref>, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]</ref> Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev. [[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo ("ženske za lagodje"),<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}</ref> za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.<ref name="#1"/> Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}</ref> Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;<ref>{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}</ref> pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?''). == Vojska == Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.<ref>{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}</ref> [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.<ref>Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015</ref> V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.<ref name="Iraq deployment">{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}</ref> Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.<ref>{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}</ref> V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.<ref name="Japan's Security Policy">{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}</ref> Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}</ref> Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]] Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}</ref> Tokijska borza spada med največje v Aziji.<ref>{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}</ref> Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.<ref>{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}</ref> Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.<ref>{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}</ref> Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.<ref>{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}</ref> Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij. Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti<ref name="oecd2008">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}</ref> in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.<ref>{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}</ref> Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}</ref> ==== Gospodarska zgodovina ==== Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst & Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}</ref> S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}</ref> v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}</ref> Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%<ref>{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}</ref>, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.<ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref> ==== Kmetijstvo in ribolov ==== [[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]] Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo<ref name="As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields">{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}</ref><ref name="Trip Report - Japan Agricultural Situation">{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}</ref>, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.<ref name="Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces">{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}</ref> Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.<ref name="As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields" /> Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.<ref name="How will Japan's farms survive?">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.<ref name="Trip Report - Japan Agricultural Situation" /><ref name="Japan - Agriculture">{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}</ref><ref name="With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete">{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}</ref> Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}</ref>, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.<ref name="UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing">{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}</ref> Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].<ref name="Japanese whaling 'science' rapped">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}</ref> ==== Industrija in storitve ==== Industrija predstavlja 27,5 % BDP.<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.<ref>{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}</ref> Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.<ref>{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.<ref name="Japan Country Report">{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}</ref> Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.<ref name="National Newspapers Total Circulation 2011">{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}</ref> Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}</ref> ==== Turizem ==== [[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]] Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}</ref> Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}</ref><ref name="Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)">{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}</ref> Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]] zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref>, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.<ref name="whc.unesco.org"/> Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''. == Znanost in tehnologija == Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki<ref>{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}</ref>), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}</ref>), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}</ref><ref>{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}</ref> Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.<ref>{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}</ref> [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.<ref>{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}</ref> Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA. == Infrastruktura == [[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]] Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,<ref name="stat.go.jp">[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref name="mlit.go.jp">{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref> ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.<ref name="stat.go.jp"/><ref name="mlit.go.jp"/><ref>{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}</ref> Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&nbsp;km/h.<ref name="transtatsjp">{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another "Just in Time"|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}</ref> V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}</ref> Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.<ref>{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}</ref> Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.<ref>[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011</ref> Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.<ref>Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011</ref> Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd. == Prebivalstvo == Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.<ref name=MulticulturalJapan>{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}</ref><ref name="Gentensei Shinko Shinbun 2010">Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)</ref> Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).<ref name="Table A.17">{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}</ref><ref name="haaretz.com">{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}</ref> Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.<ref name="handbook">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}</ref> {| class="wikitable" !# !Slika !Mesto !Prebivalcev <small>(Popis 2010)</small> !Prefektura |- !1. |[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]] |'''[[Tokio]]''' |8.949.447 |[[Tokio]] |- !2. |[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]] |'''[[Jokohama]]''' |3.689.603 |[[Kanagava]] |- !3. |[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]] |'''[[Osaka]]''' |2.666.371 |[[Osaka]] |- !4. |[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]] |'''[[Nagoja]]''' |2.263.907 |[[Aiči]] |- !5. |[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]] |'''[[Sapporo]]''' |1.914.434 |[[Hokaido]] |- !6. |[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]] |'''[[Kobe]]''' |1.544.873 |[[Hjogo]] |- !7. |[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]] |'''[[Kjoto]]''' |1.474.473 |[[Kjoto]] |- !8. |[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]] |'''[[Fukuoka]]''' |1.463.826 |[[Fukuoka]] |- !9. |[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]] |'''[[Kavasaki]]''' |1.425.678 |[[Kanagava]] |- !10. |[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]] |'''[[Sajtama]]''' |1.222.910 |[[Sajtama]] |} === Verstva Japonske === [[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]] Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov. Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.<ref name="Breen Teeuwen">Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)</ref><ref name=Kisala>{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}</ref><ref name=BY65>''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}</ref> [[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.<ref name="Brown, 1993. p. 455">Brown, 1993. p. 455</ref> [[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.<ref name="Higashibaba, 2002. p. 1">Higashibaba, 2002. p. 1</ref> Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.<ref>[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.</ref><ref>{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}</ref> Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].<ref>{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}</ref><ref name="Clarke">{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}</ref> === Jezik === Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.<ref>{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}</ref> Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški. Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje<ref>{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}</ref>, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}</ref> Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala. === Težave === S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.<ref>[[Gonzalo Garland]] et al. "Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan", with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995</ref> Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&HistFor=True&GrpOp=0&Dim1=81&File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.<ref name="Ogawa">{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&en=53c7315175389e69&ex=1374379200&partner=USERLAND&pagewanted=all&position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}</ref> Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo<ref>{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}</ref>, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.<ref>{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}</ref> Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&sec=health&spon=&scp=29&sq=suicide%20japan&st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}</ref><ref name=Times>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}</ref> ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.<ref name="ozawa-desilva">{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako |title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}</ref> ==Izobraževanje == [[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]] Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}</ref> Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}</ref> Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}</ref> Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.<ref name="auto">{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}</ref> Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu<ref>{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|title=TOP&nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}</ref>, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov. == Zdravstvo == Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}</ref> Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Kultura == Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}</ref> === Arhitektura === [[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]] Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje. Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije. V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.<ref>{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}</ref> Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. === Umetnost === [[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]] Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.<ref name=autogenerated3>{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}</ref> V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]]. Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.<ref>{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}</ref> Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.<ref>{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=103&oid=020&aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}</ref> Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}</ref> Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.<ref>Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&nbsp;243–265, By Andrew Shenton)</ref> Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}</ref> [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.<ref>{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}</ref> Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.<ref>{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}</ref> V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.<ref name="ispmsu">{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}</ref> V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.<ref>{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}</ref> V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994). === Filozofija === Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.<ref>http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf</ref> [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.<ref name="ReferenceA">plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/</ref> Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.<ref name="ReferenceA"/> Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}</ref> Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo. === Kulinarika === Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,<ref>[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf "A Day in the Life: Seasonal Foods"], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.</ref> kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.<ref name=michelin20101124>{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}</ref> Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo. === Prazniki in festivali === Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra. Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}</ref><ref>Nakamura, Akemi, "[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}", ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.</ref> Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]<ref name="jnto.go.jp">{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}</ref><ref name="jnto.go.jp"/>[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]] === Šport === Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}</ref> japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}</ref> Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.<ref>{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> [[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke. === Mediji === Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.<ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.<ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}</ref><ref name="nhk.or.jp"/><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref> == Poimenovanja == Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref name="sljfaq.org"/> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek "dežela vzhajajočega Sonca".<ref name="ReferenceB"/> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za "cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)". V pismu je bilo zapisano: "Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja." Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref> a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.<ref name="#2">{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.<ref>{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&pg=PA79&lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book "The History of Travalye in the West and East Indies"</ref> Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina<ref name="#2"/>), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.<ref name="ahd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}</ref> Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo. Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«. == Sklici == {{opombe|2}} == Nadaljnje branje == * Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran, Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}} * Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Japan|Japonska}} {{wikipotovanje|Japan|Japonska}} {{wikislovar}} * [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski] * [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije] {{East_Asia}} {{OECD}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Japonska| ]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Vzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] 3apf02tbrzpy6qaq0zo2fh6m24oeuc8 0 4812 5726121 5709275 2022-07-31T18:12:36Z Romanm 13 /* Češkoslovaška in druga svetovna vojna */ [[marionetna država]] wikitext text/x-wiki {{Infobox country |native_name = Slovenská republika |conventional_long_name = Slovaška republika |common_name = Slovaška |common_name2 = Slovaške |image_flag = Flag of Slovakia.svg |image_coat = Coat of Arms of Slovakia.svg |national_anthem = ''[[Nad Tatrou sa blýska]]''<small><br />"Nad Tatrami se bliska"</small><br /><center>[[Slika:National anthem of Slovakia, performed by the United States Navy Band.ogg]]</center> |image_map = EU-Slovakia.svg |map_caption = {{Napis k zemljevidu |country=Slovaška |country2=Slovaške |location_color=temno zelena |region=[[Evropa]] |region_color=temno siva |subregion=[[Evropska unija]] |subregion_color=zelena |legend=EU-Slovakia.svg}} |capital = [[Bratislava]]|latd=48 |latm=09 |latNS=N |longd=17 |longm=07 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[slovaščina]] |unofficial_languages = |demonym = [[Slovaki|Slovak, Slovakinja]] |ethnic_groups = '''80,7 % [[Slovaki]]''',<br /> 8,5 % [[Madžari]],<br /> 2,0 % [[Romi]], <br /> 0,6 % [[Čehi]],<br /> 0,6 % [[Rusini]], <br /> 7,0 % drugo<ref>{{navedi dokument |url=http://portal.statistics.sk/files/tab.11.pdf |title=Obyvateľstvo trvalo bývajúce v krajoch SR podľa materinského jazyka, SODB 2001, 2011 |publisher=Štatistický úrad SR}}</ref> |ethnic_groups_year = 2011 |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Slovaške|predsednica]]: |leader_title2 = [[ministrski predsednik Slovaške|predsednik vlade]]: |leader_name1 = [[Zuzana Čaputová]] |leader_name2 = [[Eduard Heger]] |sovereignty_type = [[neodvisnost]] |established_event1 = {{nowrap|od [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]}}<br /><small>kot [[Češkoslovaška]]</small> |established_date1 = 28. oktober 1918 |established_event2 = {{nowrap|od Češkoslovaške}} |established_date2 = 1. januar 1993¹ |accessionEUdate = 1. maj 2004<ref name=cia>{{navedi splet |title= Slovakia |work= The World Factbook |publisher= [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] |year=2007 |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/lo.html |accessdate=23.9.2012}}</ref> |area_rank = 129. |area_magnitude = 1 E10 |area_km2 = 49.035 <!--http://www.statistics.sk/mosmis/eng/run.html--> |percent_water = zanemarljivo |population_estimate = 5.450.421 |population_estimate_rank = 116. |population_estimate_year = 2018 |population_census = 5.397.036 |population_census_year = 2011 |population_census_rank = |population_density_km2 = 111 |population_density_rank = 88. |GDP_PPP = 126,916&nbsp;milijarde [[ameriški dolar|USD]]<ref name=imf2>{{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&pr.y=10&sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=936&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a= |title=Slovakia |publisher=Mednarodni denarni sklad |accessdate=21.4.2012}}</ref> |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_year = 2011 |GDP_PPP_per_capita = 23.304 USD<ref name=imf2/> |GDP_PPP_per_capita_rank = |GDP_nominal = 96,089&nbsp;milijarde USD<ref name=imf2/> |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = 2011 |GDP_nominal_per_capita = 17.643 USD<ref name=imf2/> |GDP_nominal_per_capita_rank = |Gini = {{pozitiven upad}} 20,9 |Gini_rank = |Gini_year = 2018 |Gini_category = <span style="color:green">nizek</span> |HDI = {{rast}} 0,857 |HDI_rank = 36. |HDI_year = 2018 |HDI_category = <span style="color:green">zelo visok</span> |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])² |currency_code = EUR² |country_code = |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.sk]]³ |calling_code = 421 |footnotes = ¹ [[Češkoslovaška]] se je razdelila na Češko in Slovaško<br />² Pred 2009: [[slovaška krona]] <br />³ Tudi [[.eu]], kot preostale članice Evropske unije. }} '''Slovaška''' ({{jezik-sk|Slovensko}}), uradno imenovana tudi '''Slovaška republika''' (slovaško Slovenská republika), je [[celinska država|celinska]] [[republika]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki meji na severozahodu s [[Češka|Češko]], na severu s [[Poljska|Poljsko]], na vzhodu z [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na zahodu z [[Avstrija|Avstrijo]]. == Prebivalstvo == Večinski delež prebivalstva, okoli 86 %, predstavljajo [[Slovaki]] (slovaško ''Slováci''). Najštevilčnejša manjšina so [[Madžari]] z 8,5 % deležem. Sporni so podatki o [[Romi]]h. Na zadnjem popisu so jih našteli za 1,7 %, vendar strokovnjaki domnevajo, da jih je okoli 5,6 %, le da so se zaradi diskriminacije izrekli bodisi za Slovake bodisi za Madžare. Če to drži, je treba delež Slovakov in Madžarov zmanjšati za skupno 4 odstotne točke. Manj številne narodne manjšine predstavljajo [[Čehi]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Nemci]] in [[Poljaki]]. Uradni jezik je [[slovaščina]], na nekaterih področjih, zlasti na jugu in vzhodu države, ima [[madžarščina]] status drugega uradnega jezika. == Verska sestava == Okoli 60 % vseh prebivalcev pripada [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. 9,7 % jih je [[ateist]]ov, 8,4 % prebivalcev so [[protestant]]i, približno 4 % jih pripada [[grškokatoliška cerkev|grškokatoliški cerkvi]], 0,9 % [[vzhodnopravoslavna cerkev|vzhodnopravoslavni cerkvi]]. Od predvojnih 120.000 [[Judje|Judov]] jih je do danes ostalo le okoli 2.300. == Površje == Slovaška je celinska država brez izhoda na [[morje]]. Relief je večinoma gorat in hribovit, saj skozi državo potekajo [[Karpati]]. V [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]] na severu države se nahaja gora [[Gerlachovský štít]], ki je z 2.655 [[meter|m]] najvišja točka. Nekaj nižinskega sveta je v porečju [[Donava|Donave]] na jugozahodu in na jugovzhodu države. Najnižja točka (94 m) se nahaja na skrajnem vzhodu, kjer reka [[Bodrog]] teče na [[Madžarska|Madžarsko]]. Najdaljša slovaška reka je [[Váh]], ki izvira v Visokih Tatrah, teče skozi severno in zahodno Slovaško ter se po 403 [[kilometer|km]] pri [[Komárno|Komárnu]] izliva v [[Donava|Donavo]]. Pomembna reka je tudi [[Hron]]. Območje okoli [[Rožňava|Rožňave]] (zahodno od [[Košice|Košic]]) je [[kras|zakraselo]] z značilnimi [[kraški pojavi|kraškimi pojavi]]. == Zgodovina == === Pred 5. stoletjem pr. n. št. === Okoli leta 500 pr. n. št. je bilo ozemlje sedanje Slovaške poseljeno s [[Kelti]], ki so zgradili mogočno [[utrdba|utrdbo]] na mestu današnje [[Bratislava|Bratislave]] in [[Havranok]]a. Biatecs, [[srebro|srebrnik]] z imeni keltskih [[kralj]]ev predstavlja prvo znano uporabo pisave na Slovaškem. Od 2. stoletja pr. n. št. je razširjeni [[Rimljani|rimski]] [[imperij]] ustanovil in vzdrževal več utrdb ob bregovih in severno od [[Donava|Donave]], največji sta bili poimenovani Carnuntum in Brigetio. V bližini najbolj severne točke rimskih osvojitev, ob [[limes|Limesu Romanusu]], je obstajal zimski [[tabor]] Laugaritio (na kraju sedanjega [[Trenčin]]a), kjer se je pomožna II. [[legija]] bojevala in zmagala v odločilni bitki proti [[germani|germanskim]] plemenom Quadi leta 179 pr. n. št., med Markomanskimi vojnami. [[Kraljestvo]] Vannius, ki so ga ustanovila germanska švabska plemena [[Kvadi]] in [[Markomani]] pa tudi več drugih manjših germanskih in keltskih plemen, vključno z [[Osi]] in [[Cotini]], je obstojalo na zahodu in v osrednji Slovaški od 8. - 6. stoletja pr. n. št. do leta 179 pr. n. št. === Slovanske države === [[Slovani|Slovanska]] plemena so se na ozemlju današnje Slovaške naselila v 6. stoletju. Zahodna Slovaška je bila center [[Samo]]ve plemenske zveze v 7. stoletju. Slovanska država, znana pod imenom »principat [[Nitra]]«, se je izoblikovala v 8. stoletju in njeni vladar [[Pribina]] je dal posvetiti prvo znano krščansko cerkev na Slovaškem leta 828. Skupaj s sosednjo [[Moravska|Moravsko]] je bil principat jedro [[Velikomoravska|Velikomoravske]] od leta 833. Največjo moč je Velikomoravska dobila s prihodom [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] [[misijonar]]jev [[Ciril in Metod|sv. Cirila in sv. Metoda]], za časa vladavine kneza [[Rastislav]]a in med ozemeljsko razširitvijo pod kraljem [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolkom I.]] === Kraljevina Madžarska === Po razpadu Velikomoravske v začetku 10. stoletja so si [[Madžari]] postopoma priključili ozemlje današnje Slovaške. Proti koncu 10. stoletja je sedanja Slovaška postala del nastajajočega madžarskega principata, ki se je po letu 1000 razvil v kraljevino [[Madžarska|Madžarsko]]. Slovaško ozemlje je ostalo sestavni del Madžarske države vse do leta 1918. Etnična sestava se je spremenila s prihodom Karpatskih Nemcev v 13. stoletju, [[Vlahi|Vlahov]] v 14. stoletju in [[Judje|Judov]]. Število prebivalcev se je močno zmanjšalo zaradi invazije [[Tatari|Tatarov]] leta 1241 in lakote ter epidemij [[kuga|kuge]] po njej. V [[Srednji vek|srednjem veku]] današnjo Slovaško označujeta rast [[mesto|mest]], gradnja številnih kamnitih [[grad]]ov in razvoj [[umetnost]]i. Leta 1465 je madžarski kralj [[Matija Korvin]] ustanovil prvo [[univerza|univerzo]] v [[Bratislava|Bratislavi]], ki pa je prenehala delovati po njegovi smr]i leta 1490. Turški imperij je začel svoje osvajalne pohode na Madžarsko in zasedba Bude ([[Budimpešta|Budimpešte]]) v začetku 16. stoletja je zahtevala prestavitev centra kraljevine Madžarske v Bratislavo, ki je leta 1536 postala [[prestolnica]] Madžarske. Turški vpadi ter spopadi z [[Habsburžani|Habsburško]] [[monarhija|monarhijo]] so močno opustošili deželo, posebej še podeželje. Ko so se bili [[Turki]] proti koncu 17. stoletja prisiljeni umakniti iz Madžarske, je pomembnost Slovaške upadla, četudi je Bratislava obdržala svoj status glavnega Madžarske vse do 1848, ko so prestol vrnili v Budimpešto. Med [[Revolucije leta 1848|revolucijo v letih 1848-49]] so Slovaki podprli avstrijskega [[cesar]]ja z željo, da bi bili neodvisni od madžarskega dela monarhije, toda to jim ni uspelo. Ker so se odnosi med obema narodoma poslabševali (glej: [[madžarizacija]]), je bila posledica ločitev Slovaške od Madžarske po [[prva svetovna vojna|I. svetovni vojni]]. === Češkoslovaška in druga svetovna vojna === Leta 1918 je Slovaška skupaj z Češko in Moravsko oblikovala skupno državo [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], z mejami, kot sta jih določali [[Saintgermainska pogodba (1919)|Saintgermainska]] in [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonska]] [[mirovna pogodba]]. Leta 1919 je med kaosom po razpadu Avstro-Ogrske Slovaško napadla provizorična Madžarska sovjetska republika in ena tretjina Slovaške je začasno postala Slovaška sovjetska republika. V medvojnem obdobju je bila demokratična in napredna Češkoslovaška pod stalnim pritiskom vlad Nemčije in Madžarske, dokler ni prenehala obstajati leta 1939, zaradi sklenitve Muenchenske pogodbe, podpisane eno leto prej. Južni del Slovaške je pripadel Madžarski, zaradi podpisa Dunajske deklaracije. Pod pritiskom nacistične Nemčije je [[Slovaška republika (1939–1945)|prva Slovaška republika]], ki jo je vodil [[fašizem|klero-fašistični]] [[Josef Tiso]], razglasila svojo [[neodvisnost]] od Češkoslovaške leta [[1939]]. Nova vlada je bila močno povezana z [[Tretji rajh|Nemčijo]] in je polagoma postala njena [[marionetna država|marioneta]]. Večina tukajšnjih Judov je bila med holokavstom deportirana v nemška [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. Protifašistično gibanje je vodilo več oboroženih spopadov leta 1944, znanih kot [[Slovaška narodna vstaja]], sledili pa sta ji krvava nemška [[okupacija]] in [[gverila|gverilski]] boji. === Komunistično obdobje === Po [[druga svetovna vojna|II. svetovni vojni]] je bila ponovno vzpostavljena Češkoslovaška in leta [[1947]] je bil Josef Tiso obešen zaradi svojega sodelovanja z nacisti. Več kot 76.000 Madžarov in 32.000 Nemcev je moralo zapustiti Slovaško v seriji množičnih selitev prebivalstva, ki so jih začeli zavezniki na [[Postdamska konferenca|Potsdamski konferenci]]. Ti dogodki so še danes vzrok napetosti med Slovaško in Madžarsko. Češkoslovaška je prišla pod sovjetski vpliv in pritisk držav Varšavskega pakta po udaru leta 1948. Državo so okupirale vojske [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] leta 1968, ko se je zaključilo obdobje liberalizacije pod vodstvom [[Aleksander Dubček|Aleksandra Dubčka]]. Leta 1969 je Češka postala [[federacija]] Češke in Slovaške socialistične republike . === Ustanovitev Slovaške === Koncu komunistične vladavine na Češkoslovaškem leta 1989, med miroljubno »[[Žametna revolucija|Žametno revolucijo]]«, je sledila ponovna delitev države, tokrat na dve državi naslednici. Julija 1992 se je Slovaška, pod vodstvom predsednika vlade [[Vladimir Mečiar|Vladimirja Mečiarja]], razglasila za neodvisno državo, kar je pomenilo, da so njeni [[zakon]]i nadomestili dotedaj veljavne federativne. Poleti 1992 sta se Mečiar in češki [[predsednik vlade]] [[Vaclav Klaus]] pogajala in dogovarjala o podrobnostih glede ločitve federacije in o delitvi. Novembra je zvezni [[parlament]] izglasoval, da se bosta uradno državi ločili 31. decembra 1992. Tako sta republika Slovaška in republika [[Češka]] odšli vsaka svojo pot 1. januarja 1993. Slovaška je ostala tesni sodelavec Češke, obe državi sodelujeta z Madžarsko in [[Poljska|Poljsko]] ter znotraj Višegrajske skupine. Slovaška je postala članica zveze [[NATO]] 29. marca 2004 in [[Evropska unija|Evropske unije]] 1. maja 2004. == Upravna delitev == Slovaška je upravno razdeljena na osem okrajev (slovaško »kraj«), imenovanih po njihovih upravnih središčih. * [[Banskobistriški okraj]] (Banskobystrický kraj) (glavno mesto [[Banská Bystrica]]) * [[Bratislavski okraj]] (Bratislavský kraj) (glavno mesto [[Bratislava]]) * [[Košiški okraj]] (Košický kraj) (glavno mesto [[Košice]]) * [[Nitranski okraj]] (Nitriansky kraj) (glavno mesto [[Nitra]]) * [[Prešovski okraj]] (Prešovský kraj) (glavno mesto [[Prešov]]) * [[Trenčinski okraj]] (Trenčiansky kraj) (glavno mesto [[Trenčín]]) * [[Trnavski okraj]] (Trnavský kraj) (glavno mesto [[Trnava]]) * [[Žilinski okraj]] (Žilinský kraj) (glavno mesto [[Žilina]]) Okraji se nadalje delijo na skupno 79 okrožij (ed. ''okres'', mn. ''okresy''). <div align="center"> [[Slika:Slovakia-map sl.png|520px|Zemljevid Slovaške]]<br /><small>''Zemljevid Slovaške''</small> </div> == Državni prazniki == * [[1. januar]] - dan vzpostavitve Slovaške republike * [[6. januar]] - dan [[sveti trije kralji|svetih treh kraljev]] * [[veliki petek]] in [[velika noč|velikonočni ponedeljek]] (po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]) * [[1. maj]] - praznik dela * [[8. maj]] - dan zmage nad [[fašizem|fašizmom]] * [[5. julij]] - dan [[sveti Ciril|sv. Cirila]] in [[sveti Metod|Metoda]] * [[29. avgust]] - obletnica slovaške narodne vstaje * [[1. september]] - dan ustave * [[15. september]] - dan naše trpeče gospe * [[1. november]] - dan vseh svetih * [[17. november]] - dan boja za svobodo in demokracijo * [[24. december]] - [[božič]]ni večer * [[25. december]] - božič * [[26. december]] - dan [[sveti Štefan|sv. Štefana]] Poleg tega obhajajo tudi naslednje spominske dneve, ki niso dela prosti: * [[25. marec]] - dan boja za [[človekove pravice]] * [[13. april]] - dan krivično preganjanih oseb * [[4. maj]] - dan sestrelitve [[Milan Štefanik|Milana Rastislava Štefánika]] * [[7. junij]] - obletnica memoranduma slovaškega naroda * [[5. julij]] - dan slovaških izseljencev * [[17. julij]] - dan neodvisnosti * [[4. avgust]] - dan Slovaške matice * [[9. september]] - dan žrtev [[holokavst]]a in rasnega nasilja * [[19. september]] - dan prvega zasedanja slovaškega Narodnega sveta * [[6. oktober]] - dan žrtev prelaza [[Dukla]] * [[27. oktober]] - dan žrtev [[černohovska tragedija|černohovske tragedije]] * [[28. oktober]] - dan ustanovitve [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] * [[29. oktober]] - rojstni dan [[Ľudovít Štúr|Ľudovíta Štúra]] * [[30. oktober]] - obletnica deklaracije slovaškega naroda * [[31. oktober]] - dan reformacije * [[30. december]] - dan deklaracije o Slovaški kot neodvisni cerkveni provinci == Sklici in opombe == {{Opombe}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Slovaška književnost]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovakia}} {{wikislovar}} * [http://www.government.gov.sk Uradna spletna stran vlade] {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Slovaška|*]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] {{normativna kontrola}} bgmx4vjz4hqr3co1amcrathng788rmr 4 9326 5726359 5711028 2022-08-01T11:23:25Z Boštjan7skozi24 168386 /* S */ wikitext text/x-wiki {{tocright}} Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. == A == * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[Andrei Kolkoutine]] [[:en:Andrei Kolkoutine|(en)]],[[:de:Andrei Kolkoutine|(de)]],[[:es:Andréi Kolkoutin|(es)]],[[:da:Andrej Kolkutin|(da)]] * [[Angelo Tartaglia]] ([[:de:Angelo Tartaglia|de]], [[:en:Angelo Tartaglia|en]], [[:fr:Angelo Tartaglia|fr]], [[:it:Angelo Tartaglia|it]]) * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] == B == *[[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] *[[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) *[[blagarica]] (epiklera) *[[bobnaste zavore]] *[[bule]] *[[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] *[[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) *[[Brežiški prelom]]/[[Brežiško-koprivniški prelom]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 13:30, 11. avgust 2014 (CEST) *[[Brušenje]] * [[Budna, Samo|Samo Budna]] == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Coimbra]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Chalermphol Malakham]] ([[:en:Chalermphol Malakham|en]]) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[Desno-sredinska politika]] * [[dikasterija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Donački prelom]] [[:en:Donat Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 13:09, 10. avgust 2014 (CEST) * [[Dom Janeza Boska]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] == F == * [[Ferruccio Jakomin]] ([[:it:Ferruccio Jakomin]]) * [[Formacija (geologija)]] ([[:en:Formation (stratigraphy)]]) --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:10, 10. avgust 2014 (CEST) * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) *[[Furlani]] == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geološki zavod Slovenije]] ([[:en:Geological Survey of Slovenia]]) --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 15:04, 11. avgust 2014 (CEST) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[geruzija]] * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Gorenjska kotlina]] ([[:en:Gorenjska Basin]]) --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 14:53, 10. avgust 2014 (CEST) * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] * [[Hiperventilacija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Idrijski prelom]] [[:en:Idrija Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 15:41, 10. avgust 2014 (CEST) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis|Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] -- [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Sreckarfilm&action=edit&section=1 Pogovor][[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:41, 5. maj 2016 (CEST) * [[Edmund Jacquelin|Jacquelin, Edmund]] * [[Joey Lawrence|Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[Jebovlje]] * [[JUB]] * [[Robert Jukič|Jukič, Robert]] * [[Jintara Poonlarp]] ([[:en:Jintara Poonlarp|en]]) == K == * Katalena (slovenska etno skupina) * [[Dejan Kavaš|Kavaš, Dejan]] * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:10, 10. avgust 2014 (CEST) * [[Frank Kramer|Kramer, Frank]] * [[Kneško tektonsko okno]] *Koroška danes (medij) *[[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[Kriptomat]] * [[Ki Daophet Nouhouang]] ([[:en:Ki Daophet Nouhouang|en]]) == L == * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] ([[:fr:Le Monde]]) * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Labotski prelom]] [[:en:Lavanttal Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 12:53, 10. avgust 2014 (CEST) == M == * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[mednarodno pravo]] * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] *[[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monkaen Kaenkoon]] ([[:en:Monkaen Kaenkoon|en]]) * [[Mangpor Chonthicha]] ([[:en:Mangpor Chonthicha|en]]) == N == * [[Nahodka]] ([[Rusija]]) * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[Boštjan Narat]] * [[Navadna smreka]] (''Picea abies'') * [[neoliberalizem]] * [[NOO]] * [[Valentina Novak]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Ne kupujte ruskih izdelkov!]] ([[:en:Do not buy Russian goods!]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] (ki ga plačujemo našim ekonomistom) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[perujska češnja]] (botanika, latinsko: physalis) * [[Planet Groove]] (slovenski bend, znan po uspešnici »Sonce«) * Pliš (slovenska skupina, znana po uspešnici »Metulji«) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Podsaharska Afrika]] * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[predsedstvo SNOO]] * [[premoženje RKC]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Pumpuang Duangjan]] ([[:en:Pumpuang Duangjan|en]]) * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Phai Phongsathon]] ([[:en:Phai Phongsathon|en]]) ==Q== == R == * [[Rune slovanski]] = [[Slovanski rune]] --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 10:52, 8. avgust 2015 (CEST) * [[Raški prelom]] [[:en:Raša Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:36, 10. avgust 2014 (CEST) * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reporter]] (časopis) * [[Reformator]] * [[Reutov]] ([[:en:Reutov|en]]) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[Robbie Williams]] ([[:en:Robbie Williams|en]]) * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) == S == * [[Slovanski rune]] --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 10:51, 8. avgust 2015 (CEST) * [[Santa Maria in Trastevere]] ([[:en:Santa Maria in Trastevere|Santa Maria in Trastevere]]) * [[Saraṇa Bhikkhu]] ([[:es:Saraṇa Bhikkhu|es]]) * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Savski prelom]] ([[:en:Sava Fault]]) --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 19:37, 12. avgust 2014 (CEST) * [[Karl Drais von Sauerbronn|Sauerbronn, Karl Drais von]] * [[servi]] * [[seznam tektonskih prelomov v Sloveniji]] [[:en:List of faults in Slovenia]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:55, 10. avgust 2014 (CEST) * ??? [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:56, 10. avgust 2014 (CEST) * Shyam * Silence ([[:en:Silence (band)|en]]) * [[simahija]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac|de Sivrac, Comte]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 12:50, 11. avgust 2014 (CEST) * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith|Smith, Patti]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šoštanjski prelom]] [[:en:Šoštanj Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 13:38, 10. avgust 2014 (CEST) * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Sparks and Juice Production]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling|Starling, James]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr|Storr, Anthony]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) * [[Sarit Thanarat]] ([[:en:Sarit Thanarat|en]]) == Š == * ??? [[:en:Shamakhi Astrophysical Observatory]] * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Katja Šulc|Šulc, Katja]] == T == * [[Tomašić Ivan]] --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 11:46, 8. avgust 2015 (CEST) * [[tema (bizantinska upravna enota)]] * [[terenski odbori SNOO]] * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]], [[:sr:Taksin Šinavatra|sr]] [[:ru:Чиннават, Таксин|ru]], [[:de:Thaksin Shinawatra|de]]) * [[The Tide]] (slovenski rokerji) * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]], [[:sr:Маха Вачиралонгкорн|sr]] [[:ru:Маха Вачиралонгкорн|ru]], [[:de:Maha Vajiralongkorn|de]]) * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Vitalij Nosov]] * [[VirtualBox]] * [[Viola cryana]] * [[Vítězslav]] * [[Vieng Narumon]] ([[:en:Vieng Narumon|en]]) == W == * [[Wal-Mart]] * [[Chris Wherry|Wherry, Chris]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) ==X== * [[XY]] [[:en:XY sex-determination system]] ==Y== == Z == * [[Zakarpatje]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] * [[Zvon Dva]] * [[Zvon Ena]] == Ž == * [[Žužemberški prelom]] [[:en:Žužemberk Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 14:19, 10. avgust 2014 (CEST) == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 173 [[Ameriki]] ([[:en:Americas|Americas]]) * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 104 [[orel]] ([[:en:Eagle|Eagle]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 91 [[ISO 3166-1]] ([[:en:ISO 3166-1|ISO 3166-1]]) * 83 [[Melila]] ([[:en:Melilla|Melilla]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Andra Pradeš]] ([[:en:Andhra Pradesh|Andhra Pradesh]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[Somaliland]] ([[:en:Somaliland|Somaliland]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Zaragoza]] ([[:en:Zaragoza|Zaragoza]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) * 69 [[prostitucija]] ([[:en:Prostitution|Prostitution]]) * 68 [[Južno Kitajsko morje]] ([[:en:South China Sea|South China Sea]]) * 68 [[Castile-La Mancha]] ([[:en:Castile-La Mancha|Castile-La Mancha]]) * 68 [[Navara]] ([[:en:Navarre|Navarre]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] tk81o7frfd3l09mlr0lvdiighjssuze 0 11255 5726037 5724691 2022-07-31T15:07:40Z Lear 21 211931 + Demografija wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;" |+ | colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]] |- | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava''' | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb''' |- | colspan="2" class="maptable" | {| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;" | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span> | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] |} |- | align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]] |- class="mergedtoprow" | '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E">52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E</span> {{ikona en}}]</span> |- class="mergedbottomrow" | '''[[Časovni pas]]''' | [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]]) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava''' |- class="mergedtoprow adr" | '''[[Seznam suverenih držav|Država]]''' | <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]] |- class="mergedrow" | '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]] |- class="mergedrow" |'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | '''Županja''' | Franziska Giffey (SPD) |- class="mergedrow" | '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke |- class="mergedbottomrow" | '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Površina]]'''&nbsp; || 892&nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]] |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&nbsp;m |- class="mergedrow" | style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]''' | 3.748.148&nbsp;<small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref> |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 3920 /km² |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[Urbano območje|urbano]]''': || 3.745.221 |- class="mergedbottomrow" | &nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&nbsp;<small>''(2020)''</small> |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021) |- class="mergedrow" | '''Poštna številka''' || 10001–14199 |- class="mergedrow" | '''Območna številka''' || 030 |- class="mergedrow" | '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B |- class="mergedbottomrow" | '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de] |} '''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi. Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije. Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza. == Zgodovina == * [[Berlinski kongres]] (1878) * [[Berlinski zid]] (1961-1989) == Uprava == Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin. Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene. === Berlinska okrožja === [[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|300px|Berlinska okrožja]] {| class="prettytable" style="text-align:right; font-size:90%" |- style="text-align:center;" !'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small> |- | align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72 |- | align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16 |- | align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29 |- | align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74 |- | align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47 |- | align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93 |- | align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01 |- | align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46 |- | align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91 |- | align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50 |- | align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09 |- | align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42 |} == Geografija == <gallery mode="packed"> Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014) Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015) </gallery> == Demografija == S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021). Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). === Jezik === Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov. nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to? == Podjetje == * [[Siemens (podjetje)|Siemens]] == Univerze == Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. * [[Humboldtova univerza v Berlinu]] * Tehniška univerza v Berlinu * Univerza umetnosti * Svobodna univerza v Berlinu <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]] Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu </gallery> == Šport == [[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]] * [[1. FC Union Berlin]] * [[Hertha BSC]] * Eisbären Berlin * ALBA Berlin * Füchse Berlin * Berlin Recycling Volleys * Wasserfreunde Spandau 04 * Mercedes-Benz Arena (Berlín) * [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) * Stadion An der Alten Försterei * [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]] == Kultura == * [[Berlinska filharmonija]] * [[Pergamonski muzej]] * [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]] * European Film Academy === Mediji === * [[Springer Nature]] === Filmi, postavljeni v Berlin === * [[Sonnenallee]] * [[Zbogom, Lenin!]] * [[Življenje drugih]] * Babylon Berlin == Galerija == <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum </gallery> == Pobratena mesta == Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene. {| style="background:none;" |- |valign="top"| * 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]] * 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]] * 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]] * 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]] * 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]] * 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]] |valign="top"| * 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]] * 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]] * 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]] * 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]] * 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]] * 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] |valign="top"| * 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]] * 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]] * 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]] * 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]] * 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. |} == Opombe in reference == {{opombe|2}} {{Zbirka|Berlin|Berlin}} == Zunanje povezave == * [http://www.berlin.de Uradna spletna stran] * [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin] * [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina {{Dežele Nemčije}} {{European Capital of Culture}} {{de-naselje-stub}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Nemčiji]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]] [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Berlin|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] {{normativna kontrola}} fegtseowdn79vw81b34vawm9d4o8y9q 0 13110 5726180 5418788 2022-07-31T18:57:57Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Noriško kraljestvo |conventional_long_name = |common_name = Norik |image_map =Noricum 1907.jpg |image_map_caption = |year_start = ok. [[200 pr. n. št.]] |year_end = okrog [[40|40 n. št.]] |continent = Evropa |region = Vzhodne Alpe |era = [[antika]] |status = |government_type = zveza trinajstih plemen |religion = |common_languages = |event_start = |date_start = |event1 = Rimljani kraljestvo spremenijo v tributno |date_event1 =ok. [[15 pr. n. št.]] |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_end = sprememba v rimsko provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]] |date_end = |capital = [[Noreja]] |today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Slovenija}}<br>{{flag|Nemčija}} }} '''Noriško kraljestvo''' ali '''Kraljestvo Norik''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Noricvm Regnvm}} ali {{aut|Regnvm Noricvm}}) so okoli leta [[200 pr. n. št.]] v regiji vzhodnih Alp ustanovili [[Kelti]]. Obstajalo je do leta [[15 pr. n. št.]], ko so si ga na miren način priključili [[Rimljani]]. Bilo je relativno stabilna [[konfederacija]] vsaj dvanajstih keltskih plemen; med njimi so bili [[Tavriski]], pa tudi manjša plemena, kot so [[Ambidravi]] ('tisti, ki živijo ob Dravi') na Koroškem, [[Ambisonti]] ter [[Ambilici]]. Ta plemenska imena so keltska; vsebujejo namreč prepono 'ambi', ki pomeni 'pri', 'okoli'. Vsa plemena so vodili [[Noriki]]. Izraz 'kraljestvo' (regnum) je lahko nekoliko zavajajoč. Na čelu države je namreč v določenem obdobju bil en sam kralj, včasih pa je državo vodila skupina poglavarjev. Ti so najverjetneje bili kralji svojih ljudstev. Noriško kraljestvo je od nastanka v drugem stoletju pr. n. št., pa vse do priključitve Rimu, najverjetneje leta [[15 pr. n. št.]], imelo močne gospodarske vezi z Rimom. Glavno izvozno blago je bilo [[železo]], ki je veljalo za izjemno kakovostno. Tega so najverjetneje pridobivali v vzhodni Štajerski, in v Gradiščanski. Zaradi njegove pomembnosti so v zgodnjem 1. stoletju pr. n. št. Rimljani ustanovili trgovsko postojanko na [[Štalenska gora|Štalenski gori]], na Koroškem. Kasneje jo je zamenjalo rimsko mesto [[Virunum]]. ==Zgodovinsko ozadje== Kmalu zatem, ko so se Kelti v drugi polovici tretjega stoletja pr. n. št. naselili na območju osrednje Koroške, je tu okoli leta [[200 pr. n. št.]] nastala močna, centralizirana državna tvorba, ki je bila relativno stabilna konfederacija vsaj dvanajstih keltskih plemen. Med njimi so bili Tavriski, pa tudi manjša plemena, kot so Ambidravi ('tisti, ki živijo ob Dravi') na Koroškem, Ambisonti ter Ambilici. Ta plemenska imena so keltska; vsebujejo namreč prepono 'ambi', ki pomeni 'pri', 'okoli'. Vsa plemena so vodili najmočnejši Noriki. Moč države je temeljila na dragocenem železu (tega so v glavnem pridobivali na severu [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], v vzhodni [[Štajerska|Štajerski]] in na [[Gradiščanska|Gradiščanskem]]; zaradi njegove pomembnosti so v zgodnjem [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]] Rimljani celo ustanovili trgovsko postojanko v Štalenski gori na Koroškem. Kasneje jo je zamenjalo rimsko mesto Virunum) ter na vojaški premoči keltskega ljudstva Noriki. Od tega časa naprej je poglavar Norikov vladal osrednji Koroški. Podrobnosti o tej državi, ki se je kmalu začela smatrati za kraljestvo, ostajajo neznane; zgodovinski zapisi namreč obstajajo šele od [[2. stoletje pr. n. št.|drugega stoletja pred našim štetjem]], ko so se začeli stiki z Rimljani. Izraz 'kraljestvo' (latinsko: regnum) je lahko nekoliko zavajajoč. Na čelu države je namreč v določenem obdobju res bil en sam kralj, a je včasih državo vodila tudi skupina poglavarjev. Ti so najverjetneje bili kralji vsak svojih ljudstev. Rimljani, s katerimi je Noriško kraljestvo imelo močne gospodarske stike, so si leta [[15 pr. n. št.]] državo na miren način pridružili. ==Odnosi z Rimom== Pogoji, ki so omogočili neposredni kontakt med Rimom in Noriškim kraljestvom, so bili ustvarjeni z rimsko širitvijo na sever Italije. Po bitki pri Telamonu (leta 225 pr. n. št.), velikim galskim porazom pri Clastidiumu, in po napadu na veliko keltsko utrjeno naselje (opidum) Mediolanum (Milano, 222 pr. n. št.), se je moč severnoitalijanskih Bojev in Insubrov sesula. Hanibalov napad na Italijo, ko je ogromno Keltov v Padski nižini dezertiralo Rim, je zmotil tukajšnjo rimsko širitev; šele nadaljnje odprave proti Bojem in Insubrom, začenši leta 197 pr. n. št., so vodile do končne vzpostavitve rimske moči v severni Italiji. Rimske kolonije kot so Bononia (Bologna, 189 pr. n. št.), Parma in Mutina (Modena, 183 pr. n. št.), najbolj pa Akvileja (Oglej, 183–181 pr. n. št.) so tamkajšnjo rimsko oblast močno zasidrale. V zadnji fazi te vojaške in politične širitve Rima v Padski dolini, so se začeli prvi stiki med Rimom in Noriškim kraljestvom. Livij opisuje njihov razvoj v letih 186–169 pr. n. št. Kasnejši odnosi med Rimom in Noriškim kraljestvom so bili odlični. Leta 178 pr. n. št. se je keltski kontingent, ki je štel okoli tri tisoč mož, skupaj z Rimljani bojeval proti Istranom. Kontingentu je poveljeval Catmelus, ki je bil (odvisni) kralj (regulus) vzhodnoalpskih dežel. V letih 171 in 170 pr. n. št. je med Rimom in Noriškim kraljestvom zopet vladala živahna diplomacija. Galija je bila dodeljena konzulu po imenu L. Cassius Longinus, kot območje pod njegovo upravo. A konzul se s provinco ni obremenjeval, in je šel prek Istre in Ilirika proti Makedoniji, da bi sodeloval v tretji makedonski vojni, čeravno je Makedonija kot provinca bila dodeljena drugemu konzulu po imenu P. Licinius Crassus. Ko je senat izvedel, kaj počne konzul Longinus, mu je ukazal, da se nemudoma vrne v Rim. Ko so se odpravljali nazaj, so Longinus in njegovi vojaki oplenili dežele Japodov, Istrov in Karnov. Odposlanstva teh ljudstev so v prihajajočih letih prispela v Rim, kjer so se o teh dejanjih pritoževala senatu. Istočasno pa je v Rim prišlo odposlanstvo kralja čezalpskih Galcev, imenovanega Cincibilis, ki ga je vodil njegov brat. Odposlanstvo je trdilo, da so tudi njihove dežele bile oplenjene ter da je ogromno ljudi bilo odpeljanih v suženjstvo. Senat se je distanciral od teh dejanj in konzula Longinusa ter obljubil, da bo zadevo preiskal. Rimljani so odposlali odprave Karnom, Istrom in Japodom, dva ugledna senatorja pa so poslali na sever, h kralju Cincibilisu. Ta sta s seboj prinašala darila za kralja, njegovega brata ter za Noriške plemiče, ravno tako pa so ugodili kraljevi želji, da v Italiji kupi konje. Ti dobri odnosi so ostali nemoteni tudi v naslednjih letih. Leta 169 pred našim štetjem se je odposlanstvo kralja (regulus), imenovanega Balanos, pojavilo v Rimu, kjer so ponudili vojaško pomoč za tretjo makedonsko vojno. Kontingent je menda bil isti kot tisti, ki je Rimljanom pomagal leta 178 pr. n. št.. Senat se je kralju zahvalil z darili, čeravno se zdi, da pomoči niso sprejeli. Ne obstaja dvom, da so »Galci,« ki so omenjeni v letih 186, 183, 178, 170 in 169 pr. n. št., eno in isto ljudstvo južnega dela kasnejše province Norik ter da vse, kar izvemo od Livija, dokazuje, da je to ljudstvo začelo formirati državo. Očitno močna konfederacija več plemen do tedaj še ni obstajala. Eno celotno pleme, na primer, bi se lahko preselilo brez da bi osrednji glavar to vedel ali odobril. Poglavar Norikov v osrednjem delu Koroške je imel trdno mesto kot »kralj« svojega ljudstva, ravno tako pa je bilo jasno, da želi svojo oblast razširiti na sosednja plemena. Dejstvo, da Livij ne omenja izraza kralj še ne dokazuje, da bi Noriški poglavar imel nižjo funkcijo od kralja, kot je omenjena nekaj let kasneje. Leta 183 pr. n. št. so se Rimljani najverjetneje pogajali z noriškim kraljem ter s tamkajšnjimi plemiči. Kmalu zatem pa viri začno omenjati kralja. Catmelus je vodil zavezniški kontingent kot predstavnik kralja. Catmelus sam je najbrž bil eden vodilnih plemičev, morda celo brat kralja, in verjetno nikogar drugega kot kralja z imenom Cincibilis. Cincibilis je bil kralj Norika leta 170 pr. n. št.. Odposlanstvo, ki ga je poslal v Rim, pa je vodil njegov brat, najverjetneje Catmelus; Livij ga sicer ne imenuje. Catmelus je v istrski vojni vzpostavil stike s senatom, in je tako bil odlična izbira za pogajanje z njim. Opisi Cincibilisa in njegovega brata kažejo, kako so takratni ljudje gledali na položaje teh vodilnih osebnosti vzhodno od Alp. Cincibilis se omenja kot kralj, Catmelus pa celo kot njegov sokralj. Balanos, najverjetneje neposredni naslednik CIncibilisa, in verjetno njegov sin, je bil ravno tako imenovan »kralj« s strani Rimljanov. Diplomatska odprava iz leta 170 pr. n. št. dokazuje, da je vpliv in moč noriškega kralja postopoma rasla. ==Glej tudi== * [[noriški jezik]] * [[Noreja]] == Viri == * G. Dobesch, ''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'', Gradec in Dunaj, 1993 {{COBISS|ID=36403968}} * ''Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom'' v ''Studien zu den Militärgrenzen Roms'', 3. zvezek, Stuttgart, 1986, str. 308-315 {{COBISS|ID=2890848}} {{SLO pokrajine}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:Staroveške države]] [[Kategorija:Noriško kraljestvo| ]] aqwqqhfrshnez04qv6fe4eo0whw0odp 0 22813 5726317 5679142 2022-08-01T07:46:59Z 109.182.35.56 /* Znani zaporniki[1] */ wikitext text/x-wiki {{coor title dms|44|50|53|N|14|49|26|E|}} {{Infopolje Otoki | name = Goli otok | native name = <!-- ali |local name= --> | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Goli otok.jpg | image size = 220px | image caption = Goli otok | image alt = | mmap_image = Goli mapa.jpg | map_alt = | map_width = | map_caption = Goli otok na zemljevidu Kvarnerja | map_relief = | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = |lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = | location = [[Jadransko morje]] | type = | pop = | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = Kvarnersko otočje | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 4,53 | area footnotes = | rank = | length km = 14,297 |length m= --> | length footnotes = | width km = |width m= --> | width footnotes = | coastline km = |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = | elevation footnotes = | highest mount = | Country heading = | country = {{zastava|Hrvaška}} | country admin divisions title = Županija | country admin divisions = [[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|20px]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] | country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil | country admin divisions 1 = | country admin divisions title 2 = Registrska oznaka plovil | country admin divisions 2 = | country capital type = | country capital = | country largest city type = | country largest city = | country capital and largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 = | country 1 admin divisions title = | country 1 admin divisions = | country 1 admin divisions title 1 = | country 1 admin divisions 1 = | country 1 capital type = | country 1 capital = | country 1 largest city type = | country 1 largest city = | country 1 capital and largest city = | country 1 largest city population = | country 1 leader title = | country 1 leader name = | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = | population as of = | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = | časovni pas = | utc_offset1 = | timezone1_DST = UTC +1 | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} [[Slika:Goli otok zatvor.jpg|thumb|Zapori na Golem otoku]] '''Goli''' (bolj poznan kot '''Goli otok''') je [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] blizu [[Hrvaška|hrvaške]] obale, leži med [[Rab]]om in celino v [[Kvarner|Kvarnerskem zalivu]]. Goli, na katerem stoji [[svetilnik]], ima površino 4,53 [[kvadratni kilometer|km²]]. Dolžina [[obala|obalnega pasu]] je 14,297 [[km]]. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] je 227 [[mnm]] visoka Glavina. Otok je praktično brez rastlinja (gol) in nenaseljen, le na južnem delu je nekaj rastlinja in nekaj [[uvala|uval]]. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji na [[rt]]u Sajalo oddaja svetlobni signal: R Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 5 [[morska milja|milj]]. == Zgodovina == Vse do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] na Golem otoku ni bilo nobenih naselij. Tedaj je [[Avstro-Ogrska]] zgradila [[taborišče]] za [[Rusi|ruske]] zapornike iz [[vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnih bojišč]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so ga leta 1946 [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]] oblasti spremenile v strogi prevzgojni [[zapor]] za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za [[informbiro]]jevce, to je tiste komuniste, ki so podpirali Stalinovo obliko partijske diktature oziroma nadvlade. Po sporu s [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinom]] in ob preteči nevarnosti napada Sovjetske zveze na Jugoslavijo in več kot 1000 incidentih na meji, v katerih je bilo že več mrtvih, je [[Josip Broz - Tito|Tito]] ukazal politične somišljenike [[Informbiro|informbiroja]] zapreti v posebno taborišče. Po Titovem ukazu so v obdobju od 1948 do 1963 aretirali 55.633 ljudi ki so bili osumljeni ali obsojeni za podporo »[[Josip Stalin|stalinizmu]]« in po podatkih [[UDBA|UDBE]] za osrednjo Jugoslavijo 11.650 poslali na Goli otok. Od tega 7.235 Srbov, 3.341 Črnogorcev, 2.586 Hrvatov, 882 Makedoncev in 555 Slovencev. Vojaška sodišča so jih na večletno kazen obsodila 5.024, še 11.650 so jih administrativno kaznovali do enega leta zapora, saj so jih tja pošiljali komiteji komunističnih partij. Kasneje so na Goli otok pošiljali tudi morilce, pedofile, spolne prestopnike, torej ljudi, ki so storili hujše oblike zločina. Od vseh aretiranih je bilo 21.818 udeležencev [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], 9.234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5.081 delavcev in kmetov, 4.008 študentov in dijakov. Jetniki so bili podvrženi mučenju in [[prisilno delo|prisilnemu delu]] v [[kamnolom]]u, ne glede na vremenske razmere. Poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni [[burja|burji]]. Zapornike so bolj kot pazniki redno tepli in drugače trpinčili drugi zaporniki. Po mnenju Radovana Hrasta je Tito tudi z ustanovitvijo tega taborišča onemogočil napad Sovjetske zveze na Jugoslavijo in posledično posredovanje ZDA, kar bi lahko sprožilo tretjo svetovno vojno. V času SR Hrvaške so v zapor pošiljali v glavnem politične zapornike, kasneje pa so zapirali tudi ljudi, ki so zakrivili kazniva dejanja (tatvine, umore, ...), včasih pa so zaprli tudi mladoletne prestopnike. Zapor je prenehal z delom leta [[1988]],{{navedi vir}} leto kasneje pa so ga zapustili in zaprli. Danes Goli otok obiskujejo turisti in pastirji z Raba, ki včasih pripeljejo ovce na pašo. === Znani zaporniki<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/svet/goli-otok-pekel-sredi-jadrana/207168 |title=Goli otok - pekel sredi Jadrana |date=9.7.2009 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=28.1.2014}}</ref> === * [[Šaban Bajramović]] – srbski glasbenik romskega rodu * [[Dragotin Gustinčič]] – politik in publicist * [[Cene Logar]] – filozof * [[Božo Kobe]] – pravnik in pedagog * [[Mirko Košir]] – kemik, predvojni komunist in publicist * [[Vilibald Konte]] – rudarski inženir, predvojni komunist * [[Vlado Dapčević]] – črnogorski partizan * [[Vlado Dijak]] – bosanski pisatelj * [[Alija Izetbegović]] – bivši predsednik Bosne in Hercegovine * [[Tine Logar]] – jezikoslovec * [[Venko Markovski]] – makedonski pisatelj == Sklici in opombe == {{Opombe}} == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] * [[Sveti Grgur (otok)|Sveti Grgur]] - drugo večje otoško taborišče == Nadaljnje branje == * [[Branko Hofman]]: ''Noč do jutra'', roman * [[Dimitrij Žilevski]]: ''Otok brez milosti'', Rotis, Maribor, 2005. * Radovan Hrast: Čas, ki ga ni (1991 UDK 929) * Radovan Hrast: Viharnik na razpotjih časa (2007 UDK 821-94) * Antonije Isaković: Hip 2 (1984 hr) * Božidar Jezernik: Non cogito ergo sum (1994 ) * Janez Jezeršek: Arhipelag Goli (1989) * Janez Jezeršek: Medaljoni našega časa (1990) * Ženi Lebl: Ljubičica bela (1990) * Dragan Marković: Istina o Golom otoku (1987) * David Tasić: Leševi s Golog (1988) * David Tasić: Leševi s Golog (1990) * Emil Weiss: Ne hodi naprej (1997) * Dimitrij Žilevski: Otok brez milosti (1995) * {{navedi knjigo |author=Jezernik, Božidar |year=2013 |title=Goli otok - Titov gulag. |publisher=Ljubljana: Modrijan, Znanstvena založba Filozofske fakultete |isbn=978-961-241-726-0 |cobiss=266022400 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.goli-otok.hr * http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/rebernik-ana.pdf * http://www.goli-otok.com * [http://noviplamen.net/2013/12/25/16000-golotocana-po-spisku/ Seznam zapornikov na Golem otoku], objavljen 25. 12. 2013 na [http://noviplamen.net/ noviplamen.net] [[Kategorija:Otoki Kvarnerja]] [[Kategorija:Zgodovina Jugoslavije]] {{normativna kontrola}} 40jo1qs060c4u3j24uxjw3vjhwg0n35 0 35404 5726021 5565550 2022-07-31T14:25:00Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infobox Philosopher | region = Zahodna filozofija | era = [[Filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | image_name =| image_caption =Ludwig Wittgenstein, slikal Ben Richards v Walesu, 1947 | name = Ludwig Josef Johann Wittgenstein | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[logični pozitivizem]], [[analitična filozofija]], [[tolstoj]]anstvo, <br /> [[Šola filozofije vsakodnevnega jezika]]<ref>"''School of Ordinary Language Philosophy''", zbadljivka s katero so "resni" simbolisti poimenovali gardo mlajših filistrov na Oxfordu, ki se je ukvarjala s poučevanjem vsakdanjega jezika, v "''Concise Routledge Encyclopedia of Philosophy, 2000</ref> | main_interests = [[logika]], [[epistemologija]], [[filozofija jezika]], [[filozofija matematike]], [[filozofija psihologije]], [[ontologija]], [[mistika]] | influences = [[Gottlob Frege|Frege]], [[Bertrand Russell|Russell]], [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauer]], [[George Edward Moore|Moore]], [[Spinoza]], [[William James]], [[Frank P. Ramsey|Ramsey]], [[Immanuel Kant|Kant]], [[Søren Kierkegaard|Kierkegaard]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski]], [[Ludwig Edward Boltzmann|Boltzmann]], [[Avrelij Avguštin|Avguštin]]| influenced = [[Bertrand Russell|Russell]], [[G. E. M. Anscombe|Anscombe]], [[Gilbert Ryle|Ryle]], [[Saul Kripke|Kripke]], [[Alan Turing|Turing]], [[Quine]], [[Richard Rorty|Rorty]], [[Dunajski krog]], [[logični pozitivizem]], [[analitična filozofija]], [[krščanska filozofija]] | notable_ideas = [[logični atomizem]], [[neizrekljivo]], [[jezikovne igre]], pragmatizem jezika, pokazati/izreči | }} '''Ludwig Josef Johann Wittgenstein''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[Filozofija#Filozofi in filozofija|filozof]], [[logika|logik]] in [[inženir]], * [[26. april]] [[1889]], [[Dunaj]], [[Avstrija]], † [[29. april]] [[1951]], [[Cambridge]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Je eden vodilnih [[Analitična filozofija|analitičnih filozofov]] 20. stoletja, ki je postavil temelje sodobne filozofije, predvsem v [[logika|logiki]] in [[filozofija navadnega jezika|filozofiji]] navadnega jezika. Razvil je dva zelo svojevrstna, toda medsebojno nerazdružljiva sistema, ki se oba v glavnem ukvarjata z odnosi med jezikom in svetom. S svojimi deli je vplival tako na svoje sodobnike, [[Dunajski krog]] in [[Bertrand Russell|Bertranda Russella]], kot tudi na filozofe poznega dvajsetega stoletja, npr. [[Richard Rorty|Richarda Rortya]] in [[Jean-François Lyotard|Jeana-Françoisa Lyotarda]].  == Življenjepis == === Zgodnje življenje === Wittgenstein se je rodil leta 1889 na Dunaju očetu [[Karl Wittgenstein|Karlu Wittgensteinu]], velikanu na področju industrije z [[jeklo]]m in [[železo]]m, ter materi [[Leopoldina Wittgenstein|Leopoldini Wittgenstein]] (roj. Kallmus), pianistki. Mati njegove matere Marie Kallmus (roj. Stallner) se je leta 1825 rodila v Sevnici in je edina od njegovih starih staršev, ki ni bila judovskega rodu (Stallnerji so bili štajerski trgovci s tekstilom še vse do 2. svetovne vojne).<ref>{{Navedi splet|title=Hanna Drosg: Granny ODER Das Geheimnis der Hauserischen|url=https://homepage.univie.ac.at/manfred.drosg/Granny2019.html|website=homepage.univie.ac.at|accessdate=2020-07-19|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Od devetih otrok Karla in Leopoldine Wittgenstein je kasneje ostalo le šest, saj so trije naredili [[samomor]]. === Šolanje === Wittgensteinovi starši so kljub pretežno judovskim koreninam otroke vzgajali v katoliški veri. Kot otrok je bil Ludwig deležen zasebnega pouka in šele pri štirinajstih je prvič šel v šolo. Poznan je bil kot slab učenec. Maturo je opravil samo zato, da se je lahko leta 1906 vpisal na tehnično univerzo v [[Berlin]] - Charlottenburgu, kjer je študiral [[inženirstvo]]. Wittgenstein je imel smisel za tehniko in stroje, k čemur je pripomoglo njegovo odraščanje v obdobju razvoja in razcveta strojev. Že leta 1908 se je odpravil v [[Manchester]], kjer se je ukvarjal z [[Letalski motor|letalskimi motorji]] in [[Letalski vijak|propelerji]] ter postal letalski inženir. Wittgenstein je bil močno očaran nad logiko in matematiko, kar ga je pripeljalo do priznanega matematika [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Gottloba Fregeja]] v [[Jena|Jeni]]. Le-ta je uvidel Wittgensteinovo nadarjenost ter ga napotil na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzo Cambridge]], kjer sta delovala začetnika logičnega pozitivizma [[Alfred North Whitehead]] in [[Bertrand Russell]], ki ju lahko označimo tudi kot utrjevalca poti moderne analitične filozofije, filozofije znanosti in filozofije matematike. Sprva je Russell zavračal Ludwiga, vendar je kaj kmalu uvidel njegovo nadarjenost, kasneje genialnost, ter se z njim močno zbližal. Kritiko in popravljanje svojega dela ''[[Principi matematike]]'' je Russell prepustil Wittgensteinu. V tem času je Ludwig poleg popravljanja Russellovega dela, pripravljal še lastno delo z naslovom ''Logično filozofski traktat'', ki je hkrati njegovo najpomembnejše in edino delo, ki ga je objavil za časa življenja. Wittgenstein je vmes pogosto potoval, predvsem na [[Norveška|Norveško]], kjer je ob fjordu imel postavljeno kočo namenjeno bivanju s svojim prvi ljubimcem in partnerjem Davidom Pinsentom iz Cambridgeja. Kot prvi je njegovo istospolno usmerjenost leta 1973 razkril njegov biograf William Warren Bartley glede na pričevanja Wittgensteinovih prijateljev in na podlagi dveh njegovih dnevnikov, ki sta bila napisana v zakodiranem jeziku. === Učitelj, arhitekt === Po izdaji Traktata leta 1921 je v skladu z etičnim zaključkom dela opustil akademsko kariero in se zaposlil kot učitelj razrednega pouka na avstrijskem podeželju. Spomladi leta 1926 je učiteljsko mesto zaradi škandala zapustil. Isto pomlad je umrla tudi njegova mati in občutek lastne nevrednosti ga je ponovno pripeljal do misli o samomoru. Začasno se je zaposlil kot vrtnar v samostanu na Dunaju. Iz osebne krize ga je rešila sestra, Margareth Stonborough-Wittgenstein, ki je v tistem času skupaj z arhitektom Pavlom Engelmannom, učencem Adolfa Loosa, načrtovala enostanovanjsko hišo v predmestju Dunaja. Wittgenstein je kmalu po pristopu k projektu prevzel vlogo glavnega arhitekta. Hiša, ki zvesto sledi načelu ''simplex sigillum veri,'' je moderna verzija palače 18. stoletja. Najbolj razvpite značilnosti projekta so rebrasti kotni radiatorji in skoraj zloglasna Wittgensteinova natančnost pri oblikovanju detajlov. Ko je bila hiša pomladi 1928 pred zaključkom del, so na Wittgensteinovo zahtevo podrli strop v glavni sprejemnici in ga dvignili za 3 centimetre.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ludwig Wittgenstein, Architekt|last=Wijdeveld|first=Paul|publisher=Pepin press|year=2000|isbn=9054960485|location=|page=114|cobiss=}}</ref> V vmesnem času se je vrnil tudi v filozofske razprave takratnega Dunaja. === Nadaljevanje študija in pridobitev naziva profesor === Leta 1929 se je Wittgenstein vrnil na Cambridge, kjer je prevzel nesprejeti doktorski naslov za omenjeni Traktat. Do takrat je prišel do ugotovitve, da teorija o jeziku kot odslikavi resničnosti ne drži. Pri tej ugotoviti in popolni ovržbi svoje teorije mu je pomagal tudi italijanski [[ekonomist]] [[Piero Sraffa]], kateremu je kasneje posvetil svoje zadnje delo, [[Filozofske raziskave]], ki so izšle leta 1953. Rezultati ugotovitev se kažejo v tem, da so njegova kasnejša dela bila nasprotje trditev iz hierarhično in hkrati logično izpeljivih izjav v Traktatu. Ob vrnitvi na univerzo je pisal in delal, vendar zanj napisano ni bilo vredno objave. Na Cambridge je živel kot [[docent]] ter šele pri petdesetih postal [[profesor]]. Ljudje so ga videli kot romaneskno figuro, ki je iz življenjskega razkošja padla v revščino, hkrati pa je bil že za časa življenja legenda samega sebe. === 1. in 2. svetovna vojna === Wittgenstein se je v prvo in drugo svetovno vojno javil prostovoljno, vendar v drugi svetovni vojni ni bil na strani Avstrijcev, temveč Angležev. Delal je kot asistent v bolnišnici in se med delom navezal na izkušnje pri izdelavi letal ter tako razvil laboratorijske naprave in aparature za merjenje pulza, krvnega tlaka, frekvence in volumna dihanja. === Zadnja leta in smrt === Po končani vojni je poučeval na Cambridgeu še 4 leta in se nato pri oseminpetdesetih upokojil. Zadnja leta je preživel na Irskem in [[Oxford]]u ter leta 1951 umrl za rakom na prostati. Njegove zadnje ohranjene besede so bile namenjene njegovim prijateljem: ''"Povejte jim, da sem imel čudovito življenje."'' Po smrti so bila objavljena njegova nedokončana dela ter zapiski Wittgensteinovih učencev. == "''Meje mojega jezika so meje mojega sveta''"<ref>Traktat 5.6</ref> == Wittgensteinova revolucionarna misel je bila, da jezik ni le pastorek, temveč središče filozofije. Do tedaj je bilo vsem filozofom jasno, da svoje misli izražajo v besedah in stavkih, toda odvisnost njihovih misli in sklepov v povezavi s sredstvi jezika ni bila opažena. Tudi [[Immanuel Kant]] je v središče pomaknil pravila igre izkušenega izkustva in človeškega mišljenja, jezika pa se je samo dotaknil. Za Wittgensteina je bila to 'napaka', ki jo je opazil tudi pri Whiteheadu in Russellu. Zanj je filozofija prikazovala kritiko jezika. Do te ideje je prišel ob pogledu na miniaturni model prometne nesreče, ki je ponazoril, kako se je nesreča zgodila. Prometna nesreča je bila ponazorjena s figurami, le-te pa so upodabljaje in preslikavale resničnost. Samostalniki ustrezajo stvarem sveta, odnosi med besedami pa prinesejo pomen. Če se imena in zgradba ujemajo s stvarmi in zaporedjem stvari v resničnost, je stavek resničen. Toda da resničnost ostane, je potrebno odpraviti konstrukcijske napake. To pomeni, da morajo biti odpravljeni vsi stavki, ki so brez smisla ali nesmiselni. Stavki brez smisla so tisti, ki za preveritev, ali so resnični ali lažni, resnice ne potrebujejo. Nesmiselnih stavkov pa sploh ne moremo preveriti, ker jim v resničnosti ni nič ustrezajoče. Dvoumnost in večpomenskost stavkov je Wittgensteina zelo motila. Želel je pregnati vse [[morala|moralne]] izjave, ker dobro in slabo ne preslikavata stvari iz resničnosti. Morala naj bi se izražala v znakovni govorici, gesti ali pogledu. Tu se je naslanjal na to, da kar smemo izreči, to povemo jasno z besedami. O stvareh, o katerih ne moremo oz. ne smemo govoriti, molčimo. Pojasnil je nov pojem - [[precizni jezik]]. Precizni jezik naj bi omogočal objektivno zajemanje in opisovanje resničnosti na vseh področjih življenja. Ideja je navdahnila skupino znanstvenikov in filozofov na Dunaju z imenom [[Ernst-Manch-Gesellschaft]]. Ti so se leta 1922 zbrali v [[Dunajski krog|Dunajskem krogu]] in poskušali dodelati Wittgensteinov program (preciznega jezika), ki je bil po 14 neuspešnih letih zaključen. V primeru uveljavitve preciznega jezika bi le-ta pustil hude posledice in marsikaj bi bilo izgubljenega. Prepovedano bi bilo uporabljati dvoumne stavke, [[ironija|ironijo]] in [[metafora|metafore.]] Eden od glavnih razlogov za neuspeh preciznega jezika je, da je le-ta nečloveški, kajti ta oblika jezika je v nasprotju razumevanja človeške evolucije in temeljne funkcije jezika. Sam jezik je nastal iz socialnih potreb po sporazumevanju in ne zaradi hrepenenja po resnici in samospoznanju. Drugi razlog, ki podre teorijo preciznega jezika, pa je, da je pomen nekega stavka oblikovan z rabo besed. Wittgenstein je na jezik gledal z vidika tehnika in inženirja. Zanj je bil jezik spoznavni inštrument, ki se ga vrednoti z logiko. [[Steven Pinker]] je kasneje iz te teorije v svoji knjigi 'Kako um ustvarja jezik' razvil tezo, da vsi ne glede na jezik, ki ga govorimo, ustvarjamo jezikovne konstrukte prvotno v možganščini, zato imajo vsi jeziki skupno logiko. == Delovanje == === Logika === Wittgenstein in Russell sta dojemala [[logika|logiko]] kot svetovni obrazec mišljenja. Filozofe, psihologe, na splošno ljudi, je Wittgenstein ocenjeval po njihovi uporabnosti z logiko. Tako je  Freuda in psihoanalizo tako kot psihologijo ocenil za neplodna. === Filozofija v času Wittgensteina in Russella === V času Wittgensteina je bilo vzdušje v Cambridgeu patetično. Filozofija je v tem času  doživela ponovni razcvet. Sama Russell in Wittgenstein nista vedela, ali bosta filozofijo pripeljala do vrhunca ali do ukinitve. Lastne ideje so ju pripeljale do tega, da sta se odpovedala vsemu, kar ju obdaja. === Posebnost Wittgensteina kot filozofa === Zaradi pomanjkljive izobrazbe s področja filozofije je Wittgenstein na stvari, ki so se dogajale okoli njega, gledal drugače kot drugi filozofi. Ni se ukvarjal z vprašanjem, ali človek objektivno resničnost sploh lahko dojema adekvatno (ustrezno), ter se prav tako ni posvečal psihologiji zaznavanja, ki je zaposlovala njegove sodobnike. Prav tako se ni niti malo dotaknil socialnega konteksta jezika in govora, kar je vzrok nerazumevanja le-tega. == Najpomembnejši deli == === '''Logično filozofski traktat''' === Je delo, ki je bilo leta 1921 objavljeno v časopisu. Leto kasneje pa je bilo izdano v knjigi. Gre za zvežčič z manj kot 100 stranmi, oštevilčen po stavkih in odstavkih s posebnim številskim sistemom, ki omogoča hierarhično izpeljavo nadrejenih sklepov v podrejene premise. Traktat je zasnovan na visoko strukturirani [[logika|logično]]-[[matematika|matematični]] teoriji: »''Svet je celotnost dejstev, ne stvari''«, dejstva pa lahko nadaljnje analiziramo v »atomarna dejstva«, ki so dobesedno preslikana v »atomarne prepozicije«. Vendar pa filozofske [[prepozicija|prepozicije]] samega ''Traktata'' ne govorijo o svetu, temveč ga »prikazujejo«, zrcalijo njegovo logično zgradbo, ki je lahko zgolj prikazana, ne pa tudi izrečena, kajti »o čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati«. Stavki ''Traktata'' so po mnenju Wittgensteina [[tavtologija|tavtološki]]: izrekajo ničesar, ključno je samo to, kar kažejo. S ''Traktatom'' je Wittgenstein tudi priskrbel osnovo za kasnejšo sistematizacijo [[propozicijska logika|propozicijske logike]]. Vsebina zajema [[metafizika|metafiziko]], logiko ter resnice logike, status matematike, status teorije znanosti ter še številne druge tematike. V tem delu je tudi predstavil teorijo preciznega jezika in teorijo jezika kot odslikave resničnosti. V delu je poudarek na tem, da svet temelji na resnici, dejstvih in ne na stvareh. === '''Filozofske raziskave''' === So drugo glavno in tudi zadnje Wittgensteinovo delo, ki posega v [[filozofija jezika|filozofijo jezika]] in v katerem se je odpovedal tako teoriji odslikave kot tudi misli, da je mogoče jezik doumeti zgolj s sredstvi logike (svojemu Traktatu, torej). Navidezna harmonija med jezikom in resničnostjo je le senca, ki jo povzroči slovnica. Jezik je namreč raznolik družbeni pojav, za katerega ne obstaja kakšno enotno sodilo pravilnosti niti ena sama razlagalna metafora. Ni mogoče najti sodila za razlikovanje med upoštevanjem osebnega pravila, še posebej ne morejo biti odvisna od kake bistveno osebne [[entiteta|entitete]], kakršne so [[John Locke|Lockove]] ideje/predstave. Pozni Wittgenstein ustaljeno stopa po ozki stezi med dvema glavnima tekmujočima tradicijama, pri čemer zavrača obe: zanika, da obstaja neko zunanje dejstvo, zavoljo katerega so vse rdeče stvari rdeče, kakor tudi ne obstaja [[nič (filozofija)|nič]], kar bi opredeljevalo našo rabo besede »rdeče«. Podobno »Bolečina ni nekaj, vendar prav tako ni nič« - ni niti osebna mentalna entiteta niti je ne moremo poistovetiti z obnašanjem.{{navedi vir}} Problem drugih duhov torej nastane z značilnega filozofskega nerazumevanja metaforičnega jezika. Spoznal je tudi, da je pomen besede njena uporaba v jeziku. Filozofi bi si morali prizadevati, da bi bila pravila jezikovne rabe in različne [[jezikovna igra|jezikovne igre]] razumljive. Ob tem je tudi dokončno odkril pomen psihologije, ki ob socialnem kontekstu razloži jezikovne igre.  Wittgenstein v delu definira filozofske probleme, katerih razlaga je naloga filozofije: ''»Filozofski problemi morajo biti vedno razumljeni in analizirani tudi kot problemi jezikovnega izraza. Kajti način, kako ljudje doživljajo svet, je vedno pod vplivom njihovega jezika.«''.{{navedi vir}} Vsebina zajema [[metafizika|metafiziko]], logiko ter resnice logike, status matematike, status teorije znanosti ter še številne druge tematike. V tem delu je tudi predstavil teorijo preciznega jezika in teorijo jezika kot odslikave resničnosti. V delu je poudarek na tem, da svet temelji na resnici, dejstvih in ne na stvareh. Bistvo filozofije ni znanje, temveč razumevanje. To delo je bilo pobuda tako za filozofijo kot za na novo nastalo [[lingvistika|lingvistiko]]. V filozofiji se pojavila nova disciplina imenovana analitična filozofija, ena najpomembnejših smeri v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki se ukvarja s problemskim področjem tako zgodnjega kot poznega Wittgensteina. Lingvistika pa je sprejela teorijo 'jezikovnih iger' in se posvetila pomenu govora v konkretnem kontekstu. Iz te teorije sta kasneje angleški filozof [[John Langshaw Austin]] in ameriški [[John Rogers Searle]] razvila teorijo 'jezikovnega dejanja' (Act Speech) z utemeljitvijo, da kdor nekaj pove, nekaj dela. Iz same teorije resnice jezika pa je nastala tudi teorija socialne komunikacije. ==Vplivi== Ne glede na relativno malo del je postal eden od najvplivnejših filozofov [[20. stoletje|20. stoletja]]. Njegov vpliv sega od njegovih sodobnikov, [[Dunajski krog|Dunajskega kroga]] in [[Bertrand Russell|Bertranda Russlla]], do filozofov poznega dvajsetega stoletja, [[Richard Rorty|Richarda Rortyja]], [[Jean-François Lyotard|Jeana-Francoisa Lyotarda]] in [[Michael Dummet|Michaela Dummeta]]. Med drugim je bil Wittgenstein znan tudi po svojih pogledih (in njihovih izvedbah) na arhitekturo (par let svojega življenja je posvetil projektiranju in nadzorovanju gradbe hiše svoje sestre); pogosto ga povezujejo s pomembnim modernističnim arhitektom [[Alfred Loos|Alfredom Loosom]]. == Zanimivosti == Njegov brat, [[Paul Wittgenstein]], je bil svetovno znani [[pianist]], ki je sicer v [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] izgubil desno roko, vendar je nadaljeval briljantno pianistično kariero. Mnogo skladateljev mu je posvečalo skladbe, med drugimi [[Benjamin Britten]], [[Paul Hindemith]], [[Richard Strauss]]; prav zanj je [[Maurice Ravel]] tudi skomponiral ''Klavirski koncert za levo roko v d-molu''; [[Sergej Prokofjev]] pa ''Klavirski koncert št. 4 (za levo roko)''. == Bibliografija == Glavnina Wittgensteinovih del je bila izdana po njegovi smrti. Spisek del v tujem jeziku, predvsem angleščini, je na naslovu: http://www.lib.uchicago.edu/efts/WITT/WITT.bib.html Dela prevedena v slovenski jezik: * ''Kultura in vrednota: mešani zapiski: izbor iz zapuščine''. Ljubljana: Študentska založba, 2005 * ''O gotovosti''. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2004 * ''Predavanja in pogovori: o estetiki, psihoanalizi in religioznem verjetju.'' Ljubljana : Nova revija, 2007 * ''Filozofske raziskave.'' Ljubljana : Krtina, 2014 * ''Modra in Rjava knjiga''. Ljubljana : Krtina, 2016 * ''Logično filozofski traktat.'' Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976 == Viri == === Literatura === * Honeric, T. idr.. 1995. ''The Oxford companion to philosophy.'' New York: Oxford University Press. * Precht, R.D. 2010. ''Kdo sem jaz – in če, koliko nas je?''. Tržič: Učila Internacional. * Wittgenstein, L. 1980. ''Filozofska istraživanja.'' Beograd: Nolit. * Wittgenstein, L. 1976. ''Logično filozofski traktat''. Ljubljana: Mladinska knjiga. === Internetni viri === * ''SSKJ''. 2014. (Internet). (citirano dne 21.12.2014). Dostopno na naslovu: <nowiki>http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html</nowiki> * ''Wittgenstei''n. 2014. (Internet). (citirano dne 21.12.2014). Dostopno na naslovu: <nowiki>http://www.iep.utm.edu/wittgens/</nowiki> * ''Wittgenstein''. 2014. (Internet). (citirano dne 11.1.2015). Dostopno na naslovu: <nowiki>http://www.lib.uchicago.edu/efts/WITT/index.html</nowiki> == Opombe in sklici == {{seznam referenc|1}} == Glej tudi == * [[Wittgensteinova palica]] * [[seznam avstrijskih filozofov]] * [[seznam avstrijskih logikov]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} {{wikinavedek}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Wittgenstein, Ludwig}} [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski logiki]] [[Kategorija:Avstrijski rimokatoličani]] [[Kategorija:Analitični filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Cambridgeu]] [[Kategorija:Dunajski krog]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Ludwig Wittgenstein|*]] [[Kategorija:Avstrijski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] km9a5jwr8zmnb84x04v2bpaxmqn8ba9 0 37393 5726218 5725282 2022-07-31T22:16:25Z Amanesciri2021 205950 /* G */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] 9uhci5akv7inef6acnkwh71avrz96js 5726258 5726218 2022-08-01T00:04:34Z Amanesciri2021 205950 /* A */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] tkre1x5ezjrw7dagtldhitw61cl6w1s 0 38649 5726222 4123190 2022-07-31T22:21:27Z Amanesciri2021 205950 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje RKD | ime = Novo mesto - Mestna četrt Kandija <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 16. avgust 1992 <!--datum razglasitve--> | refšt=14633 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 45 | lat_minutes = 48 | lat_seconds = 4.29 | lat_direction = N | long_degrees= 15 | long_minutes = 10 | long_seconds = 9.70| long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = | občina = Novo mesto | map_alt = Zemljevid Slovenije | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | arhitekt = }} '''Kandija''' je [[naselje]] na desnem bregu [[Krka|Krke]]. Včasih je bila samostojno naselje, danes pa skupaj z naseljem Grm tvori [[Novo mesto|novomeško]] [[Krajevna skupnost Kandija - Grm|Krajevno skupnost Kandija - Grm]]. V Kandiji je več bolnišnic in [[Železniško postajališče Novo mesto Kandija|železniško postajališče]] na [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|progi Ljubljana - Novo mesto - Metlika]]. S starim delom mesta naselje povezuje več kot sto let star železni cestni [[Kandijski most]], železniški most in nov cestni most ==Sklici== {{sklici|1}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Novo mesto]] e63ai6uy3104o57as6i070pko9hf3jn 0 45994 5726123 4973858 2022-07-31T18:16:14Z Romanm 13 [[marionetna država]] wikitext text/x-wiki '''Južnolibanonska armada''' (znana po [[angleščina|angleškem]] imenu '''South Lebanon Army''' oz. [[akronim]]u '''SLA''') je bila ena izmed [[libanon]]skih [[milica|milic]], ki je med [[libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] delovala na skrajnem jugu države, po njej pa je vse do leta [[2000]] tesno sodelovala z [[Izrael]]om, ki je zasedel južni Libanon. Milica je nastala zaradi zaščite civilistov pred [[Palestinci|palestinskimi]] [[begunec|begunci]] pod okriljem [[Jaser Arafat|Arafatove]] [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske organizacije]] ([[PLO]]), ki so iz južnega Libanona napadali Izrael in dejansko nadzorovali skrajni jug države. Formalno je nastala leta [[1976]], ko je ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]] razpadla [[oborožene sile Libanona|libanonska vojska]]. Pridružili so se ji predvsem [[kristjani]] (ki so zasedali vsa najvišja poveljniška mesta) in [[šiiti]], ki so zasedali nekaj nižjih poveljniških položajev. Prvi poveljnik je bil [[Saad Haddad]], leta [[1984]], ko je umrl za [[rak (bolezen)|rakom]], ga je zamenjal [[Antoine Lahad]]. Zaradi skupnega sovražnika (PLO) sta SLA in Izrael hitro sklenila zavezništvo. SLA se je borila proti PLO in kasneje tudi proti [[Hezbolah]]u, upravljala zloglasni [[zapor]] [[Khiam]] in v zasedenem južnem Libanonu izvrševala tudi civilno oblast, Izrael pa jo je oskrboval z [[orožje]]m in jo [[logistika|logistično]] podpiral in tako je vedno bolj postajala izraelska [[marionetna država|marioneta]]. Vse do leta [[1990]] jo je finančno podpirala tudi [[Vlada Libanona|libanonska vlada]], po koncu vojne pa jo je [[Sirija|prosirska]] vlada razglasila za izdajalce in ustavila financiranje. V desetletju po [[vojna|vojni]] so jo močno načeli nenehni [[Hezbolah]]ovi napadi in vdor libanonskih [[obveščevalna služba|obveščevalnih služb]], tako da se je število vojakov s 3000 zmanjšalo za polovico. Maja [[2000]] se je Izrael dokončno umaknil iz južnega Libanona, ne da bi kakorkoli obvestil dotedanje zaveznike. Na to nepripravljena SLA je ob vdoru Hezbolahovih bojevnikov kmalu razpadla. Nekaj njenih pripadnikov (vključno z Lahadom) je skupaj z [[družina]]mi pobegnilo v [[Izrael]] in nekatere druge države (predvsem v [[Nemčija|Nemčijo]]), ostali so se predali Hezbolahu. Libanonske oblasti so jih ves čas obravnavale kot [[vojni zločinec|vojne zločince]] in jih postavile pred [[sodišče|sodišča]]. Leta [[2005]], po umiku [[Sirija|sirske]] vojske, so se v nekaterih protisirskih [[politična stranka|političnih strankah]] pojavile zamisli o [[amnestija|amnestiji]]. SLA je bila razdeljena na dve [[brigada|brigadi]]: * '''zahodna brigada''' je štela okoli [[735]] mož in je bila nadalje razdeljena v 3 [[bataljon]]e št. 70, 80 in 81. Delovala je med [[Rihan]]om ter [[Ajšijeh]]om in [[Hasbaja|Hasbajo]] * '''vzhodna brigada''' je štela do 3000 mož ([[1984]]) in se nadalje delila v bataljone št. 10, 30 in 90. Delovala je na območju [[Kfar Tibnit]]a, [[Kfar Houna|Kfar Houne]] in [[Katrani]]ja. [[Kategorija:Zgodovina Libanona]] [[Kategorija:Libanonske paravojaške milice]] {{normativna kontrola}} 29kc8htgdhzkdpftobqefbavrp3lh9z 0 46088 5726351 5718358 2022-08-01T10:58:37Z Amanesciri2021 205950 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]]) Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Dolfe Anderle]] - [[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] - [[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] - [[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] - [[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] - [[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] - [[Franc Ažman]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Marjan Bačko]] - [[Ludvik Bagari]] - [[Maks Bajc]] - [[Pavel Bajc]] - [[Gregor Baković]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - [[Ivo Ban]] - [[Tom Ban ]]- [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - [[Diego Barrios Ross]] - [[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] - [[Miloš Battelino]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) - [[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Vojko Belšak]] - [[Viktorija Bencik]] - [[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-'' [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] - [[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] - [[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] - [[Polde Bibič]] - [[Demeter Bitenc]] - [[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] - [[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] - [[Sonja Blaž]] - [[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] - [[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] - [[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Ana Bovhan]] - [[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] - [[Radoš Bolčina]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Ignacij Borštnik]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] - [[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Boris Brunčko]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Jan Bučar]] - [[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Berta Bukšek]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]] == C == [[Miranda Caharija]] – [[Janez Cankar]] – [[Evgen Car]] – [[Boris Cavazza]] – [[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo – [[Barbara Cerar]] – [[Slavko Cerjak]] – [[Vida Cerkvenik-Bren]] – [[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]] == Č == [[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] - [[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] - [[Stane Česnik]] - [[Janez Čuk]] - [[Gregor Čušin]] - [[Silva Čušin]] - [[Jernej Čampelj]] - == Ć == [[Lucija Ćirović]] – == D == [[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] – [[Anton Danilo|Danilo]] – [[Avgusta Danilova]] – [[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] – [[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] – [[Marko Derganc]] – [[Maša Derganc]] – [[Miha Derganc]] – [[Polde Dežman]] – [[Tanja Dimitrievska]] – [[Daša Doberšek]] – [[Majda Dobovišek-Škodnik]] – [[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] – [[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] – [[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] – [[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] – [[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] – [[Walter Dragosavljević Rutar]] – [[Lojze Drenovec]] – [[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka Drolc-Uršič]] – [[Štefka Drolc]] – [[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'') == Đ == [[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] == E == [[Primož Ekart]] - [[Bojan Emeršič]] - [[Janez Eržen]] - == F == [[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Miha Ferkov]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] - [[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] - [[Metka Franko]] - [[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] - [[Uroš Fürst]] - == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] - [[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] - [[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] - [[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] - [[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Petra Govc]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] [[Hudeček]] - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] - [[Brane Grubar]] - [[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] - [[Tomaž Gubenšek]] - [[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] - [[Julij Guštin]] == H == [[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-Kreft - [[Peter Harl]] - [[Akira Hasegawa]] - [[Helena Hegler]] - [[Jure Henigman]] - [[Davor Herga]] - [[Rajner Hlača]] - [[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (Rifle)]] - [[Janko Hočevar]] - [[Tone Homar]] - [[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] - [[Rosana Hribar]] - [[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - [[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]] == I == [[Rudolf Inemann]] - [[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] - [[Nina Ivanič]] - [[Nina Ivanišin]] - [[Jure Ivanušič]] - == J == [[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Samo Jakoš ]]- [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tomi Janežič]] - [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Gašper Jarni]] - [[Matjaž Javšnik]] - [[Andrej Jelačin]] - [[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Mina Jeraj]] - [[Valerij Jeraj]] - [[Iztok Jereb]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Ivan Jezernik]] - [[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] - [[Boštjan Jordan]] - [[Branko Jordan]] - [[Aljaž Jovanović]] - [[Boris Juh]] - [[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] - [[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]] == K == [[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Klara Kastelec]] - [[Drago Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] - [[Boris Kočevar]] - [[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Karin Komljanec]] - [[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] - [[Roman Končar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbrar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Robert Korošec]] - [[Rudi Kosmač]] - [[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Just Košuta]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] - [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Iva Krajnc]] - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] - [[Elvira Kralj]] - [[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] - [[Irena Kranjc]] - [[Oskar Kranjc]] - [[Zlatko Krasnič]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] - [[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Anica Kumer]] - [[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] - [[Jernej Kuntner]] - [[Tone Kuntner]] - [[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] - [[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak -Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Neža Lesar]] - [[Lojze Ločina]] - [[Marjan Lombar]] - [[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]] == M == [[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Drago Makuc]] - [[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] - [[Marko Mandić]] - [[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] - [[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] - [[Franc Markovčič]] - [[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] - [[Josip Bobi Marotti|Josip "Bobi" Marotti]] - [[Rok Matek]] - [[Tina Matijevec]] - [[Alojz Matjašič]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašec]] - [[Bine Matoh]] - [[Klemen Mauhler]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Viktor Meglič]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Vlado Mičković]] - [[Boris Mihalj]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] - [[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] - [[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Marko Mlačnik]] - [[Iztok Mlakar]] - [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Zoran More]] - [[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] - [[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] - [[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]] == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Miha Nemec]] - [[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? - [[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] - [[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]] == O == [[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] – [[Marko Okorn]] – [[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] – [[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] – [[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]] == P == [[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] - [[Matjaž Partlič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] - [[Saša Pavček]] - [[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] - [[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] - [[Franc Penko]] - [[Vera Per]] - [[Vesna Pernarčič]] - [[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] - [[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] - [[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Tomaž Pipan]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] - [[Kondi Pižorn]] - [[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] - [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - [[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] - [[Andraž Polič]] - [[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] - [[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Lojze Potokar]] - [[Majda Potokar]] - [[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] - [[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] - [[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] - [[Mitja Primec]] - [[Irena Prosen]] - [[Matej Puc]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Boris Putjata]] == R == [[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - [[Tussy Reiner|Tussy/Tuši Reiner]] - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?- [[Mirza Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] - [[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Jožef Ropoša]] - [[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] - [[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] - [[Lojze Rozman]] - [[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] - [[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] - [[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] - [[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] - [[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Blaž Setnikar]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Marko Simčič]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] - [[Milan Skubic]] - [[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] - [[David Sluga]] - [[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) - [[Bert Sotlar]] - [[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] - [[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] - [[Marjan Stanić]] - [[Zlatko Stanko]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] - [[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] - [[Janez Starina]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Lane Stranič]] - [[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] - ([[Bojan Stupica]]) - [[Ravil Sultanov]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]] == Š == [[Mirjana Šajinovič]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) - [[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] - [[Katja Šivec]] - [[Jutra Škamperle]] - [[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Tone Šolar]] - [[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Milan Štefe]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] - [[Blaž Štrukelj]] - [[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] - [[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] - [[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] - [[Zlatko Šugman]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] == T == [[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aljoša Ternovšek]] - [[Peter Ternovšek]] - [[Dušan Teropšič]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Gašper Tič]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Arnold Tovornik]] - [[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] - [[Metka Trdin]] - [[Franek Trefalt]] - [[Mito Trefalt]] - [[Matjaž Tribušon]] - [[Marjan Trobec]] - [[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[Glavko Turk]] - [[Matjaž Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] == U == [[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] - == V == [[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] - [[Andres Valdes]] - [[Aleksander Valič]] - [[Aleš Valič]] - [[Blaž Valič]] - [[Iztok Valič]] - [[Dare Valič]] - [[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] - [[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] - [[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] - [[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Jette Vejrup Ostan]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Marko Velkavrh]] - [[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] - [[Sergej Verč]] - [[Anton Verovšek]] - [[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] - [[Alenka Vipotnik]] - [[Bojan Vister]] - [[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] - [[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] - [[Rafael Vončina]] - [[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] - [[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]] == W == [[Robert Waltl]] - [[Vito Weis]] - [[Albert Wilhelm]] - [[Nana Wintrová]] - == Z == [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] - [[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] - [[Judita Zidar]] - [[Vojko Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Gregor Zorc]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Jurij Zrnec]] - [[Jože Zupan (1909)]] - [[Jože Zupan (1921)]] - [[Anka Zupanc]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] - [[Silvo Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - [[Žiga Zver]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Rado Železnik]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] - [[Stevo Žigon]] - [[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Nataša Živković]] - [[Jonas Žnidaršič]] - [[Miha Žorž]] - [[Igor Žužek]] - {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci|*]] 56fet0w875j7rf5ylgs5v4pry7p714s 0 49784 5725996 5691341 2022-07-31T13:27:48Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[arheolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Karel Absolon]] *[[Josef Augusta (paleontolog)|Josef Augusta]] == B == * [[Ladislav Bareš]] *[[František Xaver Josef Beneš]] *[[Ivan Borkovský]] == C == * [[Josef Cibulka]] (tudi umetnostni zgodovinar) * == Č == *[[Jaroslav Černý]] (egiptolog) ** == H == *[[Bedřich Hrozný]] == P == *[[Pavel Pavel]] *[[Josef Ladislav Píč]] == M == * [[Jaroslav Malina]] *[[Anežka Merhavtová]] == N == * [[Lubor Niederle]] == P == * [[Carl Patsch]] (češ.-avstr.) * [[Josef Ladislav Píč]] == S == *[[Ferdinand Stoliczka]] *Jiři Svoboda (antropolg) == V == * [[Miroslav Verner]] == W == *[[Jindřich Wankel]] {{seznami narodov po poklicu|arheologov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Arheologi]] [[Kategorija:Češki arheologi|*]] 1z216h0gez46b19wfoo6zbhkyhaq153 5725997 5725996 2022-07-31T13:28:21Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[arheolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Karel Absolon]] *[[Josef Augusta (paleontolog)|Josef Augusta]] == B == * [[Ladislav Bareš]] *[[František Xaver Josef Beneš]] *[[Ivan Borkovský]] == C == * [[Josef Cibulka]] (tudi umetnostni zgodovinar) * == Č == *[[Jaroslav Černý]] (egiptolog) ** == H == *[[Bedřich Hrozný]] == P == *[[Pavel Pavel]] *[[Josef Ladislav Píč]] == M == * [[Jaroslav Malina]] *[[Anežka Merhavtová]] == N == * [[Lubor Niederle]] == P == * [[Carl Patsch]] (češ.-avstr.) * [[Josef Ladislav Píč]] == S == *[[Ferdinand Stoliczka]] *Jiři Svoboda (antropolog) == V == * [[Miroslav Verner]] == W == *[[Jindřich Wankel]] {{seznami narodov po poklicu|arheologov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Arheologi]] [[Kategorija:Češki arheologi|*]] sg8djdirg6lskk0m4pndk7sx7dsbsep 5726038 5725997 2022-07-31T15:11:27Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[arheolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Karel Absolon]] *[[Josef Augusta (paleontolog)|Josef Augusta]] == B == * [[Ladislav Bareš]] *[[František Xaver Josef Beneš]] *[[Ivan Borkovský]] == C == * [[Josef Cibulka]] (tudi umetnostni zgodovinar) * == Č == *[[Jaroslav Černý]] (egiptolog) ** == H == *[[Bedřich Hrozný]] == P == *[[Pavel Pavel]] *[[Josef Ladislav Píč]] == M == * [[Jaroslav Malina]] *[[Anežka Merhavtová]] == N == * [[Lubor Niederle]] == P == * [[Carl Patsch]] (češ.-avstr.) * [[Josef Ladislav Píč]] == S == *[[Ferdinand Stoliczka]] *Jiří Svoboda (antropolog) == V == * [[Miroslav Verner]] == W == *[[Jindřich Wankel]] {{seznami narodov po poklicu|arheologov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Arheologi]] [[Kategorija:Češki arheologi|*]] 6m06rx3tx75d7xy9oz30lxmwxqnw0cn 0 49787 5725998 5678706 2022-07-31T13:28:41Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[paleontolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Karel Absolon]] *[[Josef Augusta (paleontolog)|Josef Augusta]] == B == * ([[Joachim Barrande]] : Francoz) *[[Zdeněk Burian]] (risar, ilustrator) == Č == * [[Ladislav Čepek]] == F == * [[Antonín Frič]] == H == * [[Aleš Hrdlička]] (antropolog) == N == * ([[Lubor Niederle]]) == P == * [[Jaroslav Perner]] *[[Josef Ladislav Píč]] == S == *[[Ferdinand Stoliczka]] *Jiři Svoboda (antropolog) == Š == * [[Zdeněk Vlastimil Špinar]] == W == *[[Jindřich Wankel]] {{seznami narodov po poklicu|paleontologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Paleontologi]] [[Kategorija:Češki paleontologi|*]] knt0gzwbr0hju4fipth028uy69n1tup 5726039 5725998 2022-07-31T15:11:55Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[paleontolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Karel Absolon]] *[[Josef Augusta (paleontolog)|Josef Augusta]] == B == * ([[Joachim Barrande]] : Francoz) *[[Zdeněk Burian]] (risar, ilustrator) == Č == * [[Ladislav Čepek]] == F == * [[Antonín Frič]] == H == * [[Aleš Hrdlička]] (antropolog) == N == * ([[Lubor Niederle]]) == P == * [[Jaroslav Perner]] *[[Josef Ladislav Píč]] == S == *[[Ferdinand Stoliczka]] *Jiří Svoboda (antropolog) == Š == * [[Zdeněk Vlastimil Špinar]] == W == *[[Jindřich Wankel]] {{seznami narodov po poklicu|paleontologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Paleontologi]] [[Kategorija:Češki paleontologi|*]] tp1uoru55fd7kq2kilmw331bxfk1usk 0 51397 5726259 5720277 2022-08-01T00:12:27Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[politik|(in katalonskih) politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[José Luis Ábalos]] (1959-) *[[José Abascal y Carredano]] (1829-1890) *[[Santiago Abascal]] (1976-) *[[Ángel Acebes]] (1958-) *[[Alejandro Agag Longo]] (1970-) *[[Esperanza Aguirre]] ''y Gil de Biedm''a (1952-) *[[José Antonio Aguirre]] (1904-1960) *[[Jaime Aguadé Miró|Jaime Aguadé(r i) Miró]] (1882–1943) *[[Santiago Alba y Bonifaz]] (1872–1949) *[[José Manuel Albares]] Bueno (1972-) *[[Álvaro de Albornoz]] *[[Felipe Alcaraz]] Masats (1943-) *[[Niceto Alcalá-Zamora y Torres]] (1877–1949) *[[Julio Ruiz de Alda Miqueleiz]] *[[Martín Enríquez de Almanza]] *[[Joaquín Almunia]] (1948-) *[[Melquíades Álvarez Gónzalez-Posada]] (1864-1936) *[[Fernando Álvarez de Miranda y Torres]] (1924–2016) *[[Félix Álvarez-Arenas Pacheco]] (1913-1992) *[[Francisco Álvarez-Cascos]] (1947-) *[[Julio Anguita]] González (1941–2020) *[[Pere Aragonès]] (1982-) *[[Fatima Arbelo]] *[[José Antonio Ardanza]] Garro (1941-) *[[José María de Areilza]] (1909–1998) *[[Javier Arenas]] (1957-) *[[Carlos Arias Navarro]] (1908–1989) *[[Miguel Arias Cañete]] (1950-) *[[Alfonso Armada]] *[[Inés Arrimadas]] (1981-) *[[Manuel Azaña]] Díaz (1880–1940) *[[Gumersindo de Azcárate]] (1840-1917) *[[Agustín Aznar Gerner]] (1911–1984) *[[José María Aznar]] (1953-) *[[Juan Bautista Aznar-Cabañas]] (1860–1933) == B == *[[Augusto Barcía Trelles]] (1881-1961) *[[Juan Barranco]] (1948-) *[[Javier Barrero]] (1949-) *[[Juan Ignacio Barrero]] *[[Matías Barrio y Mier]] (1844–1909) *[[Josep Bartolí]] *[[Dolors Bassa]] (1959-) *[[Meritxell Batet]] Lamaña (1973-) *[[José Ramón Bauzà]] (1970-) *[[Juan Luis Beigbeder y Atienza]] (1888–1957) *[[Ione Belarra]] Urteaga (1987-) *[[Juan Alberto Belloch]] (1950-) *[[Dámaso Berenguer y Fusté]] (1873–1953) *[[Miguel Bernad]] (1942-) *[[Julián Besteiro Fernández]] (1870-1940) *[[José Blanco López]] (1962-) *[[Pedro Pablo Abarca de Bolea]] ([[1719]]–[[1798]]) *[[José Bono Martínez]] (1950-) *[[David Bonvehí]] *[[Jacint Borràs]] *[[Josep Borrell]] ([[1947]]-) *[[Ana Botella Serrano]] (1953-) *[[Alexandre Bóveda]] Iglesias (1903-1936) *[[Juan Bravo Murillo]] (1803–1873) *[[Felipe/Filip VI Burbonski]] (''Felipe Juan Pablo Alfonso de Todos los Santos de Borbón y de Grecia'') (1968-) (kralj) *[[Juan Carlos Burbonski]] ([[1938]]–) (nekdanji kralj) *[[Jorge Buxadé Villalba]] (1975-) == C == *[[Francisco Caamaño Domínguez]] (1963-) *[[Pío Cabanillas Gallas]] (1923–1991) *[[Damià Calvet]] i Valera (1968-) *[[Nadia Calviño]] Santamaría (1968-) *[[Carmen Calvo]] (1957-) *[[José Calvo Sotelo]] ([[1893]]-[[1936]]) *[[Leopoldo Calvo-Sotelo]] y Bustelo (1926-2008) *[[Pedro Calvo Asensio]] (1821-1863) *[[Marcelino Camacho]] Abad (1918–2010) *[[Clara Campoamor]] (1888–1972) *[[Ignacio Camuñas Solís]] (1940-) *[[Antonio Cánovas del Castillo]] ([[1828]]–[[1897]]) *[[Jordi Carbonell]] (1924-2016) *[[María Luisa Carcedo]] (1953-) *[[Manuela Carmena]] (1944-) *[[Joan Carretero]] *[[Josep-Lluís Carod-Rovira]] (1952-) *[[Luis Carrero Blanco]] (1904-1973) *[[Santiago Carrillo]] Solares (1915–2012) *[[Wenceslao Carrillo]] (1889-1963) *[[Carlos Carrizosa Torres]] (1964-) *[[Pablo Casado]] Blanco (1981-) *[[Joan Casanovas]] (1890-1942) *[[Santiago Casares Quiroga]] (1884–1950) *[[Emilio Castelar y Ripoll]] (1832–1899) *[[Rafael Catalá Polo]] (1961-) *[[José Luis Centella]] Gómez (1958-) *[[Tomás Antonio de la Cerda y Aragón]] *[[Joaquín Chapaprieta]] (1871–1951) *[[Manuel Chaves González]] (1945-) *[[María Cristina Cifuentes Cuencas]] (1964-) *[[Ada Colau]] ''Ballano'' (1974-) *[[Francisco Coloma Gallegos]] (1912-1993) *Lluís Companys (1882-1940) *[[Pere Coromines]] *[[Pedro Cortina y Mauri]] (1908-1993) *[[María Dolores de Cospedal]] (1965-) *[[Joaquín Costa]] (1846–1911) *[[Manuel Cruz Rodríguez]] (1951-) *[[Jordi Cuixart i Navarro]] (1975-) *[[Teresa Cunillera]] i Mestres (1951-) == D == *[[Alfonso Dastis]] (1955-) *[[Sancho Dávila y Fernández de Celis]] (1905–1972) *[[Isabel Díaz Ayuso]] (1978-) *[[José Díaz Ramos]] (1895–1942) *[[Susana Díaz]] Pacheco (1974-) *[[Isabel Natividad Díaz Ayuso]] (1978-) *[[Yolanda Díaz]] Pérez (1971-) *[[María Dolores de Cospedal]] (1965-) *[[Xavier Domènech i Sampere]] (1974-) *[[Pedro Duque]] (1963-) *[[Buenaventura Durruti]] ([[1896]]–[[1936]]) == E == * [[Gloria Elizo]] Serrano (1966-) * [[Josu Erkoreka]] (1963-) * [[Ramon Espadaler]] (1963-) *[[Iván Espinosa de los Monteros]] (1971-) *[[Rafael Escuredo Rodríguez]] (1944-) == F == *[[Lidia Falcón]] (1935-) *[[Gerardo Fernández Albor]] (1917-2018) *[[Mariano Fernández Bermejo]] (1948-) *[[María Teresa Fernández de la Vega]] (1949-) *[[Plácido Fernández Viagas]] (1924-82) *[[Torcuato Fernández-Miranda]] y Hevia (1915-1980) *[[Estanislao Figueras]] (y de Moragas) (1819-1882) *[[Álvaro de Figueroa|Álvaro de Figueroa y Torres-Sotomayor]] ([[1863]]-[[1950]]) *[[Carme Forcadell]] (1955-) *[[Eva Forest]] (1928-2007) ? *[[Joaquim Forn i Chiariello]] (1964-) *[[Carmen Fraga Estévez]] (1948-) *[[Manuel Fraga]] Iribarne (1922-2012) *[[Francisco Franco]] y Bahamonde ([[1892]]–[[1975]]) *[[Nicolás Franco]] y Bahamonde (1891-1977) *[[Francisco Frutos]] Gras (1939–2020) == G == *[[Ángel Gabilondo]] (1949-) *[[Valentín Galarza Morante]] (1882–1951) *[[Alberto Ruiz-Gallardón]] (1958-) *[[Bernardo de Gálvez]] ([[1746]]–[[1786]]) *[[Carlos Garaikoetxea]] Urriza (1938-) *[[Pío García-Escudero]] (1952-) *[[Mónica García Gómez]] (1974-) *[[José Manuel García-Margallo]] (1944-) *[[Emiliano García-Page]] (1968-) *[[Iratxe García Pérez]] (1974-) *[[Alfonso García Valdecasas]] (1904-1993) *[[Leopoldo García-Alas García-Argüelles]] (1883-1937) *[[Ángel Garrido García]] (1964-) *[[Juan Antonio García Díez]] (1940-1998) *[[Ignacio Garriga]] (1987-) *[[Alberto Garzón]] (1985-) *[[Marina Geli i Fàbrega]] *[[José María Gil-Robles y Quiñones de León]] (1898–1980) *Bernardo Giner de los Ríos (1888-1970) (arhitekt) *[[Ernesto Giménez Caballero]] (1899-1988) *[[José Giral]] y Pereira (1879–1962) *Manuel de Godoy (1761-1851) *[[Teresa Gómez-Limón]] *[[Arancha González Laya|Arancha (María Aránzazu) González Laya]] (1969-) *[[Felipe González]] Márquez ([[1942]]–) *[[Fernando González Laxe]] (1952-) *[[Jaime Ignacio González González]] (1960-) *[[Luis González-Bravo]] (1811-1871) *[[Félix Gordón Ordás]] *[[Anastasio de Gracia]] Villarrubia (1890–1981) *[[Fernando Grande-Marlaska]] (1962-) *[[Julían Grimau García]] (1911-1962) *[[José Antonio Griñán]] (1946-) *[[Alfonso Guerra]] (1940-) *José Miguel Guridi y Alcocer (1763–1828) *[[Antoni Gutiérrez Díaz]] *[[Manuel Gutiérrez Mellado]] (1912-1995) == H == *[[Manuel Hedilla Larrey]] (1902–1970) *[[Ariana Lastra]] (1979-) *[[Emilio Herrera Linares]] (1879-1967) *[[Ángel Herrera Oria]] *[[Luis Herrero]] (1955-1998) *[[Francesc Homs Molist]] (1969-) == I == *[[Vicente Blasco Ibáñez]] *[[Antonio Ibáñez Freire]] (1913–2003) *Jose Ibanez Martin *[[Juan José Ibarretxe]] Markuartu (1957-) *[[Dolores Ibarruri]] (1895–1989) *[[Miquel Iceta]] Llorens (1960-) *[[Gerardo Iglesias]] (1945-) *[[Pablo Iglesias]] (''Paulino Iglesias Posse'') (1850-1925) *[[Pablo Iglesias Turrión]] (1978-) *[[Salvador Illa Roca]] (1966-) *[[Eduardo Dato e Iradier]] == J == *[[Trinidad Jiménez García-Herrera]] (1962-) *[[Leopoldo O'Donnell Joris]] ([[1809]]–[[1861]]) *[[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ([[1744]]–[[1811]]) *[[Joaquín Jovellar y Soler]] (1819–1892) *[[Oriol Junqueras]] i Vies (1969-) == L == *[[Gaspar Llamazares]] (1957-) *[[María de los Llanos de Luna Tobarra]] (1960-) *[[Cayo Lara]] Moya (1952-) *[[Francisco Largo Caballero]] (1869–1946) *[[Adriana Lastra]] (1979-) *[[Ramiro Ledesma Ramos]] (1905–1936) *[[Joaquín Leguina]] (1941-) *[[Jesús María de Leizaola]] Sánchez (1896–1989) *[[Alejandro Lerroux]] García (1864–1949) *[[Enrique Líster]] (1907–1994) *[[Gaspar Llamazares]] (1957-) *[[Pilar Llop]] (1973-) *[[Juan Lluhí Vallescá]] (1897–1944) *[[Juan Fernando López Aguilar]] (1961-) *[[Gregorio López-Bravo]] ([[1923]]–[[1985]]) *[[José López Domínguez]] (1829-1911) *[[Antonio López-Istúriz White]] (1970-) *[[Patxi López]] (1959-) *[[Juan José Lucas]] Giménez (1944-) == M == *[[Francesc Macià]] i Llussà (1859–1933) *[[José Malcampo y Monge]] (1828–1880) *[[Pascual Madoz Ibáñez]] (1806–1870) *[[Ernest Maragall]] i Mira (1943-) *[[Pasqual Maragall]] (1941-) *[[Manuel Marín]] González (1949–2017) *[[Reyes Maroto]] (1973-) *[[Núria Marín Martínez]] (1963-) *[[Margarita Mariscal de Gante]] (1954-) *[[Rodolfo Martín Villa]] (1934-) *[[Alberto Martín-Artajo Álvarez]] (1905–1979) *[[Arsenio Martínez Campos]] (1831–1900) *[[Diego Martínez Barrio]] (1883-1962) *[[José Luis Martínez-Almeida]] (1975-) *[[Cristino Martos y Balbí]] (1830-1903) *[[Artur Mas]] (1956-) *[[Andreu Mas-Colell]] (1944-) *[[Abel Matutes]] (1941-) *[[Federico Mayor Zaragoza]] (1934-) *[[Idoia Mendia Cueva]] (1965-) *[[José María Michavila]] (1960-) *[[Casto Méndez Núñez]] ([[1830]]–[[1880]]) *[[Pere Mestres i Albet]] (1901-1975) *[[Francisco José Millán Mon]] ([[1955]]) *[[Jaime Milans del Bosch]] *[[Josep Enric Millo i Rocher]] (1960-) *[[Jaume Miravitlles]] i Navarra (1906–1988) *[[Jordi Miró i Riba]] ( *[[Isidre Molas]] *[[Pere Coromines i Montanya]] ([[1870]]–[[1939]]) *[[Irene Montero]] (1988-) *[[María Jesús Montero]] Cuadrado (1966-) *[[Dolors Montserrat]] (1973-) *[[José Montilla]] (1955-) *[[Carmen Montón]] Giménez (1976-) *[[Cristóbal Ricardo Montoro Romero]] (1950-) *[[Miguel Ángel Moratinos]] (1951-) *[[Pedro Morenés y Álvarez de Eulate]] (1948-) *[[Segismundo Moret y Prendergast]] (1833–1913) *[[Neus Munté]] (1970-) == N == *[[Joaquim Nadal]] (1948-) *[[Cristina Narbona]] (1951-) *[[Ramón María Narváez]] (1800–1868) *[[Micaela Navarro]] (1956-) *[[Juan Negrín]] López ([[1892]]–1956) *[[Míriam Nogueras]] (1980-) *[[Joan Josep Nuet]] *[[Alberto Núñez Feijóo]] (1961-) == O == *[[Raimon Obiols]] *[[Leopoldo O'Donnell]] (1809-1867) *[[Jaime Mayor Oreja]] ([[1951]]-) *[[Andoni Ortuzar Arruabarrena]] (1962-) == P == *[[Ana de Palacio]] y del Valle-Lersundi (1948-) *[[Ana Pastor]] Julián (1957-) *[[Antonio Pérez]] ([[1540]] - [[1611]]) *[[Alfredo Pérez Rubalcaba]] (1951–2019) *[[Emilio Pérez Touriño]] (1948-) *[[José Pedro Pérez-Llorca]] (1940–2019) *[[Francesc Pi i Margall]] (Francisco Pi y Margall) (1824–1901) *[[Blas Piñar]] López (1918–2014) *[[Manu Pineda]] (1965-) *[[Josep Piqué]] (1955-) *[[Carmen Polo]] (1900-1988) *[[Ana Pontón]] (1977-) *[[Manuel Portela Valladares]] (1868-1932) *[[Jesús Posada Moreno]] (1945-) *[[Ignacio Prendes]] (1965-) *[[Juan Prim]] y Prats ([[1814]] - [[1870]]) *[[Alonso José Puerta Gutiérrez]] (1944-) *[[Salvador Puig Antich]] (1948-1974) *[[Carles Puigdemont]] ([[1962]]-) *[[Jordi Puigneró]] (1974-) *[[Jordi Pujol]] (1930-) == Q == * [[José Quiroga Suárez]] (1920−2006) == R == *Pilar Rahola i Martínez (1958-) *[[Mariano Rajoy]] Brey ([[1955|1955–)]] *[[José Ramón Recalde]] *[[Onésimo Redondo Ortega|Onésimo Redondo]] (1905–1936) *[[Rodrigo Rato]] y Figaredo ([[1949]]–) *[[Joan Reventós]] Reyes *[[Teresa Ribera]] (1969-) *[[Carles Riera i Albert]] (1960-) *[[Albert Rivera]] (1979-) *[[José Antonio Primo de Rivera]] ([[1903]]–[[1936]]) *[[Miguel Primo de Rivera]] y Orbaneja (1870–1930) *[[Pilar Primo de Rivera]] (1907–1991) *[[Margarita Robles]] Fernández (1956-) *[[Miquel Roca]] *[[José Manuel Rodríguez Uribes]] (1968-) *[[José Rodríguez de la Borbolla]] (1947-) *[[Agustín Rodríguez Sahagún]] (1932-1991) *[[Alfonso Rodríguez]] Gómez de Celis (1970-) *[[Faustino Rodríguez-San Pedro]] Díaz-Argüelles (1833-1925) *Alfonso Daniel Manuel Rodríguez Castelao (1886–1950) *[[Javier Rojo Garcia]] (1949-) *[[Conde de Romanones]] (Álvaro Figueroa y Torres Méndieta) (1863-1950) *[[Àngel Ros]] *[[Antonio Rosón]] Pérez (1911−1986) *[[Juan José Rosón]] (1932–1986) *[[Gabriel Rufián i Romero]] (1982-) *[[Raül Romeva]] (1971-) *[[Marta Rovira]] (1977-) *[[Ramón Rubial Cavia]] (1906–1999) *[[Alfonso Rueda Valenzuela]] (1985)? *[[Luisa Fernanda Rudi]] *[[Gabriel Rufian]] i Romero (1982-) *[[Manuel Ruiz Zorrilla]] (1833–1895) *[[Alberto Ruiz-Gallardón Jiménez]] (1958-) *[[Josep Rull]] i Andreu (1968-) == S == *[[Ángel de Saavedra]] (1791–1865) *[[Práxedes Mariano Mateo Sagasta]] (1825–1903) *[[Elena Salgado]] Méndez (1949-) *[[Jordi Sánchez Picanyol]] (1964-) *Pedro Sánchez *[[Soraya Sáenz de Santamaría]] (1971-) *[[Elena Salgado]] (1949-) *[[Práxedes Mateo Sagasta]] ([[1825]]-[[1903]]) *[[Ricardo Samper]] (1881-1938) *[[Jordi Sanchez]] *[[Pedro Sánchez]] ''Pérez-Castejón'' (1972-) *[[Nicolás Salmerón Alonso]] (1838–1908) *[[Alicia Sánchez-Camacho]] (1966-) *[[Pedro Sanchez]] (1972–) *[[Rafael Sánchez Mazas]] (1894–1966) *[[María Jesús San Segundo]] (1958–2010) *[[Enrique Santiago]] (1964-) *[[Fernando de Santiago]] y Díaz de Mendívil (1910-1994) *[[Eulogio Florentino Sanz]] ([[1822]]-[[1881]]) *[[Luis José Sartorius]] (1820-1871) *[[Nicolás Sartorius]] (1938-) *[[Narcís Serra]] ([[1943]]-) *[[Francisco Serrano Domínguez Cuenca y Pérez de Vargas]] (1810–1885) *[[Ramón Serrano Suñer]] (1901–2003) *[[Jordi Sevilla]] (1956-) *[[Javier Solana]] Madariaga ([[1942]]–) *[[Wilebaldo Solano]] (1916–2010) *[[Pedro Solbes Mira]] (1942-) *[[Carlos Solchaga Catalán]] (1944-) *[[Jordi Solé i Ferrando]] (1976-) *[[Adolfo Suárez]] ([[1932]] - [[2014]]) *[[Adolfo Suárez Illana]] (1964-) == T == *[[Josep Tarradellas]] (1899–1988) *[[Antonio Tejero Molina]] *[[Josep Maria Terricabras]] (1946-) *[[Hermann Tertsch]] *[[Enrique Tierno Galván]] (1918-1996) *Quim (Joaquim) Torra i Pla (1962-) *[[Roger Torrent]] i Ramió (1979-) *[[Montserrat Tura]] *[[Jordi Turull i Negre]] (1966-) == U == * [[Alberto Ullastres]] Calvo​ (1914-2001) *[[Íñigo Urkullu]] Renteria (1961-) == V == * [[Elena Valenciano]] Martínez-Orozco (1960-) *[[Jorge Verstrynge Rojas]] (1948-) *[[Rodolfo Martín Villa]] (1934-) *[[Santi Vila]] i Vicente (1973-) *[[Begoña Villacís Sánchez]] (1977-) == W == * [[Carlos Westendorp y Cabeza]] (1937-) == Z == *[[José Luis Rodríguez Zapatero]] ([[1960]]–) *[[Juan de Zavala]] (1804–1879) *[[Manuel Ruiz Zorrilla]] (1833–1895) {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Politiki]] [[Kategorija:Španski politiki|*]] ebps5u5mpqmcju832rjk1ry1icta5ua 0 52413 5726120 5700585 2022-07-31T18:10:28Z Romanm 13 [[marionetna država]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = ''Nezavisna država Hrvatska'' |conventional_long_name = Neodvisna država Hrvaška |common_name = Hrvaška, NDH | |continent = Evropa |region = Balkan |country = Hrvaška |era = 2. svetovna vojna |government_type=monarhija |status = marionetna država |status_text = marionetna država [[Sile osi|Sil osi]] |empire = | |event_start = |year_start = 1941 |date_start = 10. april |event_ent = |year_end = 1945 |date_end = 8. maj | |p1 = Kraljevina Jugoslavija |flag_p1 = Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg |s1 = Demokratična federativna Jugoslavija |flag_s1 = Flag_of_SFR_Yugoslavia.svg | |image_flag = Flag of Croatia Ustasa.svg |flag = zastava NDH |image_coat = Coat of arms of the Independent State of Croatia.svg |symbol = grb NDH |image_map = Ndh 1941.png |capital = Zagreb |latd=44|latm=48|latNS=N|longd=15|longm=58|longEW=E | |common_languages = [[hrvaščina]] |religion = [[katolištvo]], [[islam]], [[luteranstvo|luterantski protestantizem]], in [[Hrvaška pravoslavna cerkev]] |currency = [[hrvaška kuna]] | |title_leader = [[Kralj]] (1941 - 1943) / [[Poglavnik]] (1943 - 1945) |leader1 = [[Tomislav II. Hrvaški|Tomislav II.]] (kralj) |year_leader1 = 1941 - 1943 |leader2 = [[Ante Pavelić]] (Poglavnik) |year_leader2 = 1943 - 1945 |title_deputy = [[Predsednik vlade]] |deputy1 = Ante Pavelić (Poglavnik) |year_deputy1 = 1941 - 1943 |deputy2 = [[Nikola Mandić]] |year_deputy2 = 1943 - 1945 | |stat_year1 = 1941 |stat_area1 = 115133 |stat_pop1 = 6300000 |footnotes = }} '''Neodvisna država Hrvaška''' ([[Hrvaščina|hrvaško]] ''Nezavisna Država Hrvatska''; kratica '''NDH''') je [[propadla država|nekdanja]] [[marionetna država]] ([[kraljevina]]), ki je nastala na območju današnje [[Hrvaška|Hrvaške]] in Bosne in Hercegovine po razpadu [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. 10. aprila 1941 je namestnik vodje [[Ustaši|ustašev]] [[Slavko Kvaternik]] razglasil NDH z blagoslovom [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in [[Italija|Italije]], ki sta okupirala ta del [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Na papirju je bila NDH kraljevina, ki naj bi jo vodil kralj [[Tomislav II. Savojski]], v resnici pa ni imel nobenih pravih pooblastil in ga med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sploh ni bilo na Hrvaškem. Pravi [[voditelj države]] je bil [[poglavnik]] [[Ante Pavelić]]. [[Geografija|Geografsko]] je NDH zavzemala večji del današnje Hrvaške, toda [[Istra]], [[Kvarner]] in [[Dalmacija]] so pripadale Italiji, medtem ko sta [[Međimurje]] in južna [[Baranja]] prešla v last [[Madžarska|Madžarske]]. NDH je zajemala tudi celotno današnjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. Prav tako je obsegala del slovenskega teritorija. 27. septembra 1941 se je z ustanovitvijo Občine Bregana pod hrvaško oblastjo znašlo pet slovenskih naselij: Bregansko selo (danes [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]]), Nova vas pri Bregani (danes [[Nova vas pri Mokricah]]), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Gre za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov na katerem je takrat živelo okrog 800 prebivalcev.<ref>[https://www.rtvslo.si/zidovi/pet-slovenskih-vasi-ki-so-2-svetovno-vojno-prezivele-pod-ndh-jem/500655 Pet slovenskih vasi, ki so 2. svetovno vojno preživele pod NDH-jem], Rtvslo.si, pridobljeno 28. september 2019.</ref> NDH je vodila kampanjo uničevanja srbskega, judovskega ter romskega prebivalstva na svojih ozemljih. Zanje so obstajala koncentracijska taborišča, med njimi je najbolj zloglasno [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovac]].<ref>http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005449</ref> == Opombe == {{opombe|1}} == Viri == * Hrvoje Matković, ''Designirani hrvatski kralj Tomislav II : vojvoda od Spoleta : povijest hrvatsko-taljanskih odnosa u prvoj polovici XX. st''. Zagreb, 2007. ISBN 978-953-6308-73-6 {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Propadle države]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Neodvisna država Hrvaška|*]] {{normativna kontrola}} csfr0l67mfmrx4vpoy9ud8gi6d2f5oj 0 53245 5726318 5716334 2022-08-01T08:08:49Z Mircea 12026 /* Prehodi */ typo wikitext text/x-wiki {{Infopolje planinska koča|AC_hut=PZS|locmapin=Slovenija}}'''Koča pri Savici''' (653 m) je [[planinska postojanka]], ki stoji v zatrepu [[Bohinj]]a, v ''Ukancu''. V bližini se nahaja [[Savica|Slap Savica]]. Nekdanja jugoslovanska obmejna stražarnica je bila preurejena v planinsko postojanko leta [[1951]], prenovljena in povečana leta [[1990]]. Upravlja jo [[PD Ljubljana - Matica]]. == Dostopa == * ¾h: od ''hotela Zlatorog'' v [[Ukanc]]u (560 m) * 15&nbsp;km iz [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] == Prehodi == * 2½h: do [[Dom na Komni|Doma na Komni]] (1520 m) * 4h: do [[Koča na Planini pri Jezeru|Koče na Planini pri Jezeru]] (1453 m), čez [[Komarča|Komarčo]], mimo [[Planine Viševnik|Planine Viševnik]] * 2¾h: do [[Koča pod Bogatinom|Koče pod Bogatinom]] (1513 m) * 3h: do [[Koča pri Triglavskih jezerih|Koče pri Triglavskih jezerih]] (1685 m) == Vzponi na vrhove == * 4h: [[Pršivec]] (1761 m), čez ''Komarčo'', mimo ''Planine Viševnik'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.pzs.si/koce/koca.php?id=36&selection=0 www.pzs.si] Koča pri Savici {{struct-stub}} [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Planinske koče]] bifhy5cncro2uy9xha8ffj22c4essm1 5726323 5726318 2022-08-01T08:14:35Z A09090091 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje planinska koča|AC_hut=PZS|locmapin=Slovenija}}'''Koča pri Savici''' (653 m) je [[planinska postojanka]], ki stoji v zatrepu [[Bohinj]]a, v ''Ukancu''. V bližini se nahaja [[Savica|Slap Savica]]. Nekdanja jugoslovanska obmejna stražarnica je bila preurejena v planinsko postojanko leta 1951, prenovljena in povečana leta 1990. Upravlja jo [[PD Ljubljana - Matica]]. == Dostopa == * ¾h: od ''hotela Zlatorog'' v [[Ukanc]]u (560 m) * 15&nbsp;km iz [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] == Prehodi == * 2½h: do [[Dom na Komni|Doma na Komni]] (1520 m) * 4h: do [[Koča na Planini pri Jezeru|Koče na Planini pri Jezeru]] (1453 m), čez [[Komarča|Komarčo]], mimo [[Planine Viševnik|Planine Viševnik]] * 2¾h: do [[Koča pod Bogatinom|Koče pod Bogatinom]] (1513 m) * 3h: do [[Koča pri Triglavskih jezerih|Koče pri Triglavskih jezerih]] (1685 m) == Vzponi na vrhove == * 4h: [[Pršivec]] (1761 m), čez ''Komarčo'', mimo ''Planine Viševnik'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.pzs.si/koce/koca.php?id=36&selection=0 www.pzs.si] Koča pri Savici {{struct-stub}} [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Planinske koče]] gjlm9kgupkn4m1uptp5sg02olxeta9v 0 53292 5726052 5716303 2022-07-31T16:13:14Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Žička kartuzija | image = Žička 2022 02.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Stare Slemene]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Stare Slemene - Območje Žičke kartuzije | designation1_date = 18. junij 1998 | designation1_number = 7929<ref>{{RKD|7929}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Stare Slemene - Zgornji samostan Žičke kartuzije | designation2_date = 27. junij 2015 | designation2_number = 692<ref>{{RKD|692}}</ref> | občina = Slovenske Konjice }} '''Žička kartuzija''' ({{jezik-la|Domus in Valle Sancti Johannis}}), je nekdanji [[samostan]] [[kartuzijani|kartuzijanskega]] [[Verski red|verskega reda]] v dolini [[Janez Krstnik|svetega Janeza Krstnika]], v kraju [[Stare Slemene]], v bližini naselja [[Žiče, Slovenske Konjice|Žiče]] v občini [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]. == Ustanovitev == [[Kartuzija]] je nastala okoli leta 1160, ustanovila sta jo zadnja [[Traungauci|Traungauca]], [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] mejni [[grof]] [[Otokar III. (Štajerski)|Otokar III. Štajerski]] (*1129 †1164) in njegov sin [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], od leta 1180 [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] Otokar I. (†1192),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref><ref name="k5">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=5}}</ref> ki je z ustanovno listino iz leta 1165 (danes v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, listina št. 171)<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=13}}</ref> kartuzijo potrdil. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v [[Evropa|Srednji Evropi]] in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v [[Francija|Franciji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="k13">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=13}}</ref><ref name="P">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=12}}</ref> Poleg odločitve, da se menihi naselijo na posesti Otokarjevega ministeriala Leopolda Konjiškega, je v zadnji vrsti listine že napisano ime prvega priorja Beremunda.<ref name="P"/> Štajerska zgodovinarja Pusch in Froelich sta mnenja, da je skupina dvanajstih patrov in dvakrat toliko konverzov iz francoske Velike kartuzije pri [[Grenoble|Grenoblu]] prišla v [[Slovenske Konjice|Konjice]] leta 1160 <ref>{{navedi knjigo |author= Zeljko Ivan|year=1984 |title=Žička kartuzija |publisher= |isbn= |cobiss=020102924|pages=8}}</ref>, kjer so se naselili v župnišču vse do leta 1164, ko so bila za prebivanje primerna poslopja v dolini sv. Janeza končana.<ref name="z140">{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=140}}</ref> Za čas prihoda prvih kartuzijanov v letu 1160 se izreka tudi [[Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg]], avtor monografije o Žički kartuziji. V skupini kartuzijanov je bil tudi kasnejši prvi [[opat|prior]] Beremund, [[grof]] cornwallski,<ref name="z140"/> sorodnik angleške kraljeve rodbine <ref>Zelko Ivan, Žička kartuzija, stran 7</ref>, ki je dotlej vodil kartuzijo Durbon <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=5}}</ref> v [[Provansa|Provansi]], kmalu pa se jim je pridružil tudi konverz brat Aynard (Aynardus),<ref name="k13"/> stavbeni mojster, ki so ga iz Velike kartuzije poslali, da bi vodil gradbena dela. == Legenda o ustanovitvi == [[Slika:Žiče Charterhouse 1730.jpg|300px|desno|thumb|Veduta Žičke kartuzije iz 1730]] Kot pri mnogih [[Srednji vek|srednjeveških]] samostanih, se je tudi o Žički kartuziji ohranila legenda o ustanovitvi. Kar dve različici legende sta zapisani v rokopisu, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje (Zgodovinski arhiv Celje, RKP.7,FOL 3R) <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-9448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=10,11}}</ref>, zgodba o ustanovitvi pa je upodobljena tudi na oljni sliki iz [[Klosterneuburg]]a. Ko naj bi se štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec vrnil s križarske vojne, si je zaželel nekaj zabave, obiskal je Leopolda Konjiškega, ter odšel z njim na [[lov]] na [[Konjiška gora|Konjiško goro]]. Ko je prišel v goščavo na južni strani gore, je pred njega pritekla [[Navadni jelen|košuta]] izredno neobičajne bele barve. Čeprav jo je zasledoval na konju, je ni ujel. V poletni vročini (bilo je na god sv. Janeza Krstnika) se je utrudil in v prijetno hladni senci zaspal. V sanjah se mu je prikazal mož, oblečen v bel plašč, ki se mu je razkril kot [[Janez Krstnik|sveti Janez Krstnik]]. Naročil mu je, kje naj mu postavi samostan. Ko je podoba izginila, se je Otokar prebudil iz sanj. Tedaj mu je v naročje skočil [[Pravi zajec|zajec]], ki so ga preplašili lovci, in Otokar naj bi po slovensko zaklical: »Zajec, glej no, zajec!« Po prvi različici naj bi z gradnjo samostana pričeli na kraju, kjer danes v kartuziji stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, po drugi pa je Otokar III. pričel z gradnjo v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], vendar ga je svetnik opomnil, da ni izbral pravega mesta. Prav tako naj bi mu tudi naročil poslati v Veliko kartuzijo sla s pismom, s katerim naj tamkajšnjega [[opat|priorja]] zaprosi, da v te kraje pošlje kartuzijanske menihe. [[Slika:Blason de la Chartreuse de Žiče (Slovénie) - version 2.svg|150px|thumb|desno|Grb Žičke kartuzije]] Na podlagi vzklika iz legende naj bi samostan dobil svoje ime, dolgo časa so mu rekli »Zajčki klošter«. Po [[Nemščina|nemško]] so »zajec« zapisali kot »Seitz« in začetnica S je tudi v samostanskem [[grb]]u (na [[Heraldika|heraldični]] levi strani grba), ki je naslikan na veduti kartuzije iz leta 1730. == Arhitektura Žičke kartuzije == === Zgornji samostan - [[Stare Slemene]] === Aynardova prisotnost je vplivala tudi na [[arhitektura|arhitekturo]] in organizacijo kartuzijanske naselbine.<ref name="z140"/> Prva zasilna kartuzija je bila postavljena vsaj do leta 1165 <ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=146}}</ref>. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika <ref name="k11">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=11}}</ref> (sprva zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem). [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 393 Seitz bei Gonobitz - Zica kartusija.jpg|250 px|thumb|Žička kartuzija v Vischerjevi Topografiji kneževine Štajerske (1631)]] Vsako kartuzijo je obdajalo obzidje, ki je fizično ločevalo samostan od okolice. Različni viri, zgodovinske upodobitve Žičke kartuzije in ohranjene ruševine ter [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da je Žička kartuzija klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila niso skoraj ničesar predpisovala glede gradnje, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, [[Relief|terenu]] pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno [[obzidje]] zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skorajda trikotne oblike. Zgornji samostan (tudi zgornja hiša ali »domus superior«) je obsegal celice za 12 patrov in hišo priorja <ref name="k9">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=9}}</ref> (simbolično jim je bila vzgled skupnost dvanajstih [[apostol]]ov, z [[Jezus Kristus|Jezusom]] na čelu), pa tudi veliki in mali [[križni hodnik]]. Okoli malega križnega hodnika so bili zgrajeni skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, ki je bila običajno povezana s priorjevo hišo in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (skupna jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih iz spodnjega prihajali v zgornji samostan.<ref name="k11"/>. === Spodnji samostan - [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]] === Spodnji bratovski samostan (»domus inferior«), na področju cerkve v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], so sestavljale celice za 16 bratov laikov - konverzov <ref name="k9"/>, ki jih je prav tako povezoval križni hodnik. O spodnjem samostanu za brate konverze danes ni vidnih sledov, domneva se, da je prav tako imel skupno kuhinjo in jedilnico, pa tudi infirmarium (bolnišnico) za bolne brate. Četudi so bili zaradi redovnih omejitev žički kartuzijani onemogočeni neposrednega delovanja med ljudmi, so bili kljub temu pravi zgled iskrene in resnične karitativnosti. V sklopu spodnjega samostana so namreč imeli t.i. hospital ([[hospic]]), ki naj bi stal na mestu sedanjega župnišča <ref>{{navedi knjigo |author=Milena Novak|year=2013 |title=Skrivnosti Žičke kartuzije |publisher= |isbn=|cobiss=265529088|pages=12}}</ref> in po katerem je dobil ime [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]. V njem so pomoči potrebni dobivali miloščino v denarju, pa tudi pomoč v oskrbi, obleki, hrani in zdravilih, ki so jih v kartuziji izdelovali tudi iz gojenih zelišč, po skrbno zapisanih recepturah iz samostanske knjižnice. Dokler so bratje konverzi živeli ločeno od patrov, je imel tudi spodnji samostan svojo samostansko / današnjo župnijsko cerkev, posvečeno Devici Mariji (»ecclesia minor«). Bratje laiki so (pod vodstvom prokuratorja) s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije. Večinoma so bili nepismeni, zato jim je verska besedila pri [[Liturgija|mašah]] bral in razlagal prokurator. {{glavni|Kartuzijani}} == Zgodovina == V prvih začetkih se je kartuzija težko prebijala, samostanski prihodki so bili majhni, in šele v 13. stoletju se je razvila in dosegla prvi razcvet, tudi po zaslugi privilegijev, ugodnosti in svoboščin, ki jih podeljevali in darovali plemiči ter razni cerkveni dostojanstveniki, med njimi [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], knez Leopold, koroški vojvoda Ulrik III., [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]] in [[papež]]i, kasneje pa tudi [[Celjski grofje]]. Ko se je kartuzijanski red močno razširil in se razdelil na province, je Žička kartuzija pripadla Lombardski provinci. Med nadaljnjo delitvijo reda so Žiče leta 1335 postale sprva sedež Nemške province (Provinicia Alemaniae), leta 1355 sedež Zgornjenemške province (Provinicia Alemaniae Superioris). Že pred koncem 13. stoletja so žički menihi s priorjem Gotfridom pomagali pri ustanovitvi hčerinske kartuzije Červany klaštor v Lehnici na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]].<ref name="k14">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=14}}</ref> Največji razcvet pa je za Žičko kartuzijo prinesla ena od velikih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve - [[Zahodni razkol|Velika zahodna shizma]], ko sta kristjane vodila dva [[papež]]a, eden iz [[Rim]]a in drugi iz [[Avignon]]a. V tem času se je kartuzija Žiče vzpela do položaja enega od najpomembnejših samostanov: žički [[prior]]ji so bili zaprošeni, da bi vodili ustanovitev novih kartuzij (naj omenimo samo kartuzije Mauersbach, Schnals na [[Tirolska|Tirolskem]], Mainz, Trier, Koblenz in Koeln), <ref name="k15">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=15}}</ref> pri čemer so morali skrbeti za vzgojo bodočih patrov in priorjev, poskrbeti pa so morali tudi za osnovne knjige v knjižnicah teh hčerinskih kartuzij. Rimski papež [[Papež Urban VI.|Urban VI.]] je dal v Žičko kartuzijo prenesti sedež generalnega kapitlja kartuzijanskega reda <ref name="k17">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=17}}</ref>, tako da so Žiče za skoraj dve desetletji (1391-1410) prevzele vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu [[papež]]u, (namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v [[Francija|Franciji]]).<ref name="#1">{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=428}}</ref> To pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa metropola tega reda, trije žički priorji (Janez iz [[Bari]]ja (1391), Krištof (1391-1398) in Štefan Maconi iz [[Siena|Siene]] (1398-1410) so bili hkrati generalni priorji,<ref name="k17"/> kar pomeni, da so tedaj v Žičah oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in plemiči. Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bil to tudi rezultat velikih prizadevanj in zaslug žičkih priorjev. Takšno delovanje v času razkola je Žičam zagotovilo dolgotrajno velik vpliv in ugled. Povezave med kartuzijami niso bile zgolj pokrajinske in zgodovinske, žička kartuzija je vzdrževala tesne stike s samostani tega reda v Pragi, Mauersbachu, Gamingu in Aggersbachu.<ref name="k15"/> Posebej so se med seboj povezale slovenske kartuzije, o čemer priča prepis bratovske listine med štirimi slovenskimi kartuzijami iz 26. junija 1415, sklenjene v samostanu Bistra (MS 20, FOL.105v), ki ga danes hranijo v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.<ref name="k15"/> Posebej v časih stiske (zaradi lakote, bolezni in vojn) je kartuzije duhovno povezovala skupna molitev, kartuzije so si med seboj tudi izposojale knjige in si pomagale z nasveti. [[Slika:Bergognone, madonna del certosino (cropped).jpg|150px|thumb|desno|Ambrogio Bergognone, blaženi Štefan Maconi (detajl)]] === Štefan Maconi === [[Beatifikacija|Blaženega]] [[Stefano Maconi|Štefana Maconi]] (1350–1424) iz [[Siena|Siene]] (v nekaterih slovenskih virih tudi Štefan Macone), učenca [[Sveta Katarina Sienska|svete Katarine Sienske]], med drugim žičkega in pozneje generalnega priorja papežu v [[Rim]]u zvestega dela kartuzijanskega reda med velikim [[Zahodni razkol|zahodnim razkolom]], uvrščajo med glavne protagoniste procesa, ki je kasneje pripeljal do Katarinine [[Kanonizacija|kanonizacije]]. Razširjal je njene spise, se trudil za cerkveno ter politično podporo, hkrati pa si z uspehom prizadeval za združitev svojega razklanega reda, kar je dosegel tako, da sta na koncilu v [[Pisa|Pisi]] odstopila oba generalna [[Prior|priorja]] obeh obidienc in je red izvolil novega generalnega priorja, ki je bil večini kartuzij po volji.<ref name="k17"/> [[Slika:Cod. Pal. germ. 394 295v.png|150px|thumb|levo|Zadnja stran rokopisa pesnitve Filipa iz Žič, listino hrani Univerzitetna knjižnica v [[Heidelberg]]u]] === Filip iz Žič === V Žički kartuziji je v 14. stoletju ustvarjal [[Filip iz Žič]] (Phillip von Seitz), ki je iz [[latinščina|latinščine]] prepesnil nad 8000 [[verz]]ov obsegajoč [[ep]] o Marijinem življenju. Kartuzijani se zaradi poudarjanja svoje skromnosti na svoja dela sicer niso podpisovali, zaradi pripisa »Žički« pa se danes zanesljivo ve, da je delo nastalo v Žički kartuziji. === 15. in 16. stoletje === 15. stoletje je bilo na splošno obdobje razcveta, toda kmalu so sledile težave, [[Otomanski imperij|turški]] vpadi in kmečki upori, veliko menihov se je navdušilo za ideje reformacije. Turška vojska je po padcu Bosne leta 1463 pogosto vdirala na slovensko ozemlje. Leta 1471 so [[Otomanski imperij|Turki]] razdejali kartuziji [[Kartuzija Jurklošter|Jurklošter]] in [[Kartuzija Pleterje|Pleterje]]. Obzidje žičkega samostana s stolpi je tako iz časa fortifikacije v 15. in 16. stoletju. Takrat so spodnji samostan pričeli postopno opuščati, kljub temu pa je Žička kartuzija ena od redkih, ki je ohranila dobršen del arhitekture spodnjega samostana, in edina, kjer je pokrajina med zgornjim in spodnjim samostanom ostala pretežno nenaseljena, kot je bila v poznem 12. stoletju.<ref>{{navedi revijo |last1=Boldin |first1=Aleksandra |last2= |first2= |year=2018 |title=Žička kartuzija - zakladnica preteklosti za prihodnje rodove |journal=Destinacija Rogla - Pohorje |volume=1 |issue=1 |pages=6 |publisher= Občina Oplotnica, Občina Slovenske Konjice, Občina Vitanje, Občina Zreče|doi= |url=http://www.destinacija-rogla.si|accessdate=25.5.2018 }}</ref> Turki so večkrat napadli okolico, 3. marca 1531 so napadli tudi Žičko kartuzijo, pri tem ubili priorja Andreja in nekaj menihov.<ref name="k17"/> Zaradi protestantizma se je za vstop med kartuzijane odločalo vse manj oseb, sredi 16. stoletja je bila žička kartuzija skorajda prazna. V 16. stoletju je redovno življenje v Žičah za tri desetletja (1565-1595) celo zamrlo. Šele sposobnemu priorju Vianniju Gravelliju (1595-1623), poslanemu iz Velike kartuzije, je uspelo oživiti meniško življenje, vrniti del nekdanjega samostanskega premoženja in pravic. === Ponovna ustanovitev in ukinitev === Po ponovni vzpostaviti delovanja je imela kartuzija še nekaj vzponov in padcev (slednjih predvsem zaradi negospodarnega ravnanja nekaterih priorjev s samostanskim imetjem), dokler ni leta 1782 cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v duhu [[Razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] reform z dekretom ukinil samostan. Samostani [[Cerkveni redovi|kontemplativnih redov]], kamor so spadali tudi [[kartuzijani]], se niso skladali z miselnostjo razsvetljenstva in cesarjevimi nazori o napredku kmetijstva in industrije ter o gospodarskem razvoju. Takrat je v samostanu živelo 15 patrov, ki so se po razpustitvi razkropili, vrnili so se v domače kraje, stopili med posvetno duhovščino, niso pa se odločili za preselitev v drugo kartuzijo, verjetno v strahu, da jih ne bi še enkrat doletela ista usoda. V popisu ob razpustitvi kartuzije je bila navedena tudi oprema samostanske lekarne, med drugim tudi različna zdravila, ki so se tedaj uporabljala v medicini. === Žička kartuzija po ukinitvi === [[Slika:278 Kloster Seitz im Cillier Kreis, Feistenberg, Tolsti Vrh - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|sličica|desno|Žička kartuzija 1830]] Po razpustitvi je bil v kartuziji leta 1782 ustanovljen sedež [[župnija|župnije]], ki je leta 1797 prenehala delovati. Šele leta 1808 je bila ustanovljena nova župnija v [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]]u, ki deluje še danes. Stavbe Žičke kartuzije so po razpustitvi prešle v last verskega sklada, vendar država ni vedela, kaj z njimi početi. Leta 1786 so dali meniške celice in del samostanskih poslopij podreti, gradbeni material prodati, po velikem požaru v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] so ljudje za obnovo porabili gradbeni material že opustele kartuzije.<ref name="k26">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> Leta [[1828]] je propadajočo kartuzijo od verskega sklada na dražbi kupil [[knez]] Weriand von [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V lasti te rodbine je kartuzija bila vse do konca [[II. svetovna vojna|II. svetovne vojne]]. === Zapisi poimenovanj kartuzije v zgodovini === ''Seitz'' ([[1185]]), ''Sitze'' ([[1186]], [[1243]]), ''Seiz'' ([[1202]], [[1234]]), ''Sishe'' ([[1229]]), ''Seitis'' ([[1233]]), ''Sits'' ([[1235]], [[1257]]), ''Siz'' ([[1237]]), ''Syces'' ([[1240]]), ''Sic'' ([[1243]]), ''Syces'' ([[1245]]), ''Siths'' ([[1247]]), ''Seits'' ([[1257]]) == Samostanski cerkvi == === Cerkev sv. Janeza Krstnika === [[Slika:Cerkev žička 01.jpg|200px|thumb|desno|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] Veliko redovno cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], (»ecclesia maior«), po kateri se je poimenovala celotna dolina, je leta 1190 posvetil [[Oglejski patriarhat|oglejski]] patriarh Gotfrid<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez|year=2018|title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=ICCHS Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave |isbn= 978-961-06-0043-5|cobiss=293899264|pages=10}}</ref> von Hohenstaufen <ref name="#1"/><ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=148}}</ref>. {{glavni|Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija}} === Cerkev Marijinega obiskanja === [[Slika:Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (1).jpg|200px|thumb|Župnijska cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič]] Tudi cerkev Marijinega obiskanja v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]] (»ecclesia minor«), sestavni del nekdanjega bratovskega samostana v sklopu Žičke kartuzije, je leta 1190 posvetil oglejski patriarh Gotfrid von Hohenstaufen, ter je danes župnijska cerkev. Zgrajena je bila v slogu francoske pozne romanike in se je ohranila skoraj nespremenjena. Ohranil se je tudi [[Portal|vhodni portal]], prestavljen na zahodno stran, grajen v slogu prehoda med [[Romanika|romaniko]] in [[Gotska arhitektura|gotiko]]. Na vsaki strani ga krasijo trije vitki stebriči, ki se končujejo v večplastnih čašastih listnih [[kapitel]]jih. Ker so na levi strani klesani listni kapitelji, na desni pa brstni, iz tega sklepajo, da sta hkrati na portalu delala dva klesarja. V polkrožni luneti nad vrati je vklesan relief mističnega jagnjeta z vstajenskim križem, ki je edinstven na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Leta 1757 je [[Celje|celjski]] rezbar Ferdinand Gallo za cerkev v Špitaliču izdelal dva stranska oltarja, v lahkotnem [[rokoko]]jskem slogu, ki sta razgibana, slikovita in polna detajlov.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=31,32}}</ref> {{glavni|Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah}} == Gospodarske dejavnosti Žičke kartuzije == Žička kartuzija je že pred letom 1672 ustanovila najstarejšo [[glažuta|glažuto]] na Slovenskem, ki je delovala v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], ob potoku [[Žičnica (potok)|Žičnica]]<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=347}}</ref>, drugo pa okoli 1700 do 1764 pri Leskovcu, na severnem pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.lovrenc.si/images/JESPA/teksti/avtorski_prispevki/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref>, saj se je odprla možnost prodaje steklenic v [[Rogaška Slatina|Rogaško Slatino]]. V matičnih knjigah župnije Slovenske Konjice se v letu 1641 kot krstna botra navajata steklarja Jakob in Krištof Ulrich. Leta 1642 sta vpisana dva pisarja - tajnika (scriba pro tempore in vitraria) in steklar (glassmacher ali vitrarius). Tajnik je vodil delo glažute in je za poslovanje odgovarjal prokuraturju ali oskrbniku kartuzije.<ref name="ReferenceB"/> == Samostanska knjižnica == O svojem obisku v Žičkem samostanu, ko se je [[30. maj]]a [[1487]] na vizitaciji po naročilu [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] Marka Barbara tu ustavil škof Peter iz Caorleja, je škofov tajnik in [[jurist]] [[Paolo Santonino]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je v samostanski knjižnici več kot 2000 knjig, ki so zvečine pisane na roko ([[rokopis]]i) in ne tiskane. S tako izjemno bogato knjižnico so Žiče prekašale tedanje samostane daleč naokoli.<ref>{{navedi knjigo |author= Santonino Paolo|year=1991 |title=Popotni dnevniki |publisher= |isbn= |cobiss=28470|pages=}}</ref> Danes poznamo samo desetino teh rokopisov, toda Santoninovi zapiski so resnični. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so knjige urejali po vsebinskih sklopih, ki so jih označevali s črko, poleg tega pa je vsaka knjiga dobila tudi številko, ki je označevala njeno mesto na polici.<ref name="k26"/>. Na podlagi oznak (signatur) na do danes ohranjenih kodeksih (rokopisih) je bilo možno izračunati, da je Santonino v resnici stopil v [[knjižnica|knjižnico]], ki je hranila okoli dvatisoč knjig.<ref name="k27">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=27}}</ref> Sredi 16. stoletja je žički samostan zaradi vsakovrstnih nesreč opustel in nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski]] je ukazal knjige iz tedaj skoraj praznih kartuzij Žiče, [[Jurklošter]] in [[Millstatt]] preseliti v knjižnico novoustanovljenega [[Jezuiti|jezuitskega]] [[kolegij]]a v [[Graz|Gradcu]]. <ref name="k17"/> <gallery mode="packed"> Molitvenik 1423.jpg|Molitvenik žičkih patrov iz leta 1423 Schriftstück im Kartäuserkloser Seiz, Slowenien.jpg|Poslikana inicialka rokopisa iz Žičke kartuzije Buchdeckel in der Bibliothek des Kartäuserklosters in Seiz, Slowenien.jpg|Platnica žičkega rokopisa </gallery> === Žički rokopisi === Kartuzijani niso širili [[krščanstvo|vere]] med ljudmi z govorjeno besedo, pač pa s pisano, in so medse sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskih veščin. Velik del svojega življenja so posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od [[teologija|teologije]] do [[astronomija|astronomije]], od praktičnih ved do književnih stvaritev. Med ohranjenimi besedili je veliko znamenitih del, ki so neprecenljivi spomeniki naše intelektualne dediščine in širšega srednjeevropskega prostora, med drugim tudi dela [[Filip iz Žič|Filipa iz Žič]], [[Nikolaj Kempf|Nikolaja Kempfa]] in Sifrida Švabskega. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, [[inkunabula|inkunabul]] in [[pergament]]ov) ter skoraj 100 [[fragment]]ov. To pa je le majhen del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je zvečine zunaj slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, ohranjene [[pisava|pisave]] pa so bogata paleta različnih [[paleografija|paleografskih]] oblik. To je edina dovolj zaokrožena skupina rokopisov na Slovenskem, da lahko spremljamo razvoj okrašenih [[inicialka|inicialk]] in govorimo o t. i. »žičkem slogu«. Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim okrasjem. Zaradi redovnih določil so patri smeli inicijalke izpisati zgolj s peresom iz trstike in z raznobarvnimi črnili (tintami), poslikavo inicijalk pa prepustiti poklicnim, pogosto potujočim [[slikar]]jem, ki so prihajali od daleč, tudi iz južne [[Nemčija|Nemčije]], z [[Dunaj]]a in [[Praga|Prage]], pa tudi iz severne [[Italija|Italije]]. == Današnja ohranjena arhitektura == <gallery mode="packed"> Slika:ZiceKartuzija1.JPG|Razvaline nekdanjih objektov Slika:Kartuzija Žiče (4).jpg|Nekdanji veliki križni hodnik s poznogotsko kapelo Vseh svetnikov Slika:Žiče Charterhouse 2011.jpg|Obrambni stolp z obzidjem Slika:Kartuzija Žiče (5).jpg|Detajl kapele Slika:Stara Slemena - Žička kartuzija (relief krilatega vola).jpg|ohranjeni cerkveni sklepnik z reliefom krilatega vola, simbolom [[Sveti Luka|evangelista sv. Luke]], sedaj vzidan na fasadi Slika:Kartuzija Žiče (2).jpg|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika Slika:Žička kartuzija (31656398835).jpg|Žička kartuzija z zeliščnega vrta Slika:Žička kartuzija miza 1656 1.jpg|Replika zgodovinske mize v zeliščnem vrtu Slika:Žička kartuzija miza 1656 2.jpg|Replika mize iz leta 1656 Slika:Žička kartuzija miza 1656 detajl.jpg|Replika mize iz leta 1656 - detajl </gallery> Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika z Otokarjevo kapelo, delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še [[refektorij]], kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del [[križni hodnik|križnega hodnika]] in [[gotika|poznogotska]] pokopališka kapela Vseh svetnikov,<ref name="k5"/> v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno [[obzidje]] s [[Obrambni stolp|stolpi]], ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. === Gastuž === [[Slika:Gostilna-ZickaKartuzija.JPG|thumb|right|200px|''Gastuž'', verjetno najstarejša gostilna na Slovenskem]] Goste oz. tujce so kartuzijani vedno sprejemali izven obzidja kartuzije. Po ukinitvi spodnjega samostana so goste sprejemali v Gastužu, verjetno najstarejši [[gostilna|gostilni]] na Slovenskem (od leta 1467), ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske [[recept]]e. == Žička kartuzija danes == Danes kartuzija velja za turistično zanimivost in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob 850-letnici ustanovitve žičke kartuzije je bila le-ta na seji vlade Republike Slovenije dne 24. junija 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6605/ Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena]</ref> === Prireditve in razstave === V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira [[Občina Slovenske Konjice|Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice]]. Od [[30. junij]]a [[2007]] je v kartuziji na ogled stalna razstava Nataše Golob: »Kulturna dediščina Žičke kartuzije«, urejena je muzejska zbirka in samostojen avdioogled na 16 točkah v več jezikih. === Evropska pešpot sv. Martina Tourškega === Od [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] do Žičke kartuzije in naprej do [[Cerkev sv. Martina, Ponikva|župnijske cerkve sv. Martina]] na [[Ponikva|Ponikvi]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|title=Pot svetega Martina v Sloveniji |accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work= }}</ref> (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]], ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Golob, Nataša, ''Kulturna dediščina Žičke kartuzije'', Slovenske Konjice, 2007. {{COBISS|ID=234124800}} * Golob, Nataša, ''Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560)'', Ljubljana, 2006. {{COBISS|ID=229689600}} * Zadnikar, Marijan, ''Žička kartuzija''. Maribor, 1973. {{COBISS|ID=5950720}} * Zadnikar, Marijan, ''Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije''. DZS, Ljubljana, 1972. {{COBISS|ID=18427905}} * Zdravič Polič, Nina, ''Gotika v Sloveniji''. Narodna galerija, Ljubljana 1995.{{COBISS|ID=48900096}} * Zdovc, Vinko, ''Žička kartuzija, Kratka zgodovina bogate preteklosti Kartuzije 1165-1782''. Slovenske Konjice 1997. {{COBISS|ID=3921205}} * [[Paolo Santonino|Santonino, Paolo]], ''Popotni dnevniki''. Prev. Primož Simoniti. Celovec, Dunaj, Ljubljana, 1991. {{COBISS|ID=28470}} * Curk, Jože, ''Samostani na Slovenskem: do leta 1780'', Maribor, Ostroga, 2008. {{COBISS|ID=242283264}} * Zelko, Ivan, ''Žička kartuzija'', Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=020102924}} * Novak Milena, ''Skrivnosti Žičke kartuzije'', Ljubljana, 2013 {{COBISS|ID=265529088}} * Snoj, Jurij, Zgodovina glasbe na Slovenskem, 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, Zgodovina slovenskih kartuzij, {{COBISS|ID=266035712}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] * [[Kartuzijani]] * [[Kartuzija Pleterje]] * [[Kartuzija Jurklošter]] * [[Kartuzija Bistra]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Žiče Charterhouse|Žička kartuzija}} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=47&Itemid=10 gremoVEN.com - Žička kartuzija] pridobljeno 25.05.2018 * [https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/srednjeveski-rokopisi-iz-zicke-kartuzije?id=1390 Srednjeveški rokopisi iz Žičke Kartuzije] pridobljeno 25.05.2018 * [http://kraji.eu/slovenija/zicka_kartuzija/slo Žička kartuzija na kraji.eu] pridobljeno 25.05.2018 {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Slovenske Konjice}} {{Kartuzije v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]] [[Kategorija:Stare Slemene]] [[Kategorija:Paolo Santonino]] [[Kategorija:Windischgrätzi|Žička kartuzija]] [[Kategorija:Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] [[Kategorija:Žička kartuzija| ]] 7udqfaqj2pdzovf7kv4mfmurnxkhgti 5726053 5726052 2022-07-31T16:23:06Z Shabicht 3554 /* Samostanski cerkvi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Žička kartuzija | image = Žička 2022 02.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Stare Slemene]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Stare Slemene - Območje Žičke kartuzije | designation1_date = 18. junij 1998 | designation1_number = 7929<ref>{{RKD|7929}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Stare Slemene - Zgornji samostan Žičke kartuzije | designation2_date = 27. junij 2015 | designation2_number = 692<ref>{{RKD|692}}</ref> | občina = Slovenske Konjice }} '''Žička kartuzija''' ({{jezik-la|Domus in Valle Sancti Johannis}}), je nekdanji [[samostan]] [[kartuzijani|kartuzijanskega]] [[Verski red|verskega reda]] v dolini [[Janez Krstnik|svetega Janeza Krstnika]], v kraju [[Stare Slemene]], v bližini naselja [[Žiče, Slovenske Konjice|Žiče]] v občini [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]. == Ustanovitev == [[Kartuzija]] je nastala okoli leta 1160, ustanovila sta jo zadnja [[Traungauci|Traungauca]], [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] mejni [[grof]] [[Otokar III. (Štajerski)|Otokar III. Štajerski]] (*1129 †1164) in njegov sin [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], od leta 1180 [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] Otokar I. (†1192),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref><ref name="k5">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=5}}</ref> ki je z ustanovno listino iz leta 1165 (danes v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, listina št. 171)<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=13}}</ref> kartuzijo potrdil. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v [[Evropa|Srednji Evropi]] in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v [[Francija|Franciji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="k13">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=13}}</ref><ref name="P">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=12}}</ref> Poleg odločitve, da se menihi naselijo na posesti Otokarjevega ministeriala Leopolda Konjiškega, je v zadnji vrsti listine že napisano ime prvega priorja Beremunda.<ref name="P"/> Štajerska zgodovinarja Pusch in Froelich sta mnenja, da je skupina dvanajstih patrov in dvakrat toliko konverzov iz francoske Velike kartuzije pri [[Grenoble|Grenoblu]] prišla v [[Slovenske Konjice|Konjice]] leta 1160 <ref>{{navedi knjigo |author= Zeljko Ivan|year=1984 |title=Žička kartuzija |publisher= |isbn= |cobiss=020102924|pages=8}}</ref>, kjer so se naselili v župnišču vse do leta 1164, ko so bila za prebivanje primerna poslopja v dolini sv. Janeza končana.<ref name="z140">{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=140}}</ref> Za čas prihoda prvih kartuzijanov v letu 1160 se izreka tudi [[Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg]], avtor monografije o Žički kartuziji. V skupini kartuzijanov je bil tudi kasnejši prvi [[opat|prior]] Beremund, [[grof]] cornwallski,<ref name="z140"/> sorodnik angleške kraljeve rodbine <ref>Zelko Ivan, Žička kartuzija, stran 7</ref>, ki je dotlej vodil kartuzijo Durbon <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=5}}</ref> v [[Provansa|Provansi]], kmalu pa se jim je pridružil tudi konverz brat Aynard (Aynardus),<ref name="k13"/> stavbeni mojster, ki so ga iz Velike kartuzije poslali, da bi vodil gradbena dela. == Legenda o ustanovitvi == [[Slika:Žiče Charterhouse 1730.jpg|300px|desno|thumb|Veduta Žičke kartuzije iz 1730]] Kot pri mnogih [[Srednji vek|srednjeveških]] samostanih, se je tudi o Žički kartuziji ohranila legenda o ustanovitvi. Kar dve različici legende sta zapisani v rokopisu, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje (Zgodovinski arhiv Celje, RKP.7,FOL 3R) <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-9448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=10,11}}</ref>, zgodba o ustanovitvi pa je upodobljena tudi na oljni sliki iz [[Klosterneuburg]]a. Ko naj bi se štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec vrnil s križarske vojne, si je zaželel nekaj zabave, obiskal je Leopolda Konjiškega, ter odšel z njim na [[lov]] na [[Konjiška gora|Konjiško goro]]. Ko je prišel v goščavo na južni strani gore, je pred njega pritekla [[Navadni jelen|košuta]] izredno neobičajne bele barve. Čeprav jo je zasledoval na konju, je ni ujel. V poletni vročini (bilo je na god sv. Janeza Krstnika) se je utrudil in v prijetno hladni senci zaspal. V sanjah se mu je prikazal mož, oblečen v bel plašč, ki se mu je razkril kot [[Janez Krstnik|sveti Janez Krstnik]]. Naročil mu je, kje naj mu postavi samostan. Ko je podoba izginila, se je Otokar prebudil iz sanj. Tedaj mu je v naročje skočil [[Pravi zajec|zajec]], ki so ga preplašili lovci, in Otokar naj bi po slovensko zaklical: »Zajec, glej no, zajec!« Po prvi različici naj bi z gradnjo samostana pričeli na kraju, kjer danes v kartuziji stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, po drugi pa je Otokar III. pričel z gradnjo v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], vendar ga je svetnik opomnil, da ni izbral pravega mesta. Prav tako naj bi mu tudi naročil poslati v Veliko kartuzijo sla s pismom, s katerim naj tamkajšnjega [[opat|priorja]] zaprosi, da v te kraje pošlje kartuzijanske menihe. [[Slika:Blason de la Chartreuse de Žiče (Slovénie) - version 2.svg|150px|thumb|desno|Grb Žičke kartuzije]] Na podlagi vzklika iz legende naj bi samostan dobil svoje ime, dolgo časa so mu rekli »Zajčki klošter«. Po [[Nemščina|nemško]] so »zajec« zapisali kot »Seitz« in začetnica S je tudi v samostanskem [[grb]]u (na [[Heraldika|heraldični]] levi strani grba), ki je naslikan na veduti kartuzije iz leta 1730. == Arhitektura Žičke kartuzije == === Zgornji samostan - [[Stare Slemene]] === Aynardova prisotnost je vplivala tudi na [[arhitektura|arhitekturo]] in organizacijo kartuzijanske naselbine.<ref name="z140"/> Prva zasilna kartuzija je bila postavljena vsaj do leta 1165 <ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=146}}</ref>. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika <ref name="k11">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=11}}</ref> (sprva zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem). [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 393 Seitz bei Gonobitz - Zica kartusija.jpg|250 px|thumb|Žička kartuzija v Vischerjevi Topografiji kneževine Štajerske (1631)]] Vsako kartuzijo je obdajalo obzidje, ki je fizično ločevalo samostan od okolice. Različni viri, zgodovinske upodobitve Žičke kartuzije in ohranjene ruševine ter [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da je Žička kartuzija klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila niso skoraj ničesar predpisovala glede gradnje, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, [[Relief|terenu]] pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno [[obzidje]] zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skorajda trikotne oblike. Zgornji samostan (tudi zgornja hiša ali »domus superior«) je obsegal celice za 12 patrov in hišo priorja <ref name="k9">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=9}}</ref> (simbolično jim je bila vzgled skupnost dvanajstih [[apostol]]ov, z [[Jezus Kristus|Jezusom]] na čelu), pa tudi veliki in mali [[križni hodnik]]. Okoli malega križnega hodnika so bili zgrajeni skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, ki je bila običajno povezana s priorjevo hišo in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (skupna jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih iz spodnjega prihajali v zgornji samostan.<ref name="k11"/>. === Spodnji samostan - [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]] === Spodnji bratovski samostan (»domus inferior«), na področju cerkve v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], so sestavljale celice za 16 bratov laikov - konverzov <ref name="k9"/>, ki jih je prav tako povezoval križni hodnik. O spodnjem samostanu za brate konverze danes ni vidnih sledov, domneva se, da je prav tako imel skupno kuhinjo in jedilnico, pa tudi infirmarium (bolnišnico) za bolne brate. Četudi so bili zaradi redovnih omejitev žički kartuzijani onemogočeni neposrednega delovanja med ljudmi, so bili kljub temu pravi zgled iskrene in resnične karitativnosti. V sklopu spodnjega samostana so namreč imeli t.i. hospital ([[hospic]]), ki naj bi stal na mestu sedanjega župnišča <ref>{{navedi knjigo |author=Milena Novak|year=2013 |title=Skrivnosti Žičke kartuzije |publisher= |isbn=|cobiss=265529088|pages=12}}</ref> in po katerem je dobil ime [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]. V njem so pomoči potrebni dobivali miloščino v denarju, pa tudi pomoč v oskrbi, obleki, hrani in zdravilih, ki so jih v kartuziji izdelovali tudi iz gojenih zelišč, po skrbno zapisanih recepturah iz samostanske knjižnice. Dokler so bratje konverzi živeli ločeno od patrov, je imel tudi spodnji samostan svojo samostansko / današnjo župnijsko cerkev, posvečeno Devici Mariji (»ecclesia minor«). Bratje laiki so (pod vodstvom prokuratorja) s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije. Večinoma so bili nepismeni, zato jim je verska besedila pri [[Liturgija|mašah]] bral in razlagal prokurator. {{glavni|Kartuzijani}} == Zgodovina == V prvih začetkih se je kartuzija težko prebijala, samostanski prihodki so bili majhni, in šele v 13. stoletju se je razvila in dosegla prvi razcvet, tudi po zaslugi privilegijev, ugodnosti in svoboščin, ki jih podeljevali in darovali plemiči ter razni cerkveni dostojanstveniki, med njimi [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], knez Leopold, koroški vojvoda Ulrik III., [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]] in [[papež]]i, kasneje pa tudi [[Celjski grofje]]. Ko se je kartuzijanski red močno razširil in se razdelil na province, je Žička kartuzija pripadla Lombardski provinci. Med nadaljnjo delitvijo reda so Žiče leta 1335 postale sprva sedež Nemške province (Provinicia Alemaniae), leta 1355 sedež Zgornjenemške province (Provinicia Alemaniae Superioris). Že pred koncem 13. stoletja so žički menihi s priorjem Gotfridom pomagali pri ustanovitvi hčerinske kartuzije Červany klaštor v Lehnici na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]].<ref name="k14">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=14}}</ref> Največji razcvet pa je za Žičko kartuzijo prinesla ena od velikih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve - [[Zahodni razkol|Velika zahodna shizma]], ko sta kristjane vodila dva [[papež]]a, eden iz [[Rim]]a in drugi iz [[Avignon]]a. V tem času se je kartuzija Žiče vzpela do položaja enega od najpomembnejših samostanov: žički [[prior]]ji so bili zaprošeni, da bi vodili ustanovitev novih kartuzij (naj omenimo samo kartuzije Mauersbach, Schnals na [[Tirolska|Tirolskem]], Mainz, Trier, Koblenz in Koeln), <ref name="k15">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=15}}</ref> pri čemer so morali skrbeti za vzgojo bodočih patrov in priorjev, poskrbeti pa so morali tudi za osnovne knjige v knjižnicah teh hčerinskih kartuzij. Rimski papež [[Papež Urban VI.|Urban VI.]] je dal v Žičko kartuzijo prenesti sedež generalnega kapitlja kartuzijanskega reda <ref name="k17">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=17}}</ref>, tako da so Žiče za skoraj dve desetletji (1391-1410) prevzele vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu [[papež]]u, (namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v [[Francija|Franciji]]).<ref name="#1">{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=428}}</ref> To pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa metropola tega reda, trije žički priorji (Janez iz [[Bari]]ja (1391), Krištof (1391-1398) in Štefan Maconi iz [[Siena|Siene]] (1398-1410) so bili hkrati generalni priorji,<ref name="k17"/> kar pomeni, da so tedaj v Žičah oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in plemiči. Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bil to tudi rezultat velikih prizadevanj in zaslug žičkih priorjev. Takšno delovanje v času razkola je Žičam zagotovilo dolgotrajno velik vpliv in ugled. Povezave med kartuzijami niso bile zgolj pokrajinske in zgodovinske, žička kartuzija je vzdrževala tesne stike s samostani tega reda v Pragi, Mauersbachu, Gamingu in Aggersbachu.<ref name="k15"/> Posebej so se med seboj povezale slovenske kartuzije, o čemer priča prepis bratovske listine med štirimi slovenskimi kartuzijami iz 26. junija 1415, sklenjene v samostanu Bistra (MS 20, FOL.105v), ki ga danes hranijo v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.<ref name="k15"/> Posebej v časih stiske (zaradi lakote, bolezni in vojn) je kartuzije duhovno povezovala skupna molitev, kartuzije so si med seboj tudi izposojale knjige in si pomagale z nasveti. [[Slika:Bergognone, madonna del certosino (cropped).jpg|150px|thumb|desno|Ambrogio Bergognone, blaženi Štefan Maconi (detajl)]] === Štefan Maconi === [[Beatifikacija|Blaženega]] [[Stefano Maconi|Štefana Maconi]] (1350–1424) iz [[Siena|Siene]] (v nekaterih slovenskih virih tudi Štefan Macone), učenca [[Sveta Katarina Sienska|svete Katarine Sienske]], med drugim žičkega in pozneje generalnega priorja papežu v [[Rim]]u zvestega dela kartuzijanskega reda med velikim [[Zahodni razkol|zahodnim razkolom]], uvrščajo med glavne protagoniste procesa, ki je kasneje pripeljal do Katarinine [[Kanonizacija|kanonizacije]]. Razširjal je njene spise, se trudil za cerkveno ter politično podporo, hkrati pa si z uspehom prizadeval za združitev svojega razklanega reda, kar je dosegel tako, da sta na koncilu v [[Pisa|Pisi]] odstopila oba generalna [[Prior|priorja]] obeh obidienc in je red izvolil novega generalnega priorja, ki je bil večini kartuzij po volji.<ref name="k17"/> [[Slika:Cod. Pal. germ. 394 295v.png|150px|thumb|levo|Zadnja stran rokopisa pesnitve Filipa iz Žič, listino hrani Univerzitetna knjižnica v [[Heidelberg]]u]] === Filip iz Žič === V Žički kartuziji je v 14. stoletju ustvarjal [[Filip iz Žič]] (Phillip von Seitz), ki je iz [[latinščina|latinščine]] prepesnil nad 8000 [[verz]]ov obsegajoč [[ep]] o Marijinem življenju. Kartuzijani se zaradi poudarjanja svoje skromnosti na svoja dela sicer niso podpisovali, zaradi pripisa »Žički« pa se danes zanesljivo ve, da je delo nastalo v Žički kartuziji. === 15. in 16. stoletje === 15. stoletje je bilo na splošno obdobje razcveta, toda kmalu so sledile težave, [[Otomanski imperij|turški]] vpadi in kmečki upori, veliko menihov se je navdušilo za ideje reformacije. Turška vojska je po padcu Bosne leta 1463 pogosto vdirala na slovensko ozemlje. Leta 1471 so [[Otomanski imperij|Turki]] razdejali kartuziji [[Kartuzija Jurklošter|Jurklošter]] in [[Kartuzija Pleterje|Pleterje]]. Obzidje žičkega samostana s stolpi je tako iz časa fortifikacije v 15. in 16. stoletju. Takrat so spodnji samostan pričeli postopno opuščati, kljub temu pa je Žička kartuzija ena od redkih, ki je ohranila dobršen del arhitekture spodnjega samostana, in edina, kjer je pokrajina med zgornjim in spodnjim samostanom ostala pretežno nenaseljena, kot je bila v poznem 12. stoletju.<ref>{{navedi revijo |last1=Boldin |first1=Aleksandra |last2= |first2= |year=2018 |title=Žička kartuzija - zakladnica preteklosti za prihodnje rodove |journal=Destinacija Rogla - Pohorje |volume=1 |issue=1 |pages=6 |publisher= Občina Oplotnica, Občina Slovenske Konjice, Občina Vitanje, Občina Zreče|doi= |url=http://www.destinacija-rogla.si|accessdate=25.5.2018 }}</ref> Turki so večkrat napadli okolico, 3. marca 1531 so napadli tudi Žičko kartuzijo, pri tem ubili priorja Andreja in nekaj menihov.<ref name="k17"/> Zaradi protestantizma se je za vstop med kartuzijane odločalo vse manj oseb, sredi 16. stoletja je bila žička kartuzija skorajda prazna. V 16. stoletju je redovno življenje v Žičah za tri desetletja (1565-1595) celo zamrlo. Šele sposobnemu priorju Vianniju Gravelliju (1595-1623), poslanemu iz Velike kartuzije, je uspelo oživiti meniško življenje, vrniti del nekdanjega samostanskega premoženja in pravic. === Ponovna ustanovitev in ukinitev === Po ponovni vzpostaviti delovanja je imela kartuzija še nekaj vzponov in padcev (slednjih predvsem zaradi negospodarnega ravnanja nekaterih priorjev s samostanskim imetjem), dokler ni leta 1782 cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v duhu [[Razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] reform z dekretom ukinil samostan. Samostani [[Cerkveni redovi|kontemplativnih redov]], kamor so spadali tudi [[kartuzijani]], se niso skladali z miselnostjo razsvetljenstva in cesarjevimi nazori o napredku kmetijstva in industrije ter o gospodarskem razvoju. Takrat je v samostanu živelo 15 patrov, ki so se po razpustitvi razkropili, vrnili so se v domače kraje, stopili med posvetno duhovščino, niso pa se odločili za preselitev v drugo kartuzijo, verjetno v strahu, da jih ne bi še enkrat doletela ista usoda. V popisu ob razpustitvi kartuzije je bila navedena tudi oprema samostanske lekarne, med drugim tudi različna zdravila, ki so se tedaj uporabljala v medicini. === Žička kartuzija po ukinitvi === [[Slika:278 Kloster Seitz im Cillier Kreis, Feistenberg, Tolsti Vrh - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|sličica|desno|Žička kartuzija 1830]] Po razpustitvi je bil v kartuziji leta 1782 ustanovljen sedež [[župnija|župnije]], ki je leta 1797 prenehala delovati. Šele leta 1808 je bila ustanovljena nova župnija v [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]]u, ki deluje še danes. Stavbe Žičke kartuzije so po razpustitvi prešle v last verskega sklada, vendar država ni vedela, kaj z njimi početi. Leta 1786 so dali meniške celice in del samostanskih poslopij podreti, gradbeni material prodati, po velikem požaru v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] so ljudje za obnovo porabili gradbeni material že opustele kartuzije.<ref name="k26">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> Leta [[1828]] je propadajočo kartuzijo od verskega sklada na dražbi kupil [[knez]] Weriand von [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V lasti te rodbine je kartuzija bila vse do konca [[II. svetovna vojna|II. svetovne vojne]]. === Zapisi poimenovanj kartuzije v zgodovini === ''Seitz'' ([[1185]]), ''Sitze'' ([[1186]], [[1243]]), ''Seiz'' ([[1202]], [[1234]]), ''Sishe'' ([[1229]]), ''Seitis'' ([[1233]]), ''Sits'' ([[1235]], [[1257]]), ''Siz'' ([[1237]]), ''Syces'' ([[1240]]), ''Sic'' ([[1243]]), ''Syces'' ([[1245]]), ''Siths'' ([[1247]]), ''Seits'' ([[1257]]) == Samostanski cerkvi == === Cerkev sv. Janeza Krstnika === [[Slika:St. John the Baptist's Church1 Žiče Charterhouse 01.jpg|200px|thumb|desno|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] Veliko redovno cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], (»ecclesia maior«), po kateri se je poimenovala celotna dolina, je leta 1190 posvetil [[Oglejski patriarhat|oglejski]] patriarh Gotfrid<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez|year=2018|title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=ICCHS Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave |isbn= 978-961-06-0043-5|cobiss=293899264|pages=10}}</ref> von Hohenstaufen <ref name="#1"/><ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=148}}</ref>. {{glavni|Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija}} === Cerkev Marijinega obiskanja === [[Slika:Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (1).jpg|200px|thumb|Župnijska cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič]] Tudi cerkev Marijinega obiskanja v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]] (»ecclesia minor«), sestavni del nekdanjega bratovskega samostana v sklopu Žičke kartuzije, je leta 1190 posvetil oglejski patriarh Gotfrid von Hohenstaufen, ter je danes župnijska cerkev. Zgrajena je bila v slogu francoske pozne romanike in se je ohranila skoraj nespremenjena. Ohranil se je tudi [[Portal|vhodni portal]], prestavljen na zahodno stran, grajen v slogu prehoda med [[Romanika|romaniko]] in [[Gotska arhitektura|gotiko]]. Na vsaki strani ga krasijo trije vitki stebriči, ki se končujejo v večplastnih čašastih listnih [[kapitel]]jih. Ker so na levi strani klesani listni kapitelji, na desni pa brstni, iz tega sklepajo, da sta hkrati na portalu delala dva klesarja. V polkrožni luneti nad vrati je vklesan relief mističnega jagnjeta z vstajenskim križem, ki je edinstven na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Leta 1757 je [[Celje|celjski]] rezbar Ferdinand Gallo za cerkev v Špitaliču izdelal dva stranska oltarja, v lahkotnem [[rokoko]]jskem slogu, ki sta razgibana, slikovita in polna detajlov.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=31,32}}</ref> {{glavni|Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah}} == Gospodarske dejavnosti Žičke kartuzije == Žička kartuzija je že pred letom 1672 ustanovila najstarejšo [[glažuta|glažuto]] na Slovenskem, ki je delovala v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], ob potoku [[Žičnica (potok)|Žičnica]]<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=347}}</ref>, drugo pa okoli 1700 do 1764 pri Leskovcu, na severnem pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.lovrenc.si/images/JESPA/teksti/avtorski_prispevki/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref>, saj se je odprla možnost prodaje steklenic v [[Rogaška Slatina|Rogaško Slatino]]. V matičnih knjigah župnije Slovenske Konjice se v letu 1641 kot krstna botra navajata steklarja Jakob in Krištof Ulrich. Leta 1642 sta vpisana dva pisarja - tajnika (scriba pro tempore in vitraria) in steklar (glassmacher ali vitrarius). Tajnik je vodil delo glažute in je za poslovanje odgovarjal prokuraturju ali oskrbniku kartuzije.<ref name="ReferenceB"/> == Samostanska knjižnica == O svojem obisku v Žičkem samostanu, ko se je [[30. maj]]a [[1487]] na vizitaciji po naročilu [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] Marka Barbara tu ustavil škof Peter iz Caorleja, je škofov tajnik in [[jurist]] [[Paolo Santonino]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je v samostanski knjižnici več kot 2000 knjig, ki so zvečine pisane na roko ([[rokopis]]i) in ne tiskane. S tako izjemno bogato knjižnico so Žiče prekašale tedanje samostane daleč naokoli.<ref>{{navedi knjigo |author= Santonino Paolo|year=1991 |title=Popotni dnevniki |publisher= |isbn= |cobiss=28470|pages=}}</ref> Danes poznamo samo desetino teh rokopisov, toda Santoninovi zapiski so resnični. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so knjige urejali po vsebinskih sklopih, ki so jih označevali s črko, poleg tega pa je vsaka knjiga dobila tudi številko, ki je označevala njeno mesto na polici.<ref name="k26"/>. Na podlagi oznak (signatur) na do danes ohranjenih kodeksih (rokopisih) je bilo možno izračunati, da je Santonino v resnici stopil v [[knjižnica|knjižnico]], ki je hranila okoli dvatisoč knjig.<ref name="k27">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=27}}</ref> Sredi 16. stoletja je žički samostan zaradi vsakovrstnih nesreč opustel in nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski]] je ukazal knjige iz tedaj skoraj praznih kartuzij Žiče, [[Jurklošter]] in [[Millstatt]] preseliti v knjižnico novoustanovljenega [[Jezuiti|jezuitskega]] [[kolegij]]a v [[Graz|Gradcu]]. <ref name="k17"/> <gallery mode="packed"> Molitvenik 1423.jpg|Molitvenik žičkih patrov iz leta 1423 Schriftstück im Kartäuserkloser Seiz, Slowenien.jpg|Poslikana inicialka rokopisa iz Žičke kartuzije Buchdeckel in der Bibliothek des Kartäuserklosters in Seiz, Slowenien.jpg|Platnica žičkega rokopisa </gallery> === Žički rokopisi === Kartuzijani niso širili [[krščanstvo|vere]] med ljudmi z govorjeno besedo, pač pa s pisano, in so medse sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskih veščin. Velik del svojega življenja so posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od [[teologija|teologije]] do [[astronomija|astronomije]], od praktičnih ved do književnih stvaritev. Med ohranjenimi besedili je veliko znamenitih del, ki so neprecenljivi spomeniki naše intelektualne dediščine in širšega srednjeevropskega prostora, med drugim tudi dela [[Filip iz Žič|Filipa iz Žič]], [[Nikolaj Kempf|Nikolaja Kempfa]] in Sifrida Švabskega. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, [[inkunabula|inkunabul]] in [[pergament]]ov) ter skoraj 100 [[fragment]]ov. To pa je le majhen del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je zvečine zunaj slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, ohranjene [[pisava|pisave]] pa so bogata paleta različnih [[paleografija|paleografskih]] oblik. To je edina dovolj zaokrožena skupina rokopisov na Slovenskem, da lahko spremljamo razvoj okrašenih [[inicialka|inicialk]] in govorimo o t. i. »žičkem slogu«. Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim okrasjem. Zaradi redovnih določil so patri smeli inicijalke izpisati zgolj s peresom iz trstike in z raznobarvnimi črnili (tintami), poslikavo inicijalk pa prepustiti poklicnim, pogosto potujočim [[slikar]]jem, ki so prihajali od daleč, tudi iz južne [[Nemčija|Nemčije]], z [[Dunaj]]a in [[Praga|Prage]], pa tudi iz severne [[Italija|Italije]]. == Današnja ohranjena arhitektura == <gallery mode="packed"> Slika:ZiceKartuzija1.JPG|Razvaline nekdanjih objektov Slika:Kartuzija Žiče (4).jpg|Nekdanji veliki križni hodnik s poznogotsko kapelo Vseh svetnikov Slika:Žiče Charterhouse 2011.jpg|Obrambni stolp z obzidjem Slika:Kartuzija Žiče (5).jpg|Detajl kapele Slika:Stara Slemena - Žička kartuzija (relief krilatega vola).jpg|ohranjeni cerkveni sklepnik z reliefom krilatega vola, simbolom [[Sveti Luka|evangelista sv. Luke]], sedaj vzidan na fasadi Slika:Kartuzija Žiče (2).jpg|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika Slika:Žička kartuzija (31656398835).jpg|Žička kartuzija z zeliščnega vrta Slika:Žička kartuzija miza 1656 1.jpg|Replika zgodovinske mize v zeliščnem vrtu Slika:Žička kartuzija miza 1656 2.jpg|Replika mize iz leta 1656 Slika:Žička kartuzija miza 1656 detajl.jpg|Replika mize iz leta 1656 - detajl </gallery> Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika z Otokarjevo kapelo, delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še [[refektorij]], kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del [[križni hodnik|križnega hodnika]] in [[gotika|poznogotska]] pokopališka kapela Vseh svetnikov,<ref name="k5"/> v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno [[obzidje]] s [[Obrambni stolp|stolpi]], ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. === Gastuž === [[Slika:Gostilna-ZickaKartuzija.JPG|thumb|right|200px|''Gastuž'', verjetno najstarejša gostilna na Slovenskem]] Goste oz. tujce so kartuzijani vedno sprejemali izven obzidja kartuzije. Po ukinitvi spodnjega samostana so goste sprejemali v Gastužu, verjetno najstarejši [[gostilna|gostilni]] na Slovenskem (od leta 1467), ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske [[recept]]e. == Žička kartuzija danes == Danes kartuzija velja za turistično zanimivost in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob 850-letnici ustanovitve žičke kartuzije je bila le-ta na seji vlade Republike Slovenije dne 24. junija 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6605/ Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena]</ref> === Prireditve in razstave === V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira [[Občina Slovenske Konjice|Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice]]. Od [[30. junij]]a [[2007]] je v kartuziji na ogled stalna razstava Nataše Golob: »Kulturna dediščina Žičke kartuzije«, urejena je muzejska zbirka in samostojen avdioogled na 16 točkah v več jezikih. === Evropska pešpot sv. Martina Tourškega === Od [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] do Žičke kartuzije in naprej do [[Cerkev sv. Martina, Ponikva|župnijske cerkve sv. Martina]] na [[Ponikva|Ponikvi]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|title=Pot svetega Martina v Sloveniji |accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work= }}</ref> (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]], ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Golob, Nataša, ''Kulturna dediščina Žičke kartuzije'', Slovenske Konjice, 2007. {{COBISS|ID=234124800}} * Golob, Nataša, ''Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560)'', Ljubljana, 2006. {{COBISS|ID=229689600}} * Zadnikar, Marijan, ''Žička kartuzija''. Maribor, 1973. {{COBISS|ID=5950720}} * Zadnikar, Marijan, ''Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije''. DZS, Ljubljana, 1972. {{COBISS|ID=18427905}} * Zdravič Polič, Nina, ''Gotika v Sloveniji''. Narodna galerija, Ljubljana 1995.{{COBISS|ID=48900096}} * Zdovc, Vinko, ''Žička kartuzija, Kratka zgodovina bogate preteklosti Kartuzije 1165-1782''. Slovenske Konjice 1997. {{COBISS|ID=3921205}} * [[Paolo Santonino|Santonino, Paolo]], ''Popotni dnevniki''. Prev. Primož Simoniti. Celovec, Dunaj, Ljubljana, 1991. {{COBISS|ID=28470}} * Curk, Jože, ''Samostani na Slovenskem: do leta 1780'', Maribor, Ostroga, 2008. {{COBISS|ID=242283264}} * Zelko, Ivan, ''Žička kartuzija'', Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=020102924}} * Novak Milena, ''Skrivnosti Žičke kartuzije'', Ljubljana, 2013 {{COBISS|ID=265529088}} * Snoj, Jurij, Zgodovina glasbe na Slovenskem, 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, Zgodovina slovenskih kartuzij, {{COBISS|ID=266035712}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] * [[Kartuzijani]] * [[Kartuzija Pleterje]] * [[Kartuzija Jurklošter]] * [[Kartuzija Bistra]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Žiče Charterhouse|Žička kartuzija}} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=47&Itemid=10 gremoVEN.com - Žička kartuzija] pridobljeno 25.05.2018 * [https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/srednjeveski-rokopisi-iz-zicke-kartuzije?id=1390 Srednjeveški rokopisi iz Žičke Kartuzije] pridobljeno 25.05.2018 * [http://kraji.eu/slovenija/zicka_kartuzija/slo Žička kartuzija na kraji.eu] pridobljeno 25.05.2018 {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Slovenske Konjice}} {{Kartuzije v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]] [[Kategorija:Stare Slemene]] [[Kategorija:Paolo Santonino]] [[Kategorija:Windischgrätzi|Žička kartuzija]] [[Kategorija:Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] [[Kategorija:Žička kartuzija| ]] hutlx0oj5p0wmqe3ren7vv2hgcp7l1b 5726057 5726053 2022-07-31T16:33:44Z Shabicht 3554 /* Današnja ohranjena arhitektura */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Žička kartuzija | image = Žička 2022 02.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Stare Slemene]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Stare Slemene - Območje Žičke kartuzije | designation1_date = 18. junij 1998 | designation1_number = 7929<ref>{{RKD|7929}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Stare Slemene - Zgornji samostan Žičke kartuzije | designation2_date = 27. junij 2015 | designation2_number = 692<ref>{{RKD|692}}</ref> | občina = Slovenske Konjice }} '''Žička kartuzija''' ({{jezik-la|Domus in Valle Sancti Johannis}}), je nekdanji [[samostan]] [[kartuzijani|kartuzijanskega]] [[Verski red|verskega reda]] v dolini [[Janez Krstnik|svetega Janeza Krstnika]], v kraju [[Stare Slemene]], v bližini naselja [[Žiče, Slovenske Konjice|Žiče]] v občini [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]. == Ustanovitev == [[Kartuzija]] je nastala okoli leta 1160, ustanovila sta jo zadnja [[Traungauci|Traungauca]], [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] mejni [[grof]] [[Otokar III. (Štajerski)|Otokar III. Štajerski]] (*1129 †1164) in njegov sin [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], od leta 1180 [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] Otokar I. (†1192),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref><ref name="k5">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=5}}</ref> ki je z ustanovno listino iz leta 1165 (danes v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, listina št. 171)<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=13}}</ref> kartuzijo potrdil. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v [[Evropa|Srednji Evropi]] in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v [[Francija|Franciji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="k13">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=13}}</ref><ref name="P">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=12}}</ref> Poleg odločitve, da se menihi naselijo na posesti Otokarjevega ministeriala Leopolda Konjiškega, je v zadnji vrsti listine že napisano ime prvega priorja Beremunda.<ref name="P"/> Štajerska zgodovinarja Pusch in Froelich sta mnenja, da je skupina dvanajstih patrov in dvakrat toliko konverzov iz francoske Velike kartuzije pri [[Grenoble|Grenoblu]] prišla v [[Slovenske Konjice|Konjice]] leta 1160 <ref>{{navedi knjigo |author= Zeljko Ivan|year=1984 |title=Žička kartuzija |publisher= |isbn= |cobiss=020102924|pages=8}}</ref>, kjer so se naselili v župnišču vse do leta 1164, ko so bila za prebivanje primerna poslopja v dolini sv. Janeza končana.<ref name="z140">{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=140}}</ref> Za čas prihoda prvih kartuzijanov v letu 1160 se izreka tudi [[Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg]], avtor monografije o Žički kartuziji. V skupini kartuzijanov je bil tudi kasnejši prvi [[opat|prior]] Beremund, [[grof]] cornwallski,<ref name="z140"/> sorodnik angleške kraljeve rodbine <ref>Zelko Ivan, Žička kartuzija, stran 7</ref>, ki je dotlej vodil kartuzijo Durbon <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=5}}</ref> v [[Provansa|Provansi]], kmalu pa se jim je pridružil tudi konverz brat Aynard (Aynardus),<ref name="k13"/> stavbeni mojster, ki so ga iz Velike kartuzije poslali, da bi vodil gradbena dela. == Legenda o ustanovitvi == [[Slika:Žiče Charterhouse 1730.jpg|300px|desno|thumb|Veduta Žičke kartuzije iz 1730]] Kot pri mnogih [[Srednji vek|srednjeveških]] samostanih, se je tudi o Žički kartuziji ohranila legenda o ustanovitvi. Kar dve različici legende sta zapisani v rokopisu, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje (Zgodovinski arhiv Celje, RKP.7,FOL 3R) <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-9448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=10,11}}</ref>, zgodba o ustanovitvi pa je upodobljena tudi na oljni sliki iz [[Klosterneuburg]]a. Ko naj bi se štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec vrnil s križarske vojne, si je zaželel nekaj zabave, obiskal je Leopolda Konjiškega, ter odšel z njim na [[lov]] na [[Konjiška gora|Konjiško goro]]. Ko je prišel v goščavo na južni strani gore, je pred njega pritekla [[Navadni jelen|košuta]] izredno neobičajne bele barve. Čeprav jo je zasledoval na konju, je ni ujel. V poletni vročini (bilo je na god sv. Janeza Krstnika) se je utrudil in v prijetno hladni senci zaspal. V sanjah se mu je prikazal mož, oblečen v bel plašč, ki se mu je razkril kot [[Janez Krstnik|sveti Janez Krstnik]]. Naročil mu je, kje naj mu postavi samostan. Ko je podoba izginila, se je Otokar prebudil iz sanj. Tedaj mu je v naročje skočil [[Pravi zajec|zajec]], ki so ga preplašili lovci, in Otokar naj bi po slovensko zaklical: »Zajec, glej no, zajec!« Po prvi različici naj bi z gradnjo samostana pričeli na kraju, kjer danes v kartuziji stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, po drugi pa je Otokar III. pričel z gradnjo v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], vendar ga je svetnik opomnil, da ni izbral pravega mesta. Prav tako naj bi mu tudi naročil poslati v Veliko kartuzijo sla s pismom, s katerim naj tamkajšnjega [[opat|priorja]] zaprosi, da v te kraje pošlje kartuzijanske menihe. [[Slika:Blason de la Chartreuse de Žiče (Slovénie) - version 2.svg|150px|thumb|desno|Grb Žičke kartuzije]] Na podlagi vzklika iz legende naj bi samostan dobil svoje ime, dolgo časa so mu rekli »Zajčki klošter«. Po [[Nemščina|nemško]] so »zajec« zapisali kot »Seitz« in začetnica S je tudi v samostanskem [[grb]]u (na [[Heraldika|heraldični]] levi strani grba), ki je naslikan na veduti kartuzije iz leta 1730. == Arhitektura Žičke kartuzije == === Zgornji samostan - [[Stare Slemene]] === Aynardova prisotnost je vplivala tudi na [[arhitektura|arhitekturo]] in organizacijo kartuzijanske naselbine.<ref name="z140"/> Prva zasilna kartuzija je bila postavljena vsaj do leta 1165 <ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=146}}</ref>. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika <ref name="k11">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=11}}</ref> (sprva zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem). [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 393 Seitz bei Gonobitz - Zica kartusija.jpg|250 px|thumb|Žička kartuzija v Vischerjevi Topografiji kneževine Štajerske (1631)]] Vsako kartuzijo je obdajalo obzidje, ki je fizično ločevalo samostan od okolice. Različni viri, zgodovinske upodobitve Žičke kartuzije in ohranjene ruševine ter [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da je Žička kartuzija klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila niso skoraj ničesar predpisovala glede gradnje, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, [[Relief|terenu]] pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno [[obzidje]] zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skorajda trikotne oblike. Zgornji samostan (tudi zgornja hiša ali »domus superior«) je obsegal celice za 12 patrov in hišo priorja <ref name="k9">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=9}}</ref> (simbolično jim je bila vzgled skupnost dvanajstih [[apostol]]ov, z [[Jezus Kristus|Jezusom]] na čelu), pa tudi veliki in mali [[križni hodnik]]. Okoli malega križnega hodnika so bili zgrajeni skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, ki je bila običajno povezana s priorjevo hišo in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (skupna jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih iz spodnjega prihajali v zgornji samostan.<ref name="k11"/>. === Spodnji samostan - [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]] === Spodnji bratovski samostan (»domus inferior«), na področju cerkve v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], so sestavljale celice za 16 bratov laikov - konverzov <ref name="k9"/>, ki jih je prav tako povezoval križni hodnik. O spodnjem samostanu za brate konverze danes ni vidnih sledov, domneva se, da je prav tako imel skupno kuhinjo in jedilnico, pa tudi infirmarium (bolnišnico) za bolne brate. Četudi so bili zaradi redovnih omejitev žički kartuzijani onemogočeni neposrednega delovanja med ljudmi, so bili kljub temu pravi zgled iskrene in resnične karitativnosti. V sklopu spodnjega samostana so namreč imeli t.i. hospital ([[hospic]]), ki naj bi stal na mestu sedanjega župnišča <ref>{{navedi knjigo |author=Milena Novak|year=2013 |title=Skrivnosti Žičke kartuzije |publisher= |isbn=|cobiss=265529088|pages=12}}</ref> in po katerem je dobil ime [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]. V njem so pomoči potrebni dobivali miloščino v denarju, pa tudi pomoč v oskrbi, obleki, hrani in zdravilih, ki so jih v kartuziji izdelovali tudi iz gojenih zelišč, po skrbno zapisanih recepturah iz samostanske knjižnice. Dokler so bratje konverzi živeli ločeno od patrov, je imel tudi spodnji samostan svojo samostansko / današnjo župnijsko cerkev, posvečeno Devici Mariji (»ecclesia minor«). Bratje laiki so (pod vodstvom prokuratorja) s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije. Večinoma so bili nepismeni, zato jim je verska besedila pri [[Liturgija|mašah]] bral in razlagal prokurator. {{glavni|Kartuzijani}} == Zgodovina == V prvih začetkih se je kartuzija težko prebijala, samostanski prihodki so bili majhni, in šele v 13. stoletju se je razvila in dosegla prvi razcvet, tudi po zaslugi privilegijev, ugodnosti in svoboščin, ki jih podeljevali in darovali plemiči ter razni cerkveni dostojanstveniki, med njimi [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], knez Leopold, koroški vojvoda Ulrik III., [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]] in [[papež]]i, kasneje pa tudi [[Celjski grofje]]. Ko se je kartuzijanski red močno razširil in se razdelil na province, je Žička kartuzija pripadla Lombardski provinci. Med nadaljnjo delitvijo reda so Žiče leta 1335 postale sprva sedež Nemške province (Provinicia Alemaniae), leta 1355 sedež Zgornjenemške province (Provinicia Alemaniae Superioris). Že pred koncem 13. stoletja so žički menihi s priorjem Gotfridom pomagali pri ustanovitvi hčerinske kartuzije Červany klaštor v Lehnici na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]].<ref name="k14">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=14}}</ref> Največji razcvet pa je za Žičko kartuzijo prinesla ena od velikih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve - [[Zahodni razkol|Velika zahodna shizma]], ko sta kristjane vodila dva [[papež]]a, eden iz [[Rim]]a in drugi iz [[Avignon]]a. V tem času se je kartuzija Žiče vzpela do položaja enega od najpomembnejših samostanov: žički [[prior]]ji so bili zaprošeni, da bi vodili ustanovitev novih kartuzij (naj omenimo samo kartuzije Mauersbach, Schnals na [[Tirolska|Tirolskem]], Mainz, Trier, Koblenz in Koeln), <ref name="k15">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=15}}</ref> pri čemer so morali skrbeti za vzgojo bodočih patrov in priorjev, poskrbeti pa so morali tudi za osnovne knjige v knjižnicah teh hčerinskih kartuzij. Rimski papež [[Papež Urban VI.|Urban VI.]] je dal v Žičko kartuzijo prenesti sedež generalnega kapitlja kartuzijanskega reda <ref name="k17">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=17}}</ref>, tako da so Žiče za skoraj dve desetletji (1391-1410) prevzele vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu [[papež]]u, (namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v [[Francija|Franciji]]).<ref name="#1">{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=428}}</ref> To pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa metropola tega reda, trije žički priorji (Janez iz [[Bari]]ja (1391), Krištof (1391-1398) in Štefan Maconi iz [[Siena|Siene]] (1398-1410) so bili hkrati generalni priorji,<ref name="k17"/> kar pomeni, da so tedaj v Žičah oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in plemiči. Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bil to tudi rezultat velikih prizadevanj in zaslug žičkih priorjev. Takšno delovanje v času razkola je Žičam zagotovilo dolgotrajno velik vpliv in ugled. Povezave med kartuzijami niso bile zgolj pokrajinske in zgodovinske, žička kartuzija je vzdrževala tesne stike s samostani tega reda v Pragi, Mauersbachu, Gamingu in Aggersbachu.<ref name="k15"/> Posebej so se med seboj povezale slovenske kartuzije, o čemer priča prepis bratovske listine med štirimi slovenskimi kartuzijami iz 26. junija 1415, sklenjene v samostanu Bistra (MS 20, FOL.105v), ki ga danes hranijo v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.<ref name="k15"/> Posebej v časih stiske (zaradi lakote, bolezni in vojn) je kartuzije duhovno povezovala skupna molitev, kartuzije so si med seboj tudi izposojale knjige in si pomagale z nasveti. [[Slika:Bergognone, madonna del certosino (cropped).jpg|150px|thumb|desno|Ambrogio Bergognone, blaženi Štefan Maconi (detajl)]] === Štefan Maconi === [[Beatifikacija|Blaženega]] [[Stefano Maconi|Štefana Maconi]] (1350–1424) iz [[Siena|Siene]] (v nekaterih slovenskih virih tudi Štefan Macone), učenca [[Sveta Katarina Sienska|svete Katarine Sienske]], med drugim žičkega in pozneje generalnega priorja papežu v [[Rim]]u zvestega dela kartuzijanskega reda med velikim [[Zahodni razkol|zahodnim razkolom]], uvrščajo med glavne protagoniste procesa, ki je kasneje pripeljal do Katarinine [[Kanonizacija|kanonizacije]]. Razširjal je njene spise, se trudil za cerkveno ter politično podporo, hkrati pa si z uspehom prizadeval za združitev svojega razklanega reda, kar je dosegel tako, da sta na koncilu v [[Pisa|Pisi]] odstopila oba generalna [[Prior|priorja]] obeh obidienc in je red izvolil novega generalnega priorja, ki je bil večini kartuzij po volji.<ref name="k17"/> [[Slika:Cod. Pal. germ. 394 295v.png|150px|thumb|levo|Zadnja stran rokopisa pesnitve Filipa iz Žič, listino hrani Univerzitetna knjižnica v [[Heidelberg]]u]] === Filip iz Žič === V Žički kartuziji je v 14. stoletju ustvarjal [[Filip iz Žič]] (Phillip von Seitz), ki je iz [[latinščina|latinščine]] prepesnil nad 8000 [[verz]]ov obsegajoč [[ep]] o Marijinem življenju. Kartuzijani se zaradi poudarjanja svoje skromnosti na svoja dela sicer niso podpisovali, zaradi pripisa »Žički« pa se danes zanesljivo ve, da je delo nastalo v Žički kartuziji. === 15. in 16. stoletje === 15. stoletje je bilo na splošno obdobje razcveta, toda kmalu so sledile težave, [[Otomanski imperij|turški]] vpadi in kmečki upori, veliko menihov se je navdušilo za ideje reformacije. Turška vojska je po padcu Bosne leta 1463 pogosto vdirala na slovensko ozemlje. Leta 1471 so [[Otomanski imperij|Turki]] razdejali kartuziji [[Kartuzija Jurklošter|Jurklošter]] in [[Kartuzija Pleterje|Pleterje]]. Obzidje žičkega samostana s stolpi je tako iz časa fortifikacije v 15. in 16. stoletju. Takrat so spodnji samostan pričeli postopno opuščati, kljub temu pa je Žička kartuzija ena od redkih, ki je ohranila dobršen del arhitekture spodnjega samostana, in edina, kjer je pokrajina med zgornjim in spodnjim samostanom ostala pretežno nenaseljena, kot je bila v poznem 12. stoletju.<ref>{{navedi revijo |last1=Boldin |first1=Aleksandra |last2= |first2= |year=2018 |title=Žička kartuzija - zakladnica preteklosti za prihodnje rodove |journal=Destinacija Rogla - Pohorje |volume=1 |issue=1 |pages=6 |publisher= Občina Oplotnica, Občina Slovenske Konjice, Občina Vitanje, Občina Zreče|doi= |url=http://www.destinacija-rogla.si|accessdate=25.5.2018 }}</ref> Turki so večkrat napadli okolico, 3. marca 1531 so napadli tudi Žičko kartuzijo, pri tem ubili priorja Andreja in nekaj menihov.<ref name="k17"/> Zaradi protestantizma se je za vstop med kartuzijane odločalo vse manj oseb, sredi 16. stoletja je bila žička kartuzija skorajda prazna. V 16. stoletju je redovno življenje v Žičah za tri desetletja (1565-1595) celo zamrlo. Šele sposobnemu priorju Vianniju Gravelliju (1595-1623), poslanemu iz Velike kartuzije, je uspelo oživiti meniško življenje, vrniti del nekdanjega samostanskega premoženja in pravic. === Ponovna ustanovitev in ukinitev === Po ponovni vzpostaviti delovanja je imela kartuzija še nekaj vzponov in padcev (slednjih predvsem zaradi negospodarnega ravnanja nekaterih priorjev s samostanskim imetjem), dokler ni leta 1782 cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v duhu [[Razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] reform z dekretom ukinil samostan. Samostani [[Cerkveni redovi|kontemplativnih redov]], kamor so spadali tudi [[kartuzijani]], se niso skladali z miselnostjo razsvetljenstva in cesarjevimi nazori o napredku kmetijstva in industrije ter o gospodarskem razvoju. Takrat je v samostanu živelo 15 patrov, ki so se po razpustitvi razkropili, vrnili so se v domače kraje, stopili med posvetno duhovščino, niso pa se odločili za preselitev v drugo kartuzijo, verjetno v strahu, da jih ne bi še enkrat doletela ista usoda. V popisu ob razpustitvi kartuzije je bila navedena tudi oprema samostanske lekarne, med drugim tudi različna zdravila, ki so se tedaj uporabljala v medicini. === Žička kartuzija po ukinitvi === [[Slika:278 Kloster Seitz im Cillier Kreis, Feistenberg, Tolsti Vrh - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|sličica|desno|Žička kartuzija 1830]] Po razpustitvi je bil v kartuziji leta 1782 ustanovljen sedež [[župnija|župnije]], ki je leta 1797 prenehala delovati. Šele leta 1808 je bila ustanovljena nova župnija v [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]]u, ki deluje še danes. Stavbe Žičke kartuzije so po razpustitvi prešle v last verskega sklada, vendar država ni vedela, kaj z njimi početi. Leta 1786 so dali meniške celice in del samostanskih poslopij podreti, gradbeni material prodati, po velikem požaru v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] so ljudje za obnovo porabili gradbeni material že opustele kartuzije.<ref name="k26">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> Leta [[1828]] je propadajočo kartuzijo od verskega sklada na dražbi kupil [[knez]] Weriand von [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V lasti te rodbine je kartuzija bila vse do konca [[II. svetovna vojna|II. svetovne vojne]]. === Zapisi poimenovanj kartuzije v zgodovini === ''Seitz'' ([[1185]]), ''Sitze'' ([[1186]], [[1243]]), ''Seiz'' ([[1202]], [[1234]]), ''Sishe'' ([[1229]]), ''Seitis'' ([[1233]]), ''Sits'' ([[1235]], [[1257]]), ''Siz'' ([[1237]]), ''Syces'' ([[1240]]), ''Sic'' ([[1243]]), ''Syces'' ([[1245]]), ''Siths'' ([[1247]]), ''Seits'' ([[1257]]) == Samostanski cerkvi == === Cerkev sv. Janeza Krstnika === [[Slika:St. John the Baptist's Church1 Žiče Charterhouse 01.jpg|200px|thumb|desno|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] Veliko redovno cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], (»ecclesia maior«), po kateri se je poimenovala celotna dolina, je leta 1190 posvetil [[Oglejski patriarhat|oglejski]] patriarh Gotfrid<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez|year=2018|title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=ICCHS Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave |isbn= 978-961-06-0043-5|cobiss=293899264|pages=10}}</ref> von Hohenstaufen <ref name="#1"/><ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=148}}</ref>. {{glavni|Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija}} === Cerkev Marijinega obiskanja === [[Slika:Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (1).jpg|200px|thumb|Župnijska cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič]] Tudi cerkev Marijinega obiskanja v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]] (»ecclesia minor«), sestavni del nekdanjega bratovskega samostana v sklopu Žičke kartuzije, je leta 1190 posvetil oglejski patriarh Gotfrid von Hohenstaufen, ter je danes župnijska cerkev. Zgrajena je bila v slogu francoske pozne romanike in se je ohranila skoraj nespremenjena. Ohranil se je tudi [[Portal|vhodni portal]], prestavljen na zahodno stran, grajen v slogu prehoda med [[Romanika|romaniko]] in [[Gotska arhitektura|gotiko]]. Na vsaki strani ga krasijo trije vitki stebriči, ki se končujejo v večplastnih čašastih listnih [[kapitel]]jih. Ker so na levi strani klesani listni kapitelji, na desni pa brstni, iz tega sklepajo, da sta hkrati na portalu delala dva klesarja. V polkrožni luneti nad vrati je vklesan relief mističnega jagnjeta z vstajenskim križem, ki je edinstven na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Leta 1757 je [[Celje|celjski]] rezbar Ferdinand Gallo za cerkev v Špitaliču izdelal dva stranska oltarja, v lahkotnem [[rokoko]]jskem slogu, ki sta razgibana, slikovita in polna detajlov.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=31,32}}</ref> {{glavni|Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah}} == Gospodarske dejavnosti Žičke kartuzije == Žička kartuzija je že pred letom 1672 ustanovila najstarejšo [[glažuta|glažuto]] na Slovenskem, ki je delovala v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], ob potoku [[Žičnica (potok)|Žičnica]]<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=347}}</ref>, drugo pa okoli 1700 do 1764 pri Leskovcu, na severnem pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.lovrenc.si/images/JESPA/teksti/avtorski_prispevki/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref>, saj se je odprla možnost prodaje steklenic v [[Rogaška Slatina|Rogaško Slatino]]. V matičnih knjigah župnije Slovenske Konjice se v letu 1641 kot krstna botra navajata steklarja Jakob in Krištof Ulrich. Leta 1642 sta vpisana dva pisarja - tajnika (scriba pro tempore in vitraria) in steklar (glassmacher ali vitrarius). Tajnik je vodil delo glažute in je za poslovanje odgovarjal prokuraturju ali oskrbniku kartuzije.<ref name="ReferenceB"/> == Samostanska knjižnica == O svojem obisku v Žičkem samostanu, ko se je [[30. maj]]a [[1487]] na vizitaciji po naročilu [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] Marka Barbara tu ustavil škof Peter iz Caorleja, je škofov tajnik in [[jurist]] [[Paolo Santonino]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je v samostanski knjižnici več kot 2000 knjig, ki so zvečine pisane na roko ([[rokopis]]i) in ne tiskane. S tako izjemno bogato knjižnico so Žiče prekašale tedanje samostane daleč naokoli.<ref>{{navedi knjigo |author= Santonino Paolo|year=1991 |title=Popotni dnevniki |publisher= |isbn= |cobiss=28470|pages=}}</ref> Danes poznamo samo desetino teh rokopisov, toda Santoninovi zapiski so resnični. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so knjige urejali po vsebinskih sklopih, ki so jih označevali s črko, poleg tega pa je vsaka knjiga dobila tudi številko, ki je označevala njeno mesto na polici.<ref name="k26"/>. Na podlagi oznak (signatur) na do danes ohranjenih kodeksih (rokopisih) je bilo možno izračunati, da je Santonino v resnici stopil v [[knjižnica|knjižnico]], ki je hranila okoli dvatisoč knjig.<ref name="k27">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=27}}</ref> Sredi 16. stoletja je žički samostan zaradi vsakovrstnih nesreč opustel in nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski]] je ukazal knjige iz tedaj skoraj praznih kartuzij Žiče, [[Jurklošter]] in [[Millstatt]] preseliti v knjižnico novoustanovljenega [[Jezuiti|jezuitskega]] [[kolegij]]a v [[Graz|Gradcu]]. <ref name="k17"/> <gallery mode="packed"> Molitvenik 1423.jpg|Molitvenik žičkih patrov iz leta 1423 Schriftstück im Kartäuserkloser Seiz, Slowenien.jpg|Poslikana inicialka rokopisa iz Žičke kartuzije Buchdeckel in der Bibliothek des Kartäuserklosters in Seiz, Slowenien.jpg|Platnica žičkega rokopisa </gallery> === Žički rokopisi === Kartuzijani niso širili [[krščanstvo|vere]] med ljudmi z govorjeno besedo, pač pa s pisano, in so medse sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskih veščin. Velik del svojega življenja so posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od [[teologija|teologije]] do [[astronomija|astronomije]], od praktičnih ved do književnih stvaritev. Med ohranjenimi besedili je veliko znamenitih del, ki so neprecenljivi spomeniki naše intelektualne dediščine in širšega srednjeevropskega prostora, med drugim tudi dela [[Filip iz Žič|Filipa iz Žič]], [[Nikolaj Kempf|Nikolaja Kempfa]] in Sifrida Švabskega. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, [[inkunabula|inkunabul]] in [[pergament]]ov) ter skoraj 100 [[fragment]]ov. To pa je le majhen del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je zvečine zunaj slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, ohranjene [[pisava|pisave]] pa so bogata paleta različnih [[paleografija|paleografskih]] oblik. To je edina dovolj zaokrožena skupina rokopisov na Slovenskem, da lahko spremljamo razvoj okrašenih [[inicialka|inicialk]] in govorimo o t. i. »žičkem slogu«. Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim okrasjem. Zaradi redovnih določil so patri smeli inicijalke izpisati zgolj s peresom iz trstike in z raznobarvnimi črnili (tintami), poslikavo inicijalk pa prepustiti poklicnim, pogosto potujočim [[slikar]]jem, ki so prihajali od daleč, tudi iz južne [[Nemčija|Nemčije]], z [[Dunaj]]a in [[Praga|Prage]], pa tudi iz severne [[Italija|Italije]]. == Današnja ohranjena arhitektura == <gallery mode="packed"> Slika:ZiceKartuzija1.JPG|Razvaline nekdanjih objektov Slika:Kartuzija Žiče (4).jpg|Nekdanji veliki križni hodnik s poznogotsko kapelo Vseh svetnikov Slika:Žiče Charterhouse 2011.jpg|Obrambni stolp z obzidjem Slika:Kartuzija Žiče (5).jpg|Detajl kapele Slika:Stara Slemena - Žička kartuzija (relief krilatega vola).jpg|ohranjeni cerkveni sklepnik z reliefom krilatega vola, simbolom [[Sveti Luka|evangelista sv. Luke]], sedaj vzidan na fasadi Slika:Kartuzija Žiče (2).jpg|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika pred prenovo Slika:Žička kartuzija (31656398835).jpg|Žička kartuzija z zeliščnega vrta Slika:Žička kartuzija miza 1656 1.jpg|Replika zgodovinske mize v zeliščnem vrtu Slika:Žička kartuzija miza 1656 2.jpg|Replika mize iz leta 1656 Slika:Žička kartuzija miza 1656 detajl.jpg|Replika mize iz leta 1656 - detajl </gallery> Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika z Otokarjevo kapelo, delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še [[refektorij]], kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del [[križni hodnik|križnega hodnika]] in [[gotika|poznogotska]] pokopališka kapela Vseh svetnikov,<ref name="k5"/> v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno [[obzidje]] s [[Obrambni stolp|stolpi]], ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. === Gastuž === [[Slika:Gostilna-ZickaKartuzija.JPG|thumb|right|200px|''Gastuž'', verjetno najstarejša gostilna na Slovenskem]] Goste oz. tujce so kartuzijani vedno sprejemali izven obzidja kartuzije. Po ukinitvi spodnjega samostana so goste sprejemali v Gastužu, verjetno najstarejši [[gostilna|gostilni]] na Slovenskem (od leta 1467), ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske [[recept]]e. == Žička kartuzija danes == Danes kartuzija velja za turistično zanimivost in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob 850-letnici ustanovitve žičke kartuzije je bila le-ta na seji vlade Republike Slovenije dne 24. junija 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6605/ Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena]</ref> === Prireditve in razstave === V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira [[Občina Slovenske Konjice|Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice]]. Od [[30. junij]]a [[2007]] je v kartuziji na ogled stalna razstava Nataše Golob: »Kulturna dediščina Žičke kartuzije«, urejena je muzejska zbirka in samostojen avdioogled na 16 točkah v več jezikih. === Evropska pešpot sv. Martina Tourškega === Od [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] do Žičke kartuzije in naprej do [[Cerkev sv. Martina, Ponikva|župnijske cerkve sv. Martina]] na [[Ponikva|Ponikvi]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|title=Pot svetega Martina v Sloveniji |accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work= }}</ref> (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]], ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Golob, Nataša, ''Kulturna dediščina Žičke kartuzije'', Slovenske Konjice, 2007. {{COBISS|ID=234124800}} * Golob, Nataša, ''Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560)'', Ljubljana, 2006. {{COBISS|ID=229689600}} * Zadnikar, Marijan, ''Žička kartuzija''. Maribor, 1973. {{COBISS|ID=5950720}} * Zadnikar, Marijan, ''Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije''. DZS, Ljubljana, 1972. {{COBISS|ID=18427905}} * Zdravič Polič, Nina, ''Gotika v Sloveniji''. Narodna galerija, Ljubljana 1995.{{COBISS|ID=48900096}} * Zdovc, Vinko, ''Žička kartuzija, Kratka zgodovina bogate preteklosti Kartuzije 1165-1782''. Slovenske Konjice 1997. {{COBISS|ID=3921205}} * [[Paolo Santonino|Santonino, Paolo]], ''Popotni dnevniki''. Prev. Primož Simoniti. Celovec, Dunaj, Ljubljana, 1991. {{COBISS|ID=28470}} * Curk, Jože, ''Samostani na Slovenskem: do leta 1780'', Maribor, Ostroga, 2008. {{COBISS|ID=242283264}} * Zelko, Ivan, ''Žička kartuzija'', Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=020102924}} * Novak Milena, ''Skrivnosti Žičke kartuzije'', Ljubljana, 2013 {{COBISS|ID=265529088}} * Snoj, Jurij, Zgodovina glasbe na Slovenskem, 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, Zgodovina slovenskih kartuzij, {{COBISS|ID=266035712}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] * [[Kartuzijani]] * [[Kartuzija Pleterje]] * [[Kartuzija Jurklošter]] * [[Kartuzija Bistra]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Žiče Charterhouse|Žička kartuzija}} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=47&Itemid=10 gremoVEN.com - Žička kartuzija] pridobljeno 25.05.2018 * [https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/srednjeveski-rokopisi-iz-zicke-kartuzije?id=1390 Srednjeveški rokopisi iz Žičke Kartuzije] pridobljeno 25.05.2018 * [http://kraji.eu/slovenija/zicka_kartuzija/slo Žička kartuzija na kraji.eu] pridobljeno 25.05.2018 {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Slovenske Konjice}} {{Kartuzije v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]] [[Kategorija:Stare Slemene]] [[Kategorija:Paolo Santonino]] [[Kategorija:Windischgrätzi|Žička kartuzija]] [[Kategorija:Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] [[Kategorija:Žička kartuzija| ]] 2rpaa836wlq4sm127gqrm4hswy8aziw 5726076 5726057 2022-07-31T16:36:54Z Ljuba brank 92351 /* Arhitektura Žičke kartuzije */ oblikovanje po smernicah wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Žička kartuzija | image = Žička 2022 02.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Stare Slemene]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Stare Slemene - Območje Žičke kartuzije | designation1_date = 18. junij 1998 | designation1_number = 7929<ref>{{RKD|7929}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Stare Slemene - Zgornji samostan Žičke kartuzije | designation2_date = 27. junij 2015 | designation2_number = 692<ref>{{RKD|692}}</ref> | občina = Slovenske Konjice }} '''Žička kartuzija''' ({{jezik-la|Domus in Valle Sancti Johannis}}), je nekdanji [[samostan]] [[kartuzijani|kartuzijanskega]] [[Verski red|verskega reda]] v dolini [[Janez Krstnik|svetega Janeza Krstnika]], v kraju [[Stare Slemene]], v bližini naselja [[Žiče, Slovenske Konjice|Žiče]] v občini [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]. == Ustanovitev == [[Kartuzija]] je nastala okoli leta 1160, ustanovila sta jo zadnja [[Traungauci|Traungauca]], [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] mejni [[grof]] [[Otokar III. (Štajerski)|Otokar III. Štajerski]] (*1129 †1164) in njegov sin [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], od leta 1180 [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] Otokar I. (†1192),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref><ref name="k5">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=5}}</ref> ki je z ustanovno listino iz leta 1165 (danes v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, listina št. 171)<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=13}}</ref> kartuzijo potrdil. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v [[Evropa|Srednji Evropi]] in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v [[Francija|Franciji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="k13">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=13}}</ref><ref name="P">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=12}}</ref> Poleg odločitve, da se menihi naselijo na posesti Otokarjevega ministeriala Leopolda Konjiškega, je v zadnji vrsti listine že napisano ime prvega priorja Beremunda.<ref name="P"/> Štajerska zgodovinarja Pusch in Froelich sta mnenja, da je skupina dvanajstih patrov in dvakrat toliko konverzov iz francoske Velike kartuzije pri [[Grenoble|Grenoblu]] prišla v [[Slovenske Konjice|Konjice]] leta 1160 <ref>{{navedi knjigo |author= Zeljko Ivan|year=1984 |title=Žička kartuzija |publisher= |isbn= |cobiss=020102924|pages=8}}</ref>, kjer so se naselili v župnišču vse do leta 1164, ko so bila za prebivanje primerna poslopja v dolini sv. Janeza končana.<ref name="z140">{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=140}}</ref> Za čas prihoda prvih kartuzijanov v letu 1160 se izreka tudi [[Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg]], avtor monografije o Žički kartuziji. V skupini kartuzijanov je bil tudi kasnejši prvi [[opat|prior]] Beremund, [[grof]] cornwallski,<ref name="z140"/> sorodnik angleške kraljeve rodbine <ref>Zelko Ivan, Žička kartuzija, stran 7</ref>, ki je dotlej vodil kartuzijo Durbon <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=5}}</ref> v [[Provansa|Provansi]], kmalu pa se jim je pridružil tudi konverz brat Aynard (Aynardus),<ref name="k13"/> stavbeni mojster, ki so ga iz Velike kartuzije poslali, da bi vodil gradbena dela. == Legenda o ustanovitvi == [[Slika:Žiče Charterhouse 1730.jpg|300px|desno|thumb|Veduta Žičke kartuzije iz 1730]] Kot pri mnogih [[Srednji vek|srednjeveških]] samostanih, se je tudi o Žički kartuziji ohranila legenda o ustanovitvi. Kar dve različici legende sta zapisani v rokopisu, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje (Zgodovinski arhiv Celje, RKP.7,FOL 3R) <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-9448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=10,11}}</ref>, zgodba o ustanovitvi pa je upodobljena tudi na oljni sliki iz [[Klosterneuburg]]a. Ko naj bi se štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec vrnil s križarske vojne, si je zaželel nekaj zabave, obiskal je Leopolda Konjiškega, ter odšel z njim na [[lov]] na [[Konjiška gora|Konjiško goro]]. Ko je prišel v goščavo na južni strani gore, je pred njega pritekla [[Navadni jelen|košuta]] izredno neobičajne bele barve. Čeprav jo je zasledoval na konju, je ni ujel. V poletni vročini (bilo je na god sv. Janeza Krstnika) se je utrudil in v prijetno hladni senci zaspal. V sanjah se mu je prikazal mož, oblečen v bel plašč, ki se mu je razkril kot [[Janez Krstnik|sveti Janez Krstnik]]. Naročil mu je, kje naj mu postavi samostan. Ko je podoba izginila, se je Otokar prebudil iz sanj. Tedaj mu je v naročje skočil [[Pravi zajec|zajec]], ki so ga preplašili lovci, in Otokar naj bi po slovensko zaklical: »Zajec, glej no, zajec!« Po prvi različici naj bi z gradnjo samostana pričeli na kraju, kjer danes v kartuziji stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, po drugi pa je Otokar III. pričel z gradnjo v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], vendar ga je svetnik opomnil, da ni izbral pravega mesta. Prav tako naj bi mu tudi naročil poslati v Veliko kartuzijo sla s pismom, s katerim naj tamkajšnjega [[opat|priorja]] zaprosi, da v te kraje pošlje kartuzijanske menihe. [[Slika:Blason de la Chartreuse de Žiče (Slovénie) - version 2.svg|150px|thumb|desno|Grb Žičke kartuzije]] Na podlagi vzklika iz legende naj bi samostan dobil svoje ime, dolgo časa so mu rekli »Zajčki klošter«. Po [[Nemščina|nemško]] so »zajec« zapisali kot »Seitz« in začetnica S je tudi v samostanskem [[grb]]u (na [[Heraldika|heraldični]] levi strani grba), ki je naslikan na veduti kartuzije iz leta 1730. == Arhitektura Žičke kartuzije == === Zgornji samostan - Stare Slemene === Aynardova prisotnost je vplivala tudi na [[arhitektura|arhitekturo]] in organizacijo kartuzijanske naselbine.<ref name="z140"/> Prva zasilna kartuzija je bila postavljena vsaj do leta 1165 <ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=146}}</ref>. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika <ref name="k11">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=11}}</ref> (sprva zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem). [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 393 Seitz bei Gonobitz - Zica kartusija.jpg|250 px|thumb|Žička kartuzija v Vischerjevi Topografiji kneževine Štajerske (1631)]] Vsako kartuzijo je obdajalo obzidje, ki je fizično ločevalo samostan od okolice. Različni viri, zgodovinske upodobitve Žičke kartuzije in ohranjene ruševine ter [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da je Žička kartuzija klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila niso skoraj ničesar predpisovala glede gradnje, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, [[Relief|terenu]] pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno [[obzidje]] zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skorajda trikotne oblike. Zgornji samostan (tudi zgornja hiša ali »domus superior«) je obsegal celice za 12 patrov in hišo priorja <ref name="k9">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=9}}</ref> (simbolično jim je bila vzgled skupnost dvanajstih [[apostol]]ov, z [[Jezus Kristus|Jezusom]] na čelu), pa tudi veliki in mali [[križni hodnik]]. Okoli malega križnega hodnika so bili zgrajeni skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, ki je bila običajno povezana s priorjevo hišo in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (skupna jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih iz spodnjega prihajali v zgornji samostan.<ref name="k11"/>. === Spodnji samostan - Špitalič === Spodnji bratovski samostan (''domus inferior''), na področju cerkve v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], so sestavljale celice za 16 bratov laikov - ''konverzov'' <ref name="k9"/>, ki jih je prav tako povezoval križni hodnik. O spodnjem samostanu za brate konverze danes ni vidnih sledov, domneva se, da je prav tako imel skupno kuhinjo in jedilnico, pa tudi ''infirmarium'' (bolnišnico) za bolne brate. Četudi so bili zaradi redovnih omejitev žički kartuzijani onemogočeni neposrednega delovanja med ljudmi, so bili kljub temu pravi zgled iskrene in resnične karitativnosti. V sklopu spodnjega samostana so namreč imeli tako imenovani ''hospital'' ([[hospic]]), ki naj bi stal na mestu sedanjega župnišča <ref>{{navedi knjigo |author=Milena Novak|year=2013 |title=Skrivnosti Žičke kartuzije |publisher= |isbn=|cobiss=265529088|pages=12}}</ref> in po katerem je dobil ime [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]. V njem so pomoči potrebni dobivali miloščino v denarju, pa tudi pomoč v oskrbi, obleki, hrani in zdravilih, ki so jih v kartuziji izdelovali tudi iz gojenih zelišč, po skrbno zapisanih recepturah iz samostanske knjižnice. Dokler so bratje konverzi živeli ločeno od patrov, je imel tudi spodnji samostan svojo samostansko / današnjo župnijsko cerkev, posvečeno Devici Mariji (''ecclesia minor''). Bratje laiki so (pod vodstvom prokuratorja) s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije. Večinoma so bili nepismeni, zato jim je verska besedila pri [[Liturgija|mašah]] bral in razlagal prokurator. {{glavni|Kartuzijani}} == Zgodovina == V prvih začetkih se je kartuzija težko prebijala, samostanski prihodki so bili majhni, in šele v 13. stoletju se je razvila in dosegla prvi razcvet, tudi po zaslugi privilegijev, ugodnosti in svoboščin, ki jih podeljevali in darovali plemiči ter razni cerkveni dostojanstveniki, med njimi [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], knez Leopold, koroški vojvoda Ulrik III., [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]] in [[papež]]i, kasneje pa tudi [[Celjski grofje]]. Ko se je kartuzijanski red močno razširil in se razdelil na province, je Žička kartuzija pripadla Lombardski provinci. Med nadaljnjo delitvijo reda so Žiče leta 1335 postale sprva sedež Nemške province (Provinicia Alemaniae), leta 1355 sedež Zgornjenemške province (Provinicia Alemaniae Superioris). Že pred koncem 13. stoletja so žički menihi s priorjem Gotfridom pomagali pri ustanovitvi hčerinske kartuzije Červany klaštor v Lehnici na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]].<ref name="k14">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=14}}</ref> Največji razcvet pa je za Žičko kartuzijo prinesla ena od velikih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve - [[Zahodni razkol|Velika zahodna shizma]], ko sta kristjane vodila dva [[papež]]a, eden iz [[Rim]]a in drugi iz [[Avignon]]a. V tem času se je kartuzija Žiče vzpela do položaja enega od najpomembnejših samostanov: žički [[prior]]ji so bili zaprošeni, da bi vodili ustanovitev novih kartuzij (naj omenimo samo kartuzije Mauersbach, Schnals na [[Tirolska|Tirolskem]], Mainz, Trier, Koblenz in Koeln), <ref name="k15">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=15}}</ref> pri čemer so morali skrbeti za vzgojo bodočih patrov in priorjev, poskrbeti pa so morali tudi za osnovne knjige v knjižnicah teh hčerinskih kartuzij. Rimski papež [[Papež Urban VI.|Urban VI.]] je dal v Žičko kartuzijo prenesti sedež generalnega kapitlja kartuzijanskega reda <ref name="k17">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=17}}</ref>, tako da so Žiče za skoraj dve desetletji (1391-1410) prevzele vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu [[papež]]u, (namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v [[Francija|Franciji]]).<ref name="#1">{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=428}}</ref> To pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa metropola tega reda, trije žički priorji (Janez iz [[Bari]]ja (1391), Krištof (1391-1398) in Štefan Maconi iz [[Siena|Siene]] (1398-1410) so bili hkrati generalni priorji,<ref name="k17"/> kar pomeni, da so tedaj v Žičah oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in plemiči. Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bil to tudi rezultat velikih prizadevanj in zaslug žičkih priorjev. Takšno delovanje v času razkola je Žičam zagotovilo dolgotrajno velik vpliv in ugled. Povezave med kartuzijami niso bile zgolj pokrajinske in zgodovinske, žička kartuzija je vzdrževala tesne stike s samostani tega reda v Pragi, Mauersbachu, Gamingu in Aggersbachu.<ref name="k15"/> Posebej so se med seboj povezale slovenske kartuzije, o čemer priča prepis bratovske listine med štirimi slovenskimi kartuzijami iz 26. junija 1415, sklenjene v samostanu Bistra (MS 20, FOL.105v), ki ga danes hranijo v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.<ref name="k15"/> Posebej v časih stiske (zaradi lakote, bolezni in vojn) je kartuzije duhovno povezovala skupna molitev, kartuzije so si med seboj tudi izposojale knjige in si pomagale z nasveti. [[Slika:Bergognone, madonna del certosino (cropped).jpg|150px|thumb|desno|Ambrogio Bergognone, blaženi Štefan Maconi (detajl)]] === Štefan Maconi === [[Beatifikacija|Blaženega]] [[Stefano Maconi|Štefana Maconi]] (1350–1424) iz [[Siena|Siene]] (v nekaterih slovenskih virih tudi Štefan Macone), učenca [[Sveta Katarina Sienska|svete Katarine Sienske]], med drugim žičkega in pozneje generalnega priorja papežu v [[Rim]]u zvestega dela kartuzijanskega reda med velikim [[Zahodni razkol|zahodnim razkolom]], uvrščajo med glavne protagoniste procesa, ki je kasneje pripeljal do Katarinine [[Kanonizacija|kanonizacije]]. Razširjal je njene spise, se trudil za cerkveno ter politično podporo, hkrati pa si z uspehom prizadeval za združitev svojega razklanega reda, kar je dosegel tako, da sta na koncilu v [[Pisa|Pisi]] odstopila oba generalna [[Prior|priorja]] obeh obidienc in je red izvolil novega generalnega priorja, ki je bil večini kartuzij po volji.<ref name="k17"/> [[Slika:Cod. Pal. germ. 394 295v.png|150px|thumb|levo|Zadnja stran rokopisa pesnitve Filipa iz Žič, listino hrani Univerzitetna knjižnica v [[Heidelberg]]u]] === Filip iz Žič === V Žički kartuziji je v 14. stoletju ustvarjal [[Filip iz Žič]] (Phillip von Seitz), ki je iz [[latinščina|latinščine]] prepesnil nad 8000 [[verz]]ov obsegajoč [[ep]] o Marijinem življenju. Kartuzijani se zaradi poudarjanja svoje skromnosti na svoja dela sicer niso podpisovali, zaradi pripisa »Žički« pa se danes zanesljivo ve, da je delo nastalo v Žički kartuziji. === 15. in 16. stoletje === 15. stoletje je bilo na splošno obdobje razcveta, toda kmalu so sledile težave, [[Otomanski imperij|turški]] vpadi in kmečki upori, veliko menihov se je navdušilo za ideje reformacije. Turška vojska je po padcu Bosne leta 1463 pogosto vdirala na slovensko ozemlje. Leta 1471 so [[Otomanski imperij|Turki]] razdejali kartuziji [[Kartuzija Jurklošter|Jurklošter]] in [[Kartuzija Pleterje|Pleterje]]. Obzidje žičkega samostana s stolpi je tako iz časa fortifikacije v 15. in 16. stoletju. Takrat so spodnji samostan pričeli postopno opuščati, kljub temu pa je Žička kartuzija ena od redkih, ki je ohranila dobršen del arhitekture spodnjega samostana, in edina, kjer je pokrajina med zgornjim in spodnjim samostanom ostala pretežno nenaseljena, kot je bila v poznem 12. stoletju.<ref>{{navedi revijo |last1=Boldin |first1=Aleksandra |last2= |first2= |year=2018 |title=Žička kartuzija - zakladnica preteklosti za prihodnje rodove |journal=Destinacija Rogla - Pohorje |volume=1 |issue=1 |pages=6 |publisher= Občina Oplotnica, Občina Slovenske Konjice, Občina Vitanje, Občina Zreče|doi= |url=http://www.destinacija-rogla.si|accessdate=25.5.2018 }}</ref> Turki so večkrat napadli okolico, 3. marca 1531 so napadli tudi Žičko kartuzijo, pri tem ubili priorja Andreja in nekaj menihov.<ref name="k17"/> Zaradi protestantizma se je za vstop med kartuzijane odločalo vse manj oseb, sredi 16. stoletja je bila žička kartuzija skorajda prazna. V 16. stoletju je redovno življenje v Žičah za tri desetletja (1565-1595) celo zamrlo. Šele sposobnemu priorju Vianniju Gravelliju (1595-1623), poslanemu iz Velike kartuzije, je uspelo oživiti meniško življenje, vrniti del nekdanjega samostanskega premoženja in pravic. === Ponovna ustanovitev in ukinitev === Po ponovni vzpostaviti delovanja je imela kartuzija še nekaj vzponov in padcev (slednjih predvsem zaradi negospodarnega ravnanja nekaterih priorjev s samostanskim imetjem), dokler ni leta 1782 cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v duhu [[Razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] reform z dekretom ukinil samostan. Samostani [[Cerkveni redovi|kontemplativnih redov]], kamor so spadali tudi [[kartuzijani]], se niso skladali z miselnostjo razsvetljenstva in cesarjevimi nazori o napredku kmetijstva in industrije ter o gospodarskem razvoju. Takrat je v samostanu živelo 15 patrov, ki so se po razpustitvi razkropili, vrnili so se v domače kraje, stopili med posvetno duhovščino, niso pa se odločili za preselitev v drugo kartuzijo, verjetno v strahu, da jih ne bi še enkrat doletela ista usoda. V popisu ob razpustitvi kartuzije je bila navedena tudi oprema samostanske lekarne, med drugim tudi različna zdravila, ki so se tedaj uporabljala v medicini. === Žička kartuzija po ukinitvi === [[Slika:278 Kloster Seitz im Cillier Kreis, Feistenberg, Tolsti Vrh - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|sličica|desno|Žička kartuzija 1830]] Po razpustitvi je bil v kartuziji leta 1782 ustanovljen sedež [[župnija|župnije]], ki je leta 1797 prenehala delovati. Šele leta 1808 je bila ustanovljena nova župnija v [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]]u, ki deluje še danes. Stavbe Žičke kartuzije so po razpustitvi prešle v last verskega sklada, vendar država ni vedela, kaj z njimi početi. Leta 1786 so dali meniške celice in del samostanskih poslopij podreti, gradbeni material prodati, po velikem požaru v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] so ljudje za obnovo porabili gradbeni material že opustele kartuzije.<ref name="k26">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> Leta [[1828]] je propadajočo kartuzijo od verskega sklada na dražbi kupil [[knez]] Weriand von [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V lasti te rodbine je kartuzija bila vse do konca [[II. svetovna vojna|II. svetovne vojne]]. === Zapisi poimenovanj kartuzije v zgodovini === ''Seitz'' ([[1185]]), ''Sitze'' ([[1186]], [[1243]]), ''Seiz'' ([[1202]], [[1234]]), ''Sishe'' ([[1229]]), ''Seitis'' ([[1233]]), ''Sits'' ([[1235]], [[1257]]), ''Siz'' ([[1237]]), ''Syces'' ([[1240]]), ''Sic'' ([[1243]]), ''Syces'' ([[1245]]), ''Siths'' ([[1247]]), ''Seits'' ([[1257]]) == Samostanski cerkvi == === Cerkev sv. Janeza Krstnika === [[Slika:St. John the Baptist's Church1 Žiče Charterhouse 01.jpg|200px|thumb|desno|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] Veliko redovno cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], (»ecclesia maior«), po kateri se je poimenovala celotna dolina, je leta 1190 posvetil [[Oglejski patriarhat|oglejski]] patriarh Gotfrid<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez|year=2018|title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=ICCHS Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave |isbn= 978-961-06-0043-5|cobiss=293899264|pages=10}}</ref> von Hohenstaufen <ref name="#1"/><ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=148}}</ref>. {{glavni|Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija}} === Cerkev Marijinega obiskanja === [[Slika:Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (1).jpg|200px|thumb|Župnijska cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič]] Tudi cerkev Marijinega obiskanja v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]] (»ecclesia minor«), sestavni del nekdanjega bratovskega samostana v sklopu Žičke kartuzije, je leta 1190 posvetil oglejski patriarh Gotfrid von Hohenstaufen, ter je danes župnijska cerkev. Zgrajena je bila v slogu francoske pozne romanike in se je ohranila skoraj nespremenjena. Ohranil se je tudi [[Portal|vhodni portal]], prestavljen na zahodno stran, grajen v slogu prehoda med [[Romanika|romaniko]] in [[Gotska arhitektura|gotiko]]. Na vsaki strani ga krasijo trije vitki stebriči, ki se končujejo v večplastnih čašastih listnih [[kapitel]]jih. Ker so na levi strani klesani listni kapitelji, na desni pa brstni, iz tega sklepajo, da sta hkrati na portalu delala dva klesarja. V polkrožni luneti nad vrati je vklesan relief mističnega jagnjeta z vstajenskim križem, ki je edinstven na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Leta 1757 je [[Celje|celjski]] rezbar Ferdinand Gallo za cerkev v Špitaliču izdelal dva stranska oltarja, v lahkotnem [[rokoko]]jskem slogu, ki sta razgibana, slikovita in polna detajlov.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=31,32}}</ref> {{glavni|Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah}} == Gospodarske dejavnosti Žičke kartuzije == Žička kartuzija je že pred letom 1672 ustanovila najstarejšo [[glažuta|glažuto]] na Slovenskem, ki je delovala v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], ob potoku [[Žičnica (potok)|Žičnica]]<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=347}}</ref>, drugo pa okoli 1700 do 1764 pri Leskovcu, na severnem pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.lovrenc.si/images/JESPA/teksti/avtorski_prispevki/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref>, saj se je odprla možnost prodaje steklenic v [[Rogaška Slatina|Rogaško Slatino]]. V matičnih knjigah župnije Slovenske Konjice se v letu 1641 kot krstna botra navajata steklarja Jakob in Krištof Ulrich. Leta 1642 sta vpisana dva pisarja - tajnika (scriba pro tempore in vitraria) in steklar (glassmacher ali vitrarius). Tajnik je vodil delo glažute in je za poslovanje odgovarjal prokuraturju ali oskrbniku kartuzije.<ref name="ReferenceB"/> == Samostanska knjižnica == O svojem obisku v Žičkem samostanu, ko se je [[30. maj]]a [[1487]] na vizitaciji po naročilu [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] Marka Barbara tu ustavil škof Peter iz Caorleja, je škofov tajnik in [[jurist]] [[Paolo Santonino]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je v samostanski knjižnici več kot 2000 knjig, ki so zvečine pisane na roko ([[rokopis]]i) in ne tiskane. S tako izjemno bogato knjižnico so Žiče prekašale tedanje samostane daleč naokoli.<ref>{{navedi knjigo |author= Santonino Paolo|year=1991 |title=Popotni dnevniki |publisher= |isbn= |cobiss=28470|pages=}}</ref> Danes poznamo samo desetino teh rokopisov, toda Santoninovi zapiski so resnični. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so knjige urejali po vsebinskih sklopih, ki so jih označevali s črko, poleg tega pa je vsaka knjiga dobila tudi številko, ki je označevala njeno mesto na polici.<ref name="k26"/>. Na podlagi oznak (signatur) na do danes ohranjenih kodeksih (rokopisih) je bilo možno izračunati, da je Santonino v resnici stopil v [[knjižnica|knjižnico]], ki je hranila okoli dvatisoč knjig.<ref name="k27">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=27}}</ref> Sredi 16. stoletja je žički samostan zaradi vsakovrstnih nesreč opustel in nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski]] je ukazal knjige iz tedaj skoraj praznih kartuzij Žiče, [[Jurklošter]] in [[Millstatt]] preseliti v knjižnico novoustanovljenega [[Jezuiti|jezuitskega]] [[kolegij]]a v [[Graz|Gradcu]]. <ref name="k17"/> <gallery mode="packed"> Molitvenik 1423.jpg|Molitvenik žičkih patrov iz leta 1423 Schriftstück im Kartäuserkloser Seiz, Slowenien.jpg|Poslikana inicialka rokopisa iz Žičke kartuzije Buchdeckel in der Bibliothek des Kartäuserklosters in Seiz, Slowenien.jpg|Platnica žičkega rokopisa </gallery> === Žički rokopisi === Kartuzijani niso širili [[krščanstvo|vere]] med ljudmi z govorjeno besedo, pač pa s pisano, in so medse sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskih veščin. Velik del svojega življenja so posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od [[teologija|teologije]] do [[astronomija|astronomije]], od praktičnih ved do književnih stvaritev. Med ohranjenimi besedili je veliko znamenitih del, ki so neprecenljivi spomeniki naše intelektualne dediščine in širšega srednjeevropskega prostora, med drugim tudi dela [[Filip iz Žič|Filipa iz Žič]], [[Nikolaj Kempf|Nikolaja Kempfa]] in Sifrida Švabskega. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, [[inkunabula|inkunabul]] in [[pergament]]ov) ter skoraj 100 [[fragment]]ov. To pa je le majhen del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je zvečine zunaj slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, ohranjene [[pisava|pisave]] pa so bogata paleta različnih [[paleografija|paleografskih]] oblik. To je edina dovolj zaokrožena skupina rokopisov na Slovenskem, da lahko spremljamo razvoj okrašenih [[inicialka|inicialk]] in govorimo o t. i. »žičkem slogu«. Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim okrasjem. Zaradi redovnih določil so patri smeli inicijalke izpisati zgolj s peresom iz trstike in z raznobarvnimi črnili (tintami), poslikavo inicijalk pa prepustiti poklicnim, pogosto potujočim [[slikar]]jem, ki so prihajali od daleč, tudi iz južne [[Nemčija|Nemčije]], z [[Dunaj]]a in [[Praga|Prage]], pa tudi iz severne [[Italija|Italije]]. == Današnja ohranjena arhitektura == <gallery mode="packed"> Slika:ZiceKartuzija1.JPG|Razvaline nekdanjih objektov Slika:Kartuzija Žiče (4).jpg|Nekdanji veliki križni hodnik s poznogotsko kapelo Vseh svetnikov Slika:Žiče Charterhouse 2011.jpg|Obrambni stolp z obzidjem Slika:Kartuzija Žiče (5).jpg|Detajl kapele Slika:Stara Slemena - Žička kartuzija (relief krilatega vola).jpg|ohranjeni cerkveni sklepnik z reliefom krilatega vola, simbolom [[Sveti Luka|evangelista sv. Luke]], sedaj vzidan na fasadi Slika:Kartuzija Žiče (2).jpg|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika pred prenovo Slika:Žička kartuzija (31656398835).jpg|Žička kartuzija z zeliščnega vrta Slika:Žička kartuzija miza 1656 1.jpg|Replika zgodovinske mize v zeliščnem vrtu Slika:Žička kartuzija miza 1656 2.jpg|Replika mize iz leta 1656 Slika:Žička kartuzija miza 1656 detajl.jpg|Replika mize iz leta 1656 - detajl </gallery> Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika z Otokarjevo kapelo, delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še [[refektorij]], kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del [[križni hodnik|križnega hodnika]] in [[gotika|poznogotska]] pokopališka kapela Vseh svetnikov,<ref name="k5"/> v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno [[obzidje]] s [[Obrambni stolp|stolpi]], ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. === Gastuž === [[Slika:Gostilna-ZickaKartuzija.JPG|thumb|right|200px|''Gastuž'', verjetno najstarejša gostilna na Slovenskem]] Goste oz. tujce so kartuzijani vedno sprejemali izven obzidja kartuzije. Po ukinitvi spodnjega samostana so goste sprejemali v Gastužu, verjetno najstarejši [[gostilna|gostilni]] na Slovenskem (od leta 1467), ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske [[recept]]e. == Žička kartuzija danes == Danes kartuzija velja za turistično zanimivost in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob 850-letnici ustanovitve žičke kartuzije je bila le-ta na seji vlade Republike Slovenije dne 24. junija 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6605/ Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena]</ref> === Prireditve in razstave === V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira [[Občina Slovenske Konjice|Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice]]. Od [[30. junij]]a [[2007]] je v kartuziji na ogled stalna razstava Nataše Golob: »Kulturna dediščina Žičke kartuzije«, urejena je muzejska zbirka in samostojen avdioogled na 16 točkah v več jezikih. === Evropska pešpot sv. Martina Tourškega === Od [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] do Žičke kartuzije in naprej do [[Cerkev sv. Martina, Ponikva|župnijske cerkve sv. Martina]] na [[Ponikva|Ponikvi]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|title=Pot svetega Martina v Sloveniji |accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work= }}</ref> (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]], ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Golob, Nataša, ''Kulturna dediščina Žičke kartuzije'', Slovenske Konjice, 2007. {{COBISS|ID=234124800}} * Golob, Nataša, ''Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560)'', Ljubljana, 2006. {{COBISS|ID=229689600}} * Zadnikar, Marijan, ''Žička kartuzija''. Maribor, 1973. {{COBISS|ID=5950720}} * Zadnikar, Marijan, ''Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije''. DZS, Ljubljana, 1972. {{COBISS|ID=18427905}} * Zdravič Polič, Nina, ''Gotika v Sloveniji''. Narodna galerija, Ljubljana 1995.{{COBISS|ID=48900096}} * Zdovc, Vinko, ''Žička kartuzija, Kratka zgodovina bogate preteklosti Kartuzije 1165-1782''. Slovenske Konjice 1997. {{COBISS|ID=3921205}} * [[Paolo Santonino|Santonino, Paolo]], ''Popotni dnevniki''. Prev. Primož Simoniti. Celovec, Dunaj, Ljubljana, 1991. {{COBISS|ID=28470}} * Curk, Jože, ''Samostani na Slovenskem: do leta 1780'', Maribor, Ostroga, 2008. {{COBISS|ID=242283264}} * Zelko, Ivan, ''Žička kartuzija'', Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=020102924}} * Novak Milena, ''Skrivnosti Žičke kartuzije'', Ljubljana, 2013 {{COBISS|ID=265529088}} * Snoj, Jurij, Zgodovina glasbe na Slovenskem, 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, Zgodovina slovenskih kartuzij, {{COBISS|ID=266035712}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] * [[Kartuzijani]] * [[Kartuzija Pleterje]] * [[Kartuzija Jurklošter]] * [[Kartuzija Bistra]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Žiče Charterhouse|Žička kartuzija}} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=47&Itemid=10 gremoVEN.com - Žička kartuzija] pridobljeno 25.05.2018 * [https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/srednjeveski-rokopisi-iz-zicke-kartuzije?id=1390 Srednjeveški rokopisi iz Žičke Kartuzije] pridobljeno 25.05.2018 * [http://kraji.eu/slovenija/zicka_kartuzija/slo Žička kartuzija na kraji.eu] pridobljeno 25.05.2018 {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Slovenske Konjice}} {{Kartuzije v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]] [[Kategorija:Stare Slemene]] [[Kategorija:Paolo Santonino]] [[Kategorija:Windischgrätzi|Žička kartuzija]] [[Kategorija:Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] [[Kategorija:Žička kartuzija| ]] l1k2yclljm3fqilhaz04jgojb8arfsf 5726093 5726076 2022-07-31T16:42:57Z Ljuba brank 92351 /* Zgodovina */ np pp pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Žička kartuzija | image = Žička 2022 02.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Stare Slemene]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Stare Slemene - Območje Žičke kartuzije | designation1_date = 18. junij 1998 | designation1_number = 7929<ref>{{RKD|7929}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Stare Slemene - Zgornji samostan Žičke kartuzije | designation2_date = 27. junij 2015 | designation2_number = 692<ref>{{RKD|692}}</ref> | občina = Slovenske Konjice }} '''Žička kartuzija''' ({{jezik-la|Domus in Valle Sancti Johannis}}), je nekdanji [[samostan]] [[kartuzijani|kartuzijanskega]] [[Verski red|verskega reda]] v dolini [[Janez Krstnik|svetega Janeza Krstnika]], v kraju [[Stare Slemene]], v bližini naselja [[Žiče, Slovenske Konjice|Žiče]] v občini [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]. == Ustanovitev == [[Kartuzija]] je nastala okoli leta 1160, ustanovila sta jo zadnja [[Traungauci|Traungauca]], [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] mejni [[grof]] [[Otokar III. (Štajerski)|Otokar III. Štajerski]] (*1129 †1164) in njegov sin [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], od leta 1180 [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] Otokar I. (†1192),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref><ref name="k5">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=5}}</ref> ki je z ustanovno listino iz leta 1165 (danes v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, listina št. 171)<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=13}}</ref> kartuzijo potrdil. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v [[Evropa|Srednji Evropi]] in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v [[Francija|Franciji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="k13">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=13}}</ref><ref name="P">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=12}}</ref> Poleg odločitve, da se menihi naselijo na posesti Otokarjevega ministeriala Leopolda Konjiškega, je v zadnji vrsti listine že napisano ime prvega priorja Beremunda.<ref name="P"/> Štajerska zgodovinarja Pusch in Froelich sta mnenja, da je skupina dvanajstih patrov in dvakrat toliko konverzov iz francoske Velike kartuzije pri [[Grenoble|Grenoblu]] prišla v [[Slovenske Konjice|Konjice]] leta 1160 <ref>{{navedi knjigo |author= Zeljko Ivan|year=1984 |title=Žička kartuzija |publisher= |isbn= |cobiss=020102924|pages=8}}</ref>, kjer so se naselili v župnišču vse do leta 1164, ko so bila za prebivanje primerna poslopja v dolini sv. Janeza končana.<ref name="z140">{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=140}}</ref> Za čas prihoda prvih kartuzijanov v letu 1160 se izreka tudi [[Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg]], avtor monografije o Žički kartuziji. V skupini kartuzijanov je bil tudi kasnejši prvi [[opat|prior]] Beremund, [[grof]] cornwallski,<ref name="z140"/> sorodnik angleške kraljeve rodbine <ref>Zelko Ivan, Žička kartuzija, stran 7</ref>, ki je dotlej vodil kartuzijo Durbon <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=5}}</ref> v [[Provansa|Provansi]], kmalu pa se jim je pridružil tudi konverz brat Aynard (Aynardus),<ref name="k13"/> stavbeni mojster, ki so ga iz Velike kartuzije poslali, da bi vodil gradbena dela. == Legenda o ustanovitvi == [[Slika:Žiče Charterhouse 1730.jpg|300px|desno|thumb|Veduta Žičke kartuzije iz 1730]] Kot pri mnogih [[Srednji vek|srednjeveških]] samostanih, se je tudi o Žički kartuziji ohranila legenda o ustanovitvi. Kar dve različici legende sta zapisani v rokopisu, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje (Zgodovinski arhiv Celje, RKP.7,FOL 3R) <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-9448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=10,11}}</ref>, zgodba o ustanovitvi pa je upodobljena tudi na oljni sliki iz [[Klosterneuburg]]a. Ko naj bi se štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec vrnil s križarske vojne, si je zaželel nekaj zabave, obiskal je Leopolda Konjiškega, ter odšel z njim na [[lov]] na [[Konjiška gora|Konjiško goro]]. Ko je prišel v goščavo na južni strani gore, je pred njega pritekla [[Navadni jelen|košuta]] izredno neobičajne bele barve. Čeprav jo je zasledoval na konju, je ni ujel. V poletni vročini (bilo je na god sv. Janeza Krstnika) se je utrudil in v prijetno hladni senci zaspal. V sanjah se mu je prikazal mož, oblečen v bel plašč, ki se mu je razkril kot [[Janez Krstnik|sveti Janez Krstnik]]. Naročil mu je, kje naj mu postavi samostan. Ko je podoba izginila, se je Otokar prebudil iz sanj. Tedaj mu je v naročje skočil [[Pravi zajec|zajec]], ki so ga preplašili lovci, in Otokar naj bi po slovensko zaklical: »Zajec, glej no, zajec!« Po prvi različici naj bi z gradnjo samostana pričeli na kraju, kjer danes v kartuziji stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, po drugi pa je Otokar III. pričel z gradnjo v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], vendar ga je svetnik opomnil, da ni izbral pravega mesta. Prav tako naj bi mu tudi naročil poslati v Veliko kartuzijo sla s pismom, s katerim naj tamkajšnjega [[opat|priorja]] zaprosi, da v te kraje pošlje kartuzijanske menihe. [[Slika:Blason de la Chartreuse de Žiče (Slovénie) - version 2.svg|150px|thumb|desno|Grb Žičke kartuzije]] Na podlagi vzklika iz legende naj bi samostan dobil svoje ime, dolgo časa so mu rekli »Zajčki klošter«. Po [[Nemščina|nemško]] so »zajec« zapisali kot »Seitz« in začetnica S je tudi v samostanskem [[grb]]u (na [[Heraldika|heraldični]] levi strani grba), ki je naslikan na veduti kartuzije iz leta 1730. == Arhitektura Žičke kartuzije == === Zgornji samostan - Stare Slemene === Aynardova prisotnost je vplivala tudi na [[arhitektura|arhitekturo]] in organizacijo kartuzijanske naselbine.<ref name="z140"/> Prva zasilna kartuzija je bila postavljena vsaj do leta 1165 <ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=146}}</ref>. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika <ref name="k11">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=11}}</ref> (sprva zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem). [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 393 Seitz bei Gonobitz - Zica kartusija.jpg|250 px|thumb|Žička kartuzija v Vischerjevi Topografiji kneževine Štajerske (1631)]] Vsako kartuzijo je obdajalo obzidje, ki je fizično ločevalo samostan od okolice. Različni viri, zgodovinske upodobitve Žičke kartuzije in ohranjene ruševine ter [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da je Žička kartuzija klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila niso skoraj ničesar predpisovala glede gradnje, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, [[Relief|terenu]] pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno [[obzidje]] zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skorajda trikotne oblike. Zgornji samostan (tudi zgornja hiša ali »domus superior«) je obsegal celice za 12 patrov in hišo priorja <ref name="k9">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=9}}</ref> (simbolično jim je bila vzgled skupnost dvanajstih [[apostol]]ov, z [[Jezus Kristus|Jezusom]] na čelu), pa tudi veliki in mali [[križni hodnik]]. Okoli malega križnega hodnika so bili zgrajeni skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, ki je bila običajno povezana s priorjevo hišo in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (skupna jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih iz spodnjega prihajali v zgornji samostan.<ref name="k11"/>. === Spodnji samostan - Špitalič === Spodnji bratovski samostan (''domus inferior''), na področju cerkve v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], so sestavljale celice za 16 bratov laikov - ''konverzov'' <ref name="k9"/>, ki jih je prav tako povezoval križni hodnik. O spodnjem samostanu za brate konverze danes ni vidnih sledov, domneva se, da je prav tako imel skupno kuhinjo in jedilnico, pa tudi ''infirmarium'' (bolnišnico) za bolne brate. Četudi so bili zaradi redovnih omejitev žički kartuzijani onemogočeni neposrednega delovanja med ljudmi, so bili kljub temu pravi zgled iskrene in resnične karitativnosti. V sklopu spodnjega samostana so namreč imeli tako imenovani ''hospital'' ([[hospic]]), ki naj bi stal na mestu sedanjega župnišča <ref>{{navedi knjigo |author=Milena Novak|year=2013 |title=Skrivnosti Žičke kartuzije |publisher= |isbn=|cobiss=265529088|pages=12}}</ref> in po katerem je dobil ime [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]. V njem so pomoči potrebni dobivali miloščino v denarju, pa tudi pomoč v oskrbi, obleki, hrani in zdravilih, ki so jih v kartuziji izdelovali tudi iz gojenih zelišč, po skrbno zapisanih recepturah iz samostanske knjižnice. Dokler so bratje konverzi živeli ločeno od patrov, je imel tudi spodnji samostan svojo samostansko / današnjo župnijsko cerkev, posvečeno Devici Mariji (''ecclesia minor''). Bratje laiki so (pod vodstvom prokuratorja) s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije. Večinoma so bili nepismeni, zato jim je verska besedila pri [[Liturgija|mašah]] bral in razlagal prokurator. {{glavni|Kartuzijani}} == Zgodovina == V prvih začetkih se je kartuzija težko prebijala, samostanski prihodki so bili majhni, in šele v 13. stoletju se je razvila in dosegla prvi razcvet, tudi po zaslugi privilegijev, ugodnosti in svoboščin, ki jih podeljevali in darovali plemiči ter razni cerkveni dostojanstveniki, med njimi [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], knez Leopold, koroški vojvoda Ulrik III., [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]] in [[papež]]i, kasneje pa tudi [[Celjski grofje]]. Ko se je kartuzijanski red močno razširil in se razdelil na province, je Žička kartuzija pripadla Lombardski provinci. Med nadaljnjo delitvijo reda so Žiče leta 1335 postale sprva sedež Nemške province (Provinicia Alemaniae), leta 1355 sedež Zgornjenemške province (Provinicia Alemaniae Superioris). Že pred koncem 13. stoletja so žički menihi s priorjem Gotfridom pomagali pri ustanovitvi hčerinske kartuzije Červany klaštor v Lehnici na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]].<ref name="k14">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=14}}</ref> Največji razcvet pa je za Žičko kartuzijo prinesla ena od velikih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve - [[Zahodni razkol|Velika zahodna shizma]], ko sta kristjane vodila dva papeža, eden iz [[Rim]]a in drugi iz [[Avignon]]a. V tem času se je kartuzija Žiče vzpela do položaja enega od najpomembnejših samostanov: žički [[prior]]ji so bili zaprošeni, da bi vodili ustanovitev novih kartuzij (naj omenimo samo kartuzije Mauersbach, Schnals na [[Tirolska|Tirolskem]], Mainz, Trier, Koblenz in Koeln),<ref name="k15">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=15}}</ref> pri čemer so morali skrbeti za vzgojo bodočih patrov in priorjev, poskrbeti pa so morali tudi za osnovne knjige v knjižnicah teh hčerinskih kartuzij. Rimski papež [[Papež Urban VI.|Urban VI.]] je dal v Žičko kartuzijo prenesti sedež generalnega kapitlja kartuzijanskega reda <ref name="k17">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=17}}</ref>, tako da so Žiče za skoraj dve desetletji (1391-1410) prevzele vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu papežu, (namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v [[Francija|Franciji]]).<ref name="#1">{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=428}}</ref> To pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa metropola tega reda, trije žički priorji (Janez iz [[Bari]]ja (1391), Krištof (1391-1398) in Štefan Maconi iz [[Siena|Siene]] (1398-1410) so bili hkrati generalni priorji,<ref name="k17"/> kar pomeni, da so tedaj v Žičah oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in plemiči. Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bil to tudi rezultat velikih prizadevanj in zaslug žičkih priorjev. Takšno delovanje v času razkola je Žičam zagotovilo dolgotrajno velik vpliv in ugled. Povezave med kartuzijami niso bile zgolj pokrajinske in zgodovinske, žička kartuzija je vzdrževala tesne stike s samostani tega reda v Pragi, Mauersbachu, Gamingu in Aggersbachu.<ref name="k15"/> Posebej so se med seboj povezale slovenske kartuzije, o čemer priča prepis bratovske listine med štirimi slovenskimi kartuzijami iz 26. junija 1415, sklenjene v samostanu Bistra (MS 20, FOL.105v), ki ga danes hranijo v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.<ref name="k15"/> Posebej v časih stiske (zaradi lakote, bolezni in vojn) je kartuzije duhovno povezovala skupna molitev, kartuzije so si med seboj tudi izposojale knjige in si pomagale z nasveti. [[Slika:Bergognone, madonna del certosino (cropped).jpg|150px|thumb|desno|Ambrogio Bergognone, blaženi Štefan Maconi (detajl)]] === Štefan Maconi === [[Beatifikacija|Blaženega]] [[Stefano Maconi|Štefana Maconi]] (1350–1424) iz [[Siena|Siene]] (v nekaterih slovenskih virih tudi Štefan Macone), učenca [[Sveta Katarina Sienska|svete Katarine Sienske]], med drugim žičkega in pozneje generalnega priorja papežu v [[Rim]]u zvestega dela kartuzijanskega reda med velikim [[Zahodni razkol|zahodnim razkolom]], uvrščajo med glavne protagoniste procesa, ki je kasneje pripeljal do Katarinine [[Kanonizacija|kanonizacije]]. Razširjal je njene spise, se trudil za cerkveno ter politično podporo, hkrati pa si z uspehom prizadeval za združitev svojega razklanega reda, kar je dosegel tako, da sta na koncilu v [[Pisa|Pisi]] odstopila oba generalna [[Prior|priorja]] obeh obidienc in je red izvolil novega generalnega priorja, ki je bil večini kartuzij po volji.<ref name="k17"/> [[Slika:Cod. Pal. germ. 394 295v.png|150px|thumb|levo|Zadnja stran rokopisa pesnitve Filipa iz Žič, listino hrani Univerzitetna knjižnica v [[Heidelberg]]u]] === Filip iz Žič === V Žički kartuziji je v 14. stoletju ustvarjal [[Filip iz Žič]] (''Phillip von Seitz''), ki je iz [[latinščina|latinščine]] prepesnil nad 8000 [[verz]]ov obsegajoč [[ep]] o Marijinem življenju. Kartuzijani se zaradi poudarjanja svoje skromnosti na svoja dela sicer niso podpisovali, zaradi pripisa »Žički« pa se danes zanesljivo ve, da je delo nastalo v Žički kartuziji. === 15. in 16. stoletje === 15. stoletje je bilo na splošno obdobje razcveta, toda kmalu so sledile težave, [[Osmansko cesarstvo|turški]] vpadi in kmečki upori, veliko menihov se je navdušilo za ideje reformacije. Turška vojska je po padcu Bosne leta 1463 pogosto vdirala na slovensko ozemlje. Leta 1471 so Turki razdejali kartuziji [[Kartuzija Jurklošter|Jurklošter]] in [[Kartuzija Pleterje|Pleterje]]. Obzidje Žičkega samostana s stolpi je tako iz časa fortifikacije v 15. in 16. stoletju. Takrat so spodnji samostan pričeli postopno opuščati, kljub temu pa je Žička kartuzija ena od redkih, ki je ohranila dobršen del arhitekture spodnjega samostana in edina, kjer je pokrajina med zgornjim in spodnjim samostanom ostala pretežno nenaseljena, kot je bila v poznem 12. stoletju.<ref>{{navedi revijo |last1=Boldin |first1=Aleksandra |last2= |first2= |year=2018 |title=Žička kartuzija - zakladnica preteklosti za prihodnje rodove |journal=Destinacija Rogla - Pohorje |volume=1 |issue=1 |pages=6 |publisher= Občina Oplotnica, Občina Slovenske Konjice, Občina Vitanje, Občina Zreče|doi= |url=http://www.destinacija-rogla.si|accessdate=25.5.2018 }}</ref> Turki so večkrat napadli okolico, 3. marca 1531 so napadli tudi Žičko kartuzijo, pri tem ubili priorja Andreja in nekaj menihov.<ref name="k17"/> Zaradi [[protestantizem|protestantizma]] se je za vstop med kartuzijane odločalo vse manj oseb, sredi 16. stoletja je bila žička kartuzija skorajda prazna. V 16. stoletju je redovno življenje v Žičah za tri desetletja (1565-1595) celo zamrlo. Šele sposobnemu priorju Vianniju Gravelliju (1595-1623), poslanemu iz Velike kartuzije, je uspelo oživiti meniško življenje, vrniti del nekdanjega samostanskega premoženja in pravic. === Ponovna ustanovitev in ukinitev === Po ponovni vzpostaviti delovanja je imela kartuzija še nekaj vzponov in padcev (slednjih predvsem zaradi negospodarnega ravnanja nekaterih priorjev s samostanskim imetjem), dokler ni leta 1782 cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v duhu [[Razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] reform z dekretom ukinil samostan. Samostani [[Cerkveni redovi|kontemplativnih redov]], kamor so spadali tudi [[kartuzijani]], se niso skladali z miselnostjo razsvetljenstva in cesarjevimi nazori o napredku kmetijstva in industrije ter o gospodarskem razvoju. Takrat je v samostanu živelo 15 patrov, ki so se po razpustitvi razkropili, vrnili so se v domače kraje, stopili med posvetno duhovščino, niso pa se odločili za preselitev v drugo kartuzijo, verjetno v strahu, da jih ne bi še enkrat doletela ista usoda. V popisu ob razpustitvi kartuzije je bila navedena tudi oprema samostanske lekarne, med drugim tudi različna zdravila, ki so se tedaj uporabljala v medicini. === Žička kartuzija po ukinitvi === [[Slika:278 Kloster Seitz im Cillier Kreis, Feistenberg, Tolsti Vrh - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|sličica|desno|Žička kartuzija 1830]] Po razpustitvi je bil v kartuziji leta 1782 ustanovljen sedež [[župnija|župnije]], ki je leta 1797 prenehala delovati. Šele leta 1808 je bila ustanovljena nova župnija v [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitaliču]], ki deluje še danes. Stavbe Žičke kartuzije so po razpustitvi prešle v last verskega sklada, vendar država ni vedela, kaj z njimi početi. Leta 1786 so dali meniške celice in del samostanskih poslopij podreti, gradbeni material prodati, po velikem požaru v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] so ljudje za obnovo porabili gradbeni material že opustele kartuzije.<ref name="k26">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> Leta [[1828]] je propadajočo kartuzijo od verskega sklada na dražbi kupil [[knez]] Weriand von [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V lasti te rodbine je kartuzija bila vse do konca [[II. svetovna vojna|II. svetovne vojne]]. === Zapisi poimenovanj kartuzije v zgodovini === ''Seitz'' ([[1185]]), ''Sitze'' ([[1186]], [[1243]]), ''Seiz'' ([[1202]], [[1234]]), ''Sishe'' ([[1229]]), ''Seitis'' ([[1233]]), ''Sits'' ([[1235]], [[1257]]), ''Siz'' ([[1237]]), ''Syces'' ([[1240]]), ''Sic'' ([[1243]]), ''Syces'' ([[1245]]), ''Siths'' ([[1247]]), ''Seits'' ([[1257]]) == Samostanski cerkvi == === Cerkev sv. Janeza Krstnika === [[Slika:St. John the Baptist's Church1 Žiče Charterhouse 01.jpg|200px|thumb|desno|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] Veliko redovno cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], (»ecclesia maior«), po kateri se je poimenovala celotna dolina, je leta 1190 posvetil [[Oglejski patriarhat|oglejski]] patriarh Gotfrid<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez|year=2018|title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=ICCHS Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave |isbn= 978-961-06-0043-5|cobiss=293899264|pages=10}}</ref> von Hohenstaufen <ref name="#1"/><ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=148}}</ref>. {{glavni|Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija}} === Cerkev Marijinega obiskanja === [[Slika:Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (1).jpg|200px|thumb|Župnijska cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič]] Tudi cerkev Marijinega obiskanja v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]] (»ecclesia minor«), sestavni del nekdanjega bratovskega samostana v sklopu Žičke kartuzije, je leta 1190 posvetil oglejski patriarh Gotfrid von Hohenstaufen, ter je danes župnijska cerkev. Zgrajena je bila v slogu francoske pozne romanike in se je ohranila skoraj nespremenjena. Ohranil se je tudi [[Portal|vhodni portal]], prestavljen na zahodno stran, grajen v slogu prehoda med [[Romanika|romaniko]] in [[Gotska arhitektura|gotiko]]. Na vsaki strani ga krasijo trije vitki stebriči, ki se končujejo v večplastnih čašastih listnih [[kapitel]]jih. Ker so na levi strani klesani listni kapitelji, na desni pa brstni, iz tega sklepajo, da sta hkrati na portalu delala dva klesarja. V polkrožni luneti nad vrati je vklesan relief mističnega jagnjeta z vstajenskim križem, ki je edinstven na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Leta 1757 je [[Celje|celjski]] rezbar Ferdinand Gallo za cerkev v Špitaliču izdelal dva stranska oltarja, v lahkotnem [[rokoko]]jskem slogu, ki sta razgibana, slikovita in polna detajlov.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=31,32}}</ref> {{glavni|Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah}} == Gospodarske dejavnosti Žičke kartuzije == Žička kartuzija je že pred letom 1672 ustanovila najstarejšo [[glažuta|glažuto]] na Slovenskem, ki je delovala v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], ob potoku [[Žičnica (potok)|Žičnica]]<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=347}}</ref>, drugo pa okoli 1700 do 1764 pri Leskovcu, na severnem pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.lovrenc.si/images/JESPA/teksti/avtorski_prispevki/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref>, saj se je odprla možnost prodaje steklenic v [[Rogaška Slatina|Rogaško Slatino]]. V matičnih knjigah župnije Slovenske Konjice se v letu 1641 kot krstna botra navajata steklarja Jakob in Krištof Ulrich. Leta 1642 sta vpisana dva pisarja - tajnika (scriba pro tempore in vitraria) in steklar (glassmacher ali vitrarius). Tajnik je vodil delo glažute in je za poslovanje odgovarjal prokuraturju ali oskrbniku kartuzije.<ref name="ReferenceB"/> == Samostanska knjižnica == O svojem obisku v Žičkem samostanu, ko se je [[30. maj]]a [[1487]] na vizitaciji po naročilu [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] Marka Barbara tu ustavil škof Peter iz Caorleja, je škofov tajnik in [[jurist]] [[Paolo Santonino]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je v samostanski knjižnici več kot 2000 knjig, ki so zvečine pisane na roko ([[rokopis]]i) in ne tiskane. S tako izjemno bogato knjižnico so Žiče prekašale tedanje samostane daleč naokoli.<ref>{{navedi knjigo |author= Santonino Paolo|year=1991 |title=Popotni dnevniki |publisher= |isbn= |cobiss=28470|pages=}}</ref> Danes poznamo samo desetino teh rokopisov, toda Santoninovi zapiski so resnični. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so knjige urejali po vsebinskih sklopih, ki so jih označevali s črko, poleg tega pa je vsaka knjiga dobila tudi številko, ki je označevala njeno mesto na polici.<ref name="k26"/>. Na podlagi oznak (signatur) na do danes ohranjenih kodeksih (rokopisih) je bilo možno izračunati, da je Santonino v resnici stopil v [[knjižnica|knjižnico]], ki je hranila okoli dvatisoč knjig.<ref name="k27">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=27}}</ref> Sredi 16. stoletja je žički samostan zaradi vsakovrstnih nesreč opustel in nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski]] je ukazal knjige iz tedaj skoraj praznih kartuzij Žiče, [[Jurklošter]] in [[Millstatt]] preseliti v knjižnico novoustanovljenega [[Jezuiti|jezuitskega]] [[kolegij]]a v [[Graz|Gradcu]]. <ref name="k17"/> <gallery mode="packed"> Molitvenik 1423.jpg|Molitvenik žičkih patrov iz leta 1423 Schriftstück im Kartäuserkloser Seiz, Slowenien.jpg|Poslikana inicialka rokopisa iz Žičke kartuzije Buchdeckel in der Bibliothek des Kartäuserklosters in Seiz, Slowenien.jpg|Platnica žičkega rokopisa </gallery> === Žički rokopisi === Kartuzijani niso širili [[krščanstvo|vere]] med ljudmi z govorjeno besedo, pač pa s pisano, in so medse sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskih veščin. Velik del svojega življenja so posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od [[teologija|teologije]] do [[astronomija|astronomije]], od praktičnih ved do književnih stvaritev. Med ohranjenimi besedili je veliko znamenitih del, ki so neprecenljivi spomeniki naše intelektualne dediščine in širšega srednjeevropskega prostora, med drugim tudi dela [[Filip iz Žič|Filipa iz Žič]], [[Nikolaj Kempf|Nikolaja Kempfa]] in Sifrida Švabskega. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, [[inkunabula|inkunabul]] in [[pergament]]ov) ter skoraj 100 [[fragment]]ov. To pa je le majhen del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je zvečine zunaj slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, ohranjene [[pisava|pisave]] pa so bogata paleta različnih [[paleografija|paleografskih]] oblik. To je edina dovolj zaokrožena skupina rokopisov na Slovenskem, da lahko spremljamo razvoj okrašenih [[inicialka|inicialk]] in govorimo o t. i. »žičkem slogu«. Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim okrasjem. Zaradi redovnih določil so patri smeli inicijalke izpisati zgolj s peresom iz trstike in z raznobarvnimi črnili (tintami), poslikavo inicijalk pa prepustiti poklicnim, pogosto potujočim [[slikar]]jem, ki so prihajali od daleč, tudi iz južne [[Nemčija|Nemčije]], z [[Dunaj]]a in [[Praga|Prage]], pa tudi iz severne [[Italija|Italije]]. == Današnja ohranjena arhitektura == <gallery mode="packed"> Slika:ZiceKartuzija1.JPG|Razvaline nekdanjih objektov Slika:Kartuzija Žiče (4).jpg|Nekdanji veliki križni hodnik s poznogotsko kapelo Vseh svetnikov Slika:Žiče Charterhouse 2011.jpg|Obrambni stolp z obzidjem Slika:Kartuzija Žiče (5).jpg|Detajl kapele Slika:Stara Slemena - Žička kartuzija (relief krilatega vola).jpg|ohranjeni cerkveni sklepnik z reliefom krilatega vola, simbolom [[Sveti Luka|evangelista sv. Luke]], sedaj vzidan na fasadi Slika:Kartuzija Žiče (2).jpg|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika pred prenovo Slika:Žička kartuzija (31656398835).jpg|Žička kartuzija z zeliščnega vrta Slika:Žička kartuzija miza 1656 1.jpg|Replika zgodovinske mize v zeliščnem vrtu Slika:Žička kartuzija miza 1656 2.jpg|Replika mize iz leta 1656 Slika:Žička kartuzija miza 1656 detajl.jpg|Replika mize iz leta 1656 - detajl </gallery> Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika z Otokarjevo kapelo, delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še [[refektorij]], kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del [[križni hodnik|križnega hodnika]] in [[gotika|poznogotska]] pokopališka kapela Vseh svetnikov,<ref name="k5"/> v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno [[obzidje]] s [[Obrambni stolp|stolpi]], ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. === Gastuž === [[Slika:Gostilna-ZickaKartuzija.JPG|thumb|right|200px|''Gastuž'', verjetno najstarejša gostilna na Slovenskem]] Goste oz. tujce so kartuzijani vedno sprejemali izven obzidja kartuzije. Po ukinitvi spodnjega samostana so goste sprejemali v Gastužu, verjetno najstarejši [[gostilna|gostilni]] na Slovenskem (od leta 1467), ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske [[recept]]e. == Žička kartuzija danes == Danes kartuzija velja za turistično zanimivost in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob 850-letnici ustanovitve žičke kartuzije je bila le-ta na seji vlade Republike Slovenije dne 24. junija 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6605/ Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena]</ref> === Prireditve in razstave === V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira [[Občina Slovenske Konjice|Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice]]. Od [[30. junij]]a [[2007]] je v kartuziji na ogled stalna razstava Nataše Golob: »Kulturna dediščina Žičke kartuzije«, urejena je muzejska zbirka in samostojen avdioogled na 16 točkah v več jezikih. === Evropska pešpot sv. Martina Tourškega === Od [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] do Žičke kartuzije in naprej do [[Cerkev sv. Martina, Ponikva|župnijske cerkve sv. Martina]] na [[Ponikva|Ponikvi]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|title=Pot svetega Martina v Sloveniji |accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work= }}</ref> (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]], ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Golob, Nataša, ''Kulturna dediščina Žičke kartuzije'', Slovenske Konjice, 2007. {{COBISS|ID=234124800}} * Golob, Nataša, ''Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560)'', Ljubljana, 2006. {{COBISS|ID=229689600}} * Zadnikar, Marijan, ''Žička kartuzija''. Maribor, 1973. {{COBISS|ID=5950720}} * Zadnikar, Marijan, ''Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije''. DZS, Ljubljana, 1972. {{COBISS|ID=18427905}} * Zdravič Polič, Nina, ''Gotika v Sloveniji''. Narodna galerija, Ljubljana 1995.{{COBISS|ID=48900096}} * Zdovc, Vinko, ''Žička kartuzija, Kratka zgodovina bogate preteklosti Kartuzije 1165-1782''. Slovenske Konjice 1997. {{COBISS|ID=3921205}} * [[Paolo Santonino|Santonino, Paolo]], ''Popotni dnevniki''. Prev. Primož Simoniti. Celovec, Dunaj, Ljubljana, 1991. {{COBISS|ID=28470}} * Curk, Jože, ''Samostani na Slovenskem: do leta 1780'', Maribor, Ostroga, 2008. {{COBISS|ID=242283264}} * Zelko, Ivan, ''Žička kartuzija'', Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=020102924}} * Novak Milena, ''Skrivnosti Žičke kartuzije'', Ljubljana, 2013 {{COBISS|ID=265529088}} * Snoj, Jurij, Zgodovina glasbe na Slovenskem, 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, Zgodovina slovenskih kartuzij, {{COBISS|ID=266035712}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] * [[Kartuzijani]] * [[Kartuzija Pleterje]] * [[Kartuzija Jurklošter]] * [[Kartuzija Bistra]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Žiče Charterhouse|Žička kartuzija}} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=47&Itemid=10 gremoVEN.com - Žička kartuzija] pridobljeno 25.05.2018 * [https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/srednjeveski-rokopisi-iz-zicke-kartuzije?id=1390 Srednjeveški rokopisi iz Žičke Kartuzije] pridobljeno 25.05.2018 * [http://kraji.eu/slovenija/zicka_kartuzija/slo Žička kartuzija na kraji.eu] pridobljeno 25.05.2018 {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Slovenske Konjice}} {{Kartuzije v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]] [[Kategorija:Stare Slemene]] [[Kategorija:Paolo Santonino]] [[Kategorija:Windischgrätzi|Žička kartuzija]] [[Kategorija:Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] [[Kategorija:Žička kartuzija| ]] e7zgtt6omy8bwky4u4qo6bgvso8ge0i 5726102 5726093 2022-07-31T16:44:33Z Ljuba brank 92351 /* Žički rokopisi */ pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Žička kartuzija | image = Žička 2022 02.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Stare Slemene]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Stare Slemene - Območje Žičke kartuzije | designation1_date = 18. junij 1998 | designation1_number = 7929<ref>{{RKD|7929}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Stare Slemene - Zgornji samostan Žičke kartuzije | designation2_date = 27. junij 2015 | designation2_number = 692<ref>{{RKD|692}}</ref> | občina = Slovenske Konjice }} '''Žička kartuzija''' ({{jezik-la|Domus in Valle Sancti Johannis}}), je nekdanji [[samostan]] [[kartuzijani|kartuzijanskega]] [[Verski red|verskega reda]] v dolini [[Janez Krstnik|svetega Janeza Krstnika]], v kraju [[Stare Slemene]], v bližini naselja [[Žiče, Slovenske Konjice|Žiče]] v občini [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]. == Ustanovitev == [[Kartuzija]] je nastala okoli leta 1160, ustanovila sta jo zadnja [[Traungauci|Traungauca]], [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] mejni [[grof]] [[Otokar III. (Štajerski)|Otokar III. Štajerski]] (*1129 †1164) in njegov sin [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], od leta 1180 [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] Otokar I. (†1192),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref><ref name="k5">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=5}}</ref> ki je z ustanovno listino iz leta 1165 (danes v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, listina št. 171)<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=13}}</ref> kartuzijo potrdil. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v [[Evropa|Srednji Evropi]] in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v [[Francija|Franciji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="k13">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=13}}</ref><ref name="P">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=12}}</ref> Poleg odločitve, da se menihi naselijo na posesti Otokarjevega ministeriala Leopolda Konjiškega, je v zadnji vrsti listine že napisano ime prvega priorja Beremunda.<ref name="P"/> Štajerska zgodovinarja Pusch in Froelich sta mnenja, da je skupina dvanajstih patrov in dvakrat toliko konverzov iz francoske Velike kartuzije pri [[Grenoble|Grenoblu]] prišla v [[Slovenske Konjice|Konjice]] leta 1160 <ref>{{navedi knjigo |author= Zeljko Ivan|year=1984 |title=Žička kartuzija |publisher= |isbn= |cobiss=020102924|pages=8}}</ref>, kjer so se naselili v župnišču vse do leta 1164, ko so bila za prebivanje primerna poslopja v dolini sv. Janeza končana.<ref name="z140">{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=140}}</ref> Za čas prihoda prvih kartuzijanov v letu 1160 se izreka tudi [[Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg]], avtor monografije o Žički kartuziji. V skupini kartuzijanov je bil tudi kasnejši prvi [[opat|prior]] Beremund, [[grof]] cornwallski,<ref name="z140"/> sorodnik angleške kraljeve rodbine <ref>Zelko Ivan, Žička kartuzija, stran 7</ref>, ki je dotlej vodil kartuzijo Durbon <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=5}}</ref> v [[Provansa|Provansi]], kmalu pa se jim je pridružil tudi konverz brat Aynard (Aynardus),<ref name="k13"/> stavbeni mojster, ki so ga iz Velike kartuzije poslali, da bi vodil gradbena dela. == Legenda o ustanovitvi == [[Slika:Žiče Charterhouse 1730.jpg|300px|desno|thumb|Veduta Žičke kartuzije iz 1730]] Kot pri mnogih [[Srednji vek|srednjeveških]] samostanih, se je tudi o Žički kartuziji ohranila legenda o ustanovitvi. Kar dve različici legende sta zapisani v rokopisu, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje (Zgodovinski arhiv Celje, RKP.7,FOL 3R) <ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-9448-16-1|ignore-isbn-error=true |cobiss=233387264|pages=10,11}}</ref>, zgodba o ustanovitvi pa je upodobljena tudi na oljni sliki iz [[Klosterneuburg]]a. Ko naj bi se štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec vrnil s križarske vojne, si je zaželel nekaj zabave, obiskal je Leopolda Konjiškega, ter odšel z njim na [[lov]] na [[Konjiška gora|Konjiško goro]]. Ko je prišel v goščavo na južni strani gore, je pred njega pritekla [[Navadni jelen|košuta]] izredno neobičajne bele barve. Čeprav jo je zasledoval na konju, je ni ujel. V poletni vročini (bilo je na god sv. Janeza Krstnika) se je utrudil in v prijetno hladni senci zaspal. V sanjah se mu je prikazal mož, oblečen v bel plašč, ki se mu je razkril kot [[Janez Krstnik|sveti Janez Krstnik]]. Naročil mu je, kje naj mu postavi samostan. Ko je podoba izginila, se je Otokar prebudil iz sanj. Tedaj mu je v naročje skočil [[Pravi zajec|zajec]], ki so ga preplašili lovci, in Otokar naj bi po slovensko zaklical: »Zajec, glej no, zajec!« Po prvi različici naj bi z gradnjo samostana pričeli na kraju, kjer danes v kartuziji stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, po drugi pa je Otokar III. pričel z gradnjo v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], vendar ga je svetnik opomnil, da ni izbral pravega mesta. Prav tako naj bi mu tudi naročil poslati v Veliko kartuzijo sla s pismom, s katerim naj tamkajšnjega [[opat|priorja]] zaprosi, da v te kraje pošlje kartuzijanske menihe. [[Slika:Blason de la Chartreuse de Žiče (Slovénie) - version 2.svg|150px|thumb|desno|Grb Žičke kartuzije]] Na podlagi vzklika iz legende naj bi samostan dobil svoje ime, dolgo časa so mu rekli »Zajčki klošter«. Po [[Nemščina|nemško]] so »zajec« zapisali kot »Seitz« in začetnica S je tudi v samostanskem [[grb]]u (na [[Heraldika|heraldični]] levi strani grba), ki je naslikan na veduti kartuzije iz leta 1730. == Arhitektura Žičke kartuzije == === Zgornji samostan - Stare Slemene === Aynardova prisotnost je vplivala tudi na [[arhitektura|arhitekturo]] in organizacijo kartuzijanske naselbine.<ref name="z140"/> Prva zasilna kartuzija je bila postavljena vsaj do leta 1165 <ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=146}}</ref>. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika <ref name="k11">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=11}}</ref> (sprva zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem). [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 393 Seitz bei Gonobitz - Zica kartusija.jpg|250 px|thumb|Žička kartuzija v Vischerjevi Topografiji kneževine Štajerske (1631)]] Vsako kartuzijo je obdajalo obzidje, ki je fizično ločevalo samostan od okolice. Različni viri, zgodovinske upodobitve Žičke kartuzije in ohranjene ruševine ter [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da je Žička kartuzija klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila niso skoraj ničesar predpisovala glede gradnje, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, [[Relief|terenu]] pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno [[obzidje]] zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skorajda trikotne oblike. Zgornji samostan (tudi zgornja hiša ali »domus superior«) je obsegal celice za 12 patrov in hišo priorja <ref name="k9">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=9}}</ref> (simbolično jim je bila vzgled skupnost dvanajstih [[apostol]]ov, z [[Jezus Kristus|Jezusom]] na čelu), pa tudi veliki in mali [[križni hodnik]]. Okoli malega križnega hodnika so bili zgrajeni skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, ki je bila običajno povezana s priorjevo hišo in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (skupna jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih iz spodnjega prihajali v zgornji samostan.<ref name="k11"/>. === Spodnji samostan - Špitalič === Spodnji bratovski samostan (''domus inferior''), na področju cerkve v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], so sestavljale celice za 16 bratov laikov - ''konverzov'' <ref name="k9"/>, ki jih je prav tako povezoval križni hodnik. O spodnjem samostanu za brate konverze danes ni vidnih sledov, domneva se, da je prav tako imel skupno kuhinjo in jedilnico, pa tudi ''infirmarium'' (bolnišnico) za bolne brate. Četudi so bili zaradi redovnih omejitev žički kartuzijani onemogočeni neposrednega delovanja med ljudmi, so bili kljub temu pravi zgled iskrene in resnične karitativnosti. V sklopu spodnjega samostana so namreč imeli tako imenovani ''hospital'' ([[hospic]]), ki naj bi stal na mestu sedanjega župnišča <ref>{{navedi knjigo |author=Milena Novak|year=2013 |title=Skrivnosti Žičke kartuzije |publisher= |isbn=|cobiss=265529088|pages=12}}</ref> in po katerem je dobil ime [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]. V njem so pomoči potrebni dobivali miloščino v denarju, pa tudi pomoč v oskrbi, obleki, hrani in zdravilih, ki so jih v kartuziji izdelovali tudi iz gojenih zelišč, po skrbno zapisanih recepturah iz samostanske knjižnice. Dokler so bratje konverzi živeli ločeno od patrov, je imel tudi spodnji samostan svojo samostansko / današnjo župnijsko cerkev, posvečeno Devici Mariji (''ecclesia minor''). Bratje laiki so (pod vodstvom prokuratorja) s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije. Večinoma so bili nepismeni, zato jim je verska besedila pri [[Liturgija|mašah]] bral in razlagal prokurator. {{glavni|Kartuzijani}} == Zgodovina == V prvih začetkih se je kartuzija težko prebijala, samostanski prihodki so bili majhni, in šele v 13. stoletju se je razvila in dosegla prvi razcvet, tudi po zaslugi privilegijev, ugodnosti in svoboščin, ki jih podeljevali in darovali plemiči ter razni cerkveni dostojanstveniki, med njimi [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV. Štajerski]], knez Leopold, koroški vojvoda Ulrik III., [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]] in [[papež]]i, kasneje pa tudi [[Celjski grofje]]. Ko se je kartuzijanski red močno razširil in se razdelil na province, je Žička kartuzija pripadla Lombardski provinci. Med nadaljnjo delitvijo reda so Žiče leta 1335 postale sprva sedež Nemške province (Provinicia Alemaniae), leta 1355 sedež Zgornjenemške province (Provinicia Alemaniae Superioris). Že pred koncem 13. stoletja so žički menihi s priorjem Gotfridom pomagali pri ustanovitvi hčerinske kartuzije Červany klaštor v Lehnici na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]].<ref name="k14">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=14}}</ref> Največji razcvet pa je za Žičko kartuzijo prinesla ena od velikih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve - [[Zahodni razkol|Velika zahodna shizma]], ko sta kristjane vodila dva papeža, eden iz [[Rim]]a in drugi iz [[Avignon]]a. V tem času se je kartuzija Žiče vzpela do položaja enega od najpomembnejših samostanov: žički [[prior]]ji so bili zaprošeni, da bi vodili ustanovitev novih kartuzij (naj omenimo samo kartuzije Mauersbach, Schnals na [[Tirolska|Tirolskem]], Mainz, Trier, Koblenz in Koeln),<ref name="k15">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=15}}</ref> pri čemer so morali skrbeti za vzgojo bodočih patrov in priorjev, poskrbeti pa so morali tudi za osnovne knjige v knjižnicah teh hčerinskih kartuzij. Rimski papež [[Papež Urban VI.|Urban VI.]] je dal v Žičko kartuzijo prenesti sedež generalnega kapitlja kartuzijanskega reda <ref name="k17">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=17}}</ref>, tako da so Žiče za skoraj dve desetletji (1391-1410) prevzele vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu papežu, (namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v [[Francija|Franciji]]).<ref name="#1">{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=428}}</ref> To pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa metropola tega reda, trije žički priorji (Janez iz [[Bari]]ja (1391), Krištof (1391-1398) in Štefan Maconi iz [[Siena|Siene]] (1398-1410) so bili hkrati generalni priorji,<ref name="k17"/> kar pomeni, da so tedaj v Žičah oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in plemiči. Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bil to tudi rezultat velikih prizadevanj in zaslug žičkih priorjev. Takšno delovanje v času razkola je Žičam zagotovilo dolgotrajno velik vpliv in ugled. Povezave med kartuzijami niso bile zgolj pokrajinske in zgodovinske, žička kartuzija je vzdrževala tesne stike s samostani tega reda v Pragi, Mauersbachu, Gamingu in Aggersbachu.<ref name="k15"/> Posebej so se med seboj povezale slovenske kartuzije, o čemer priča prepis bratovske listine med štirimi slovenskimi kartuzijami iz 26. junija 1415, sklenjene v samostanu Bistra (MS 20, FOL.105v), ki ga danes hranijo v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.<ref name="k15"/> Posebej v časih stiske (zaradi lakote, bolezni in vojn) je kartuzije duhovno povezovala skupna molitev, kartuzije so si med seboj tudi izposojale knjige in si pomagale z nasveti. [[Slika:Bergognone, madonna del certosino (cropped).jpg|150px|thumb|desno|Ambrogio Bergognone, blaženi Štefan Maconi (detajl)]] === Štefan Maconi === [[Beatifikacija|Blaženega]] [[Stefano Maconi|Štefana Maconi]] (1350–1424) iz [[Siena|Siene]] (v nekaterih slovenskih virih tudi Štefan Macone), učenca [[Sveta Katarina Sienska|svete Katarine Sienske]], med drugim žičkega in pozneje generalnega priorja papežu v [[Rim]]u zvestega dela kartuzijanskega reda med velikim [[Zahodni razkol|zahodnim razkolom]], uvrščajo med glavne protagoniste procesa, ki je kasneje pripeljal do Katarinine [[Kanonizacija|kanonizacije]]. Razširjal je njene spise, se trudil za cerkveno ter politično podporo, hkrati pa si z uspehom prizadeval za združitev svojega razklanega reda, kar je dosegel tako, da sta na koncilu v [[Pisa|Pisi]] odstopila oba generalna [[Prior|priorja]] obeh obidienc in je red izvolil novega generalnega priorja, ki je bil večini kartuzij po volji.<ref name="k17"/> [[Slika:Cod. Pal. germ. 394 295v.png|150px|thumb|levo|Zadnja stran rokopisa pesnitve Filipa iz Žič, listino hrani Univerzitetna knjižnica v [[Heidelberg]]u]] === Filip iz Žič === V Žički kartuziji je v 14. stoletju ustvarjal [[Filip iz Žič]] (''Phillip von Seitz''), ki je iz [[latinščina|latinščine]] prepesnil nad 8000 [[verz]]ov obsegajoč [[ep]] o Marijinem življenju. Kartuzijani se zaradi poudarjanja svoje skromnosti na svoja dela sicer niso podpisovali, zaradi pripisa »Žički« pa se danes zanesljivo ve, da je delo nastalo v Žički kartuziji. === 15. in 16. stoletje === 15. stoletje je bilo na splošno obdobje razcveta, toda kmalu so sledile težave, [[Osmansko cesarstvo|turški]] vpadi in kmečki upori, veliko menihov se je navdušilo za ideje reformacije. Turška vojska je po padcu Bosne leta 1463 pogosto vdirala na slovensko ozemlje. Leta 1471 so Turki razdejali kartuziji [[Kartuzija Jurklošter|Jurklošter]] in [[Kartuzija Pleterje|Pleterje]]. Obzidje Žičkega samostana s stolpi je tako iz časa fortifikacije v 15. in 16. stoletju. Takrat so spodnji samostan pričeli postopno opuščati, kljub temu pa je Žička kartuzija ena od redkih, ki je ohranila dobršen del arhitekture spodnjega samostana in edina, kjer je pokrajina med zgornjim in spodnjim samostanom ostala pretežno nenaseljena, kot je bila v poznem 12. stoletju.<ref>{{navedi revijo |last1=Boldin |first1=Aleksandra |last2= |first2= |year=2018 |title=Žička kartuzija - zakladnica preteklosti za prihodnje rodove |journal=Destinacija Rogla - Pohorje |volume=1 |issue=1 |pages=6 |publisher= Občina Oplotnica, Občina Slovenske Konjice, Občina Vitanje, Občina Zreče|doi= |url=http://www.destinacija-rogla.si|accessdate=25.5.2018 }}</ref> Turki so večkrat napadli okolico, 3. marca 1531 so napadli tudi Žičko kartuzijo, pri tem ubili priorja Andreja in nekaj menihov.<ref name="k17"/> Zaradi [[protestantizem|protestantizma]] se je za vstop med kartuzijane odločalo vse manj oseb, sredi 16. stoletja je bila žička kartuzija skorajda prazna. V 16. stoletju je redovno življenje v Žičah za tri desetletja (1565-1595) celo zamrlo. Šele sposobnemu priorju Vianniju Gravelliju (1595-1623), poslanemu iz Velike kartuzije, je uspelo oživiti meniško življenje, vrniti del nekdanjega samostanskega premoženja in pravic. === Ponovna ustanovitev in ukinitev === Po ponovni vzpostaviti delovanja je imela kartuzija še nekaj vzponov in padcev (slednjih predvsem zaradi negospodarnega ravnanja nekaterih priorjev s samostanskim imetjem), dokler ni leta 1782 cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v duhu [[Razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] reform z dekretom ukinil samostan. Samostani [[Cerkveni redovi|kontemplativnih redov]], kamor so spadali tudi [[kartuzijani]], se niso skladali z miselnostjo razsvetljenstva in cesarjevimi nazori o napredku kmetijstva in industrije ter o gospodarskem razvoju. Takrat je v samostanu živelo 15 patrov, ki so se po razpustitvi razkropili, vrnili so se v domače kraje, stopili med posvetno duhovščino, niso pa se odločili za preselitev v drugo kartuzijo, verjetno v strahu, da jih ne bi še enkrat doletela ista usoda. V popisu ob razpustitvi kartuzije je bila navedena tudi oprema samostanske lekarne, med drugim tudi različna zdravila, ki so se tedaj uporabljala v medicini. === Žička kartuzija po ukinitvi === [[Slika:278 Kloster Seitz im Cillier Kreis, Feistenberg, Tolsti Vrh - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|sličica|desno|Žička kartuzija 1830]] Po razpustitvi je bil v kartuziji leta 1782 ustanovljen sedež [[župnija|župnije]], ki je leta 1797 prenehala delovati. Šele leta 1808 je bila ustanovljena nova župnija v [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitaliču]], ki deluje še danes. Stavbe Žičke kartuzije so po razpustitvi prešle v last verskega sklada, vendar država ni vedela, kaj z njimi početi. Leta 1786 so dali meniške celice in del samostanskih poslopij podreti, gradbeni material prodati, po velikem požaru v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] so ljudje za obnovo porabili gradbeni material že opustele kartuzije.<ref name="k26">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> Leta [[1828]] je propadajočo kartuzijo od verskega sklada na dražbi kupil [[knez]] Weriand von [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V lasti te rodbine je kartuzija bila vse do konca [[II. svetovna vojna|II. svetovne vojne]]. === Zapisi poimenovanj kartuzije v zgodovini === ''Seitz'' ([[1185]]), ''Sitze'' ([[1186]], [[1243]]), ''Seiz'' ([[1202]], [[1234]]), ''Sishe'' ([[1229]]), ''Seitis'' ([[1233]]), ''Sits'' ([[1235]], [[1257]]), ''Siz'' ([[1237]]), ''Syces'' ([[1240]]), ''Sic'' ([[1243]]), ''Syces'' ([[1245]]), ''Siths'' ([[1247]]), ''Seits'' ([[1257]]) == Samostanski cerkvi == === Cerkev sv. Janeza Krstnika === [[Slika:St. John the Baptist's Church1 Žiče Charterhouse 01.jpg|200px|thumb|desno|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] Veliko redovno cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], (»ecclesia maior«), po kateri se je poimenovala celotna dolina, je leta 1190 posvetil [[Oglejski patriarhat|oglejski]] patriarh Gotfrid<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez|year=2018|title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=ICCHS Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave |isbn= 978-961-06-0043-5|cobiss=293899264|pages=10}}</ref> von Hohenstaufen <ref name="#1"/><ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=148}}</ref>. {{glavni|Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija}} === Cerkev Marijinega obiskanja === [[Slika:Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (1).jpg|200px|thumb|Župnijska cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič]] Tudi cerkev Marijinega obiskanja v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]] (»ecclesia minor«), sestavni del nekdanjega bratovskega samostana v sklopu Žičke kartuzije, je leta 1190 posvetil oglejski patriarh Gotfrid von Hohenstaufen, ter je danes župnijska cerkev. Zgrajena je bila v slogu francoske pozne romanike in se je ohranila skoraj nespremenjena. Ohranil se je tudi [[Portal|vhodni portal]], prestavljen na zahodno stran, grajen v slogu prehoda med [[Romanika|romaniko]] in [[Gotska arhitektura|gotiko]]. Na vsaki strani ga krasijo trije vitki stebriči, ki se končujejo v večplastnih čašastih listnih [[kapitel]]jih. Ker so na levi strani klesani listni kapitelji, na desni pa brstni, iz tega sklepajo, da sta hkrati na portalu delala dva klesarja. V polkrožni luneti nad vrati je vklesan relief mističnega jagnjeta z vstajenskim križem, ki je edinstven na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Leta 1757 je [[Celje|celjski]] rezbar Ferdinand Gallo za cerkev v Špitaliču izdelal dva stranska oltarja, v lahkotnem [[rokoko]]jskem slogu, ki sta razgibana, slikovita in polna detajlov.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje|publisher= Zgodovinski arhiv Celje|isbn=978-961-6448-16-1|ignore-isbn-error=true|cobiss=233387262|pages=31,32}}</ref> {{glavni|Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah}} == Gospodarske dejavnosti Žičke kartuzije == Žička kartuzija je že pred letom 1672 ustanovila najstarejšo [[glažuta|glažuto]] na Slovenskem, ki je delovala v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], ob potoku [[Žičnica (potok)|Žičnica]]<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=347}}</ref>, drugo pa okoli 1700 do 1764 pri Leskovcu, na severnem pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.lovrenc.si/images/JESPA/teksti/avtorski_prispevki/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref>, saj se je odprla možnost prodaje steklenic v [[Rogaška Slatina|Rogaško Slatino]]. V matičnih knjigah župnije Slovenske Konjice se v letu 1641 kot krstna botra navajata steklarja Jakob in Krištof Ulrich. Leta 1642 sta vpisana dva pisarja - tajnika (scriba pro tempore in vitraria) in steklar (glassmacher ali vitrarius). Tajnik je vodil delo glažute in je za poslovanje odgovarjal prokuraturju ali oskrbniku kartuzije.<ref name="ReferenceB"/> == Samostanska knjižnica == O svojem obisku v Žičkem samostanu, ko se je [[30. maj]]a [[1487]] na vizitaciji po naročilu [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] Marka Barbara tu ustavil škof Peter iz Caorleja, je škofov tajnik in [[jurist]] [[Paolo Santonino]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je v samostanski knjižnici več kot 2000 knjig, ki so zvečine pisane na roko ([[rokopis]]i) in ne tiskane. S tako izjemno bogato knjižnico so Žiče prekašale tedanje samostane daleč naokoli.<ref>{{navedi knjigo |author= Santonino Paolo|year=1991 |title=Popotni dnevniki |publisher= |isbn= |cobiss=28470|pages=}}</ref> Danes poznamo samo desetino teh rokopisov, toda Santoninovi zapiski so resnični. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so knjige urejali po vsebinskih sklopih, ki so jih označevali s črko, poleg tega pa je vsaka knjiga dobila tudi številko, ki je označevala njeno mesto na polici.<ref name="k26"/>. Na podlagi oznak (signatur) na do danes ohranjenih kodeksih (rokopisih) je bilo možno izračunati, da je Santonino v resnici stopil v [[knjižnica|knjižnico]], ki je hranila okoli dvatisoč knjig.<ref name="k27">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=27}}</ref> Sredi 16. stoletja je žički samostan zaradi vsakovrstnih nesreč opustel in nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski]] je ukazal knjige iz tedaj skoraj praznih kartuzij Žiče, [[Jurklošter]] in [[Millstatt]] preseliti v knjižnico novoustanovljenega [[Jezuiti|jezuitskega]] [[kolegij]]a v [[Graz|Gradcu]]. <ref name="k17"/> <gallery mode="packed"> Molitvenik 1423.jpg|Molitvenik žičkih patrov iz leta 1423 Schriftstück im Kartäuserkloser Seiz, Slowenien.jpg|Poslikana inicialka rokopisa iz Žičke kartuzije Buchdeckel in der Bibliothek des Kartäuserklosters in Seiz, Slowenien.jpg|Platnica žičkega rokopisa </gallery> === Žički rokopisi === Kartuzijani niso širili [[krščanstvo|vere]] med ljudmi z govorjeno besedo, pač pa s pisano, in so medse sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskih veščin. Velik del svojega življenja so posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od [[teologija|teologije]] do [[astronomija|astronomije]], od praktičnih ved do književnih stvaritev. Med ohranjenimi besedili je veliko znamenitih del, ki so neprecenljivi spomeniki naše intelektualne dediščine in širšega srednjeevropskega prostora, med drugim tudi dela [[Filip iz Žič|Filipa iz Žič]], [[Nikolaj Kempf|Nikolaja Kempfa]] in Sifrida Švabskega. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, [[inkunabula|inkunabul]] in [[pergament]]ov) ter skoraj 100 fragmentov. To pa je le majhen del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je zvečine zunaj slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, ohranjene [[pisava|pisave]] pa so bogata paleta različnih [[paleografija|paleografskih]] oblik. To je edina dovolj zaokrožena skupina rokopisov na Slovenskem, da lahko spremljamo razvoj okrašenih [[inicialka|inicialk]] in govorimo o t. i. »žičkem slogu«. Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim okrasjem. Zaradi redovnih določil so patri smeli inicijalke izpisati zgolj s peresom iz trstike in z raznobarvnimi črnili (tintami), poslikavo inicijalk pa prepustiti poklicnim, pogosto potujočim [[slikar]]jem, ki so prihajali od daleč, tudi iz južne [[Nemčija|Nemčije]], z [[Dunaj]]a in [[Praga|Prage]], pa tudi iz severne [[Italija|Italije]]. == Današnja ohranjena arhitektura == <gallery mode="packed"> Slika:ZiceKartuzija1.JPG|Razvaline nekdanjih objektov Slika:Kartuzija Žiče (4).jpg|Nekdanji veliki križni hodnik s poznogotsko kapelo Vseh svetnikov Slika:Žiče Charterhouse 2011.jpg|Obrambni stolp z obzidjem Slika:Kartuzija Žiče (5).jpg|Detajl kapele Slika:Stara Slemena - Žička kartuzija (relief krilatega vola).jpg|ohranjeni cerkveni sklepnik z reliefom krilatega vola, simbolom [[Sveti Luka|evangelista sv. Luke]], sedaj vzidan na fasadi Slika:Kartuzija Žiče (2).jpg|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika pred prenovo Slika:Žička kartuzija (31656398835).jpg|Žička kartuzija z zeliščnega vrta Slika:Žička kartuzija miza 1656 1.jpg|Replika zgodovinske mize v zeliščnem vrtu Slika:Žička kartuzija miza 1656 2.jpg|Replika mize iz leta 1656 Slika:Žička kartuzija miza 1656 detajl.jpg|Replika mize iz leta 1656 - detajl </gallery> Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika z Otokarjevo kapelo, delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še [[refektorij]], kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del [[križni hodnik|križnega hodnika]] in [[gotika|poznogotska]] pokopališka kapela Vseh svetnikov,<ref name="k5"/> v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno [[obzidje]] s [[Obrambni stolp|stolpi]], ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. === Gastuž === [[Slika:Gostilna-ZickaKartuzija.JPG|thumb|right|200px|''Gastuž'', verjetno najstarejša gostilna na Slovenskem]] Goste oz. tujce so kartuzijani vedno sprejemali izven obzidja kartuzije. Po ukinitvi spodnjega samostana so goste sprejemali v Gastužu, verjetno najstarejši [[gostilna|gostilni]] na Slovenskem (od leta 1467), ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske [[recept]]e. == Žička kartuzija danes == Danes kartuzija velja za turistično zanimivost in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob 850-letnici ustanovitve žičke kartuzije je bila le-ta na seji vlade Republike Slovenije dne 24. junija 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6605/ Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena]</ref> === Prireditve in razstave === V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira [[Občina Slovenske Konjice|Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice]]. Od [[30. junij]]a [[2007]] je v kartuziji na ogled stalna razstava Nataše Golob: »Kulturna dediščina Žičke kartuzije«, urejena je muzejska zbirka in samostojen avdioogled na 16 točkah v več jezikih. === Evropska pešpot sv. Martina Tourškega === Od [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] do Žičke kartuzije in naprej do [[Cerkev sv. Martina, Ponikva|župnijske cerkve sv. Martina]] na [[Ponikva|Ponikvi]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|title=Pot svetega Martina v Sloveniji |accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work= }}</ref> (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]], ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Golob, Nataša, ''Kulturna dediščina Žičke kartuzije'', Slovenske Konjice, 2007. {{COBISS|ID=234124800}} * Golob, Nataša, ''Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560)'', Ljubljana, 2006. {{COBISS|ID=229689600}} * Zadnikar, Marijan, ''Žička kartuzija''. Maribor, 1973. {{COBISS|ID=5950720}} * Zadnikar, Marijan, ''Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije''. DZS, Ljubljana, 1972. {{COBISS|ID=18427905}} * Zdravič Polič, Nina, ''Gotika v Sloveniji''. Narodna galerija, Ljubljana 1995.{{COBISS|ID=48900096}} * Zdovc, Vinko, ''Žička kartuzija, Kratka zgodovina bogate preteklosti Kartuzije 1165-1782''. Slovenske Konjice 1997. {{COBISS|ID=3921205}} * [[Paolo Santonino|Santonino, Paolo]], ''Popotni dnevniki''. Prev. Primož Simoniti. Celovec, Dunaj, Ljubljana, 1991. {{COBISS|ID=28470}} * Curk, Jože, ''Samostani na Slovenskem: do leta 1780'', Maribor, Ostroga, 2008. {{COBISS|ID=242283264}} * Zelko, Ivan, ''Žička kartuzija'', Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=020102924}} * Novak Milena, ''Skrivnosti Žičke kartuzije'', Ljubljana, 2013 {{COBISS|ID=265529088}} * Snoj, Jurij, Zgodovina glasbe na Slovenskem, 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, Zgodovina slovenskih kartuzij, {{COBISS|ID=266035712}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]] * [[Kartuzijani]] * [[Kartuzija Pleterje]] * [[Kartuzija Jurklošter]] * [[Kartuzija Bistra]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Žiče Charterhouse|Žička kartuzija}} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=47&Itemid=10 gremoVEN.com - Žička kartuzija] pridobljeno 25.05.2018 * [https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/srednjeveski-rokopisi-iz-zicke-kartuzije?id=1390 Srednjeveški rokopisi iz Žičke Kartuzije] pridobljeno 25.05.2018 * [http://kraji.eu/slovenija/zicka_kartuzija/slo Žička kartuzija na kraji.eu] pridobljeno 25.05.2018 {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Slovenske Konjice}} {{Kartuzije v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]] [[Kategorija:Stare Slemene]] [[Kategorija:Paolo Santonino]] [[Kategorija:Windischgrätzi|Žička kartuzija]] [[Kategorija:Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] [[Kategorija:Žička kartuzija| ]] 9b3uvcipnrtn408brvcwbh2vz3xjcrf 0 54037 5726032 5608400 2022-07-31T14:58:26Z Amanesciri2021 205950 /* N */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[muzikolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == C == [[Henry Cowell]] == G == [[Donald Jay Grout]] == K == [[Leon Knopoff]] - [[Walter William Kolar]] ? - [[Henry Edward Krehbiel]] - == L == [[H. C. Robbins Landon]] - [[Robert Lissauer]] - [[Alan Lomax]] - [[John Lomax]] - [[Ruby Terrill Lomax]] - == M == [[Alfred Mann]] (1917–2006) == N == [[William S. Newman]] - == P == [[Robert Palmer (pisatelj)|Robert Palmer]] - [[Alejandro Planchart]] - == S == [[Pete Seeger]] - [[Eileen Southern]] - [[Nicolas Slonimsky]]? == T == [[Richard Taruskin]] == W == [[John Wesley Work III.]] - [[Kategorija:Seznami Američanov|Muzikologi]] [[Kategorija:Ameriški muzikologi|*]] d78stx7iwxgkpzdbz3eb75ty0ewgfdb 0 78065 5725983 5713222 2022-07-31T12:51:21Z 86.58.3.97 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[telovadec|telovadcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Miroslav Ambrožič]] *[[Edvard Antosiewicz]] *[[Pia Arhar]] *[[Maja Arnež]] (r. [[Seliger]]) == B == *Bojan Bajc (trener) *[[Rafael Ban]]? *[[Pia Belak]] *[[Teja Belak]] *([[Matija Benčan]]) *Maja Dokl Berločnik *[[Sašo Bertoncelj]] *Rika Binter (trenerka) *Toni Bolković (trener) *[[Brina Božič]] *[[Simona Brejc]] *[[Janez Brodnik]] *[[Franc Brunet]] *Maja Bučar Pajek (trenerka) == C == * [[Miroslav Cerar]] *[[Miran Cizelj]] *Ričard Crnjac (trener) == Č == *[[Tina Čas]] *Drago Čebular (inštruktor) *[[Mira Čelik]]? *[[Neža Černe]] (Novak) == D == *[[Stane Derganc]] *[[Lara Deu]] *[[Saša Deželak]] *[[Alen Dimic]] *[[Andrejka Dimnik|Andrej(k)a Dimnik]] *[[Jasna Dokl]] (por. [[Osolnik]]) *[[Maja Dokl]] (por. [[Berločnik]]) *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Stanko Dolhar]]? * [[Alenka Dolničar]] *[[Zala Dornig]] * Ciril Dular? == F == * [[Mirko Faganel]] * [[Miroslav Forte]] * [[Karel Fux]] * [[Dušan Furlan (telovadec)|Dušan Furlan]] == G == *[[Vida Gerbec]] *[[Saša Golob]] *[[Ančka Goropenko]] ''Keržan Majdič'' *[[Dušan Gorup]] *[[Marjan Gostinčar]] * [[Boris Gregorka]] * [[Robert Grgič]] *[[Konrad Grilc]] == H == *[[Martina Hajdinjak]], *[[Stane Hlastan]] *[[Ciril Hočevar]] *[[Hodžić|Enis Hodžić Lederer]] *[[Carmen Astrid Horvat]] *[[Katarina Hribar|Katarina]] [[Tuša Hribar|Tuša]] Hribar *[[Lucija Hribar]] (*2001) *[[Maja Hribar]] (*1986) *[[Anže Hribar]] *[[Janko Hrovat]] *Bojan Hrovatin (inštruktor) == I == * [[Igor Ivanuš]] (*1981) == J == * [[Barbara Jakše]] (r. [[Turšič]]) * [[Karel Janež]] * [[Marjan Jeločnik]] * [[Marjan Jemec]] * [[Lojze Jerin]] *[[Aja Jerman Bukavec]] * [[Egon Jezeršek]] * [[Leja Jurišić]] == K == *[[Julija Kamnar]] *[[Barbara Kamnikar]] *[[Ivana Kamnikar]] *[[Janko Kavčič (pedagog)]] *Mateja Kavšek (trenerka) *[[Ivo Kermavner]] *[[Milenko Kersnič]] *[[Ančka Keržan]] *Marjan Klavora *[[Rok Klavora]] *Helena Kobal (trenerka) *[[Rea Kolbl]] *[[Lojze Kolman]] *[[Breda Končnik]] *Ljudmila Korolenko (trenerka) *[[Marlenka Kovač]] *[[Janko Kovačič]] (1887–1922) *Ruž(ic)a Kovačič (trenerka) *[[Sara Kragulj]] *[[Alojz Kralj]] *[[Špela Kratochwill]] *[[Karel Kumer]] *[[Beno Kunst]] *[[Avgust Küssel]] *[[Tjaša Kysselef]] == L == * Maja Labović (trenerka?) *[[Viktor Lindtner]] (1906 - 74) (inštruktor-vaditelj) * [[Miro Longyka]] (1913 - 2008) * Karmen Lužar (trenerka) *[[Lojze Lubej]] (1900 - 1942) == M == * [[Tone Malej]] *[[Manca Marcelan]] *Silvo Marinčič (trener) *[[Janja Markuš]] (trenerka) *Tina Matoh (trenerka) *Andrej Mavrič (trener) *[[Bernarda Mavrič]] - Nana (r. [[Müller]]) *Jože Mavrič (trener) *[[Mojca Mavrič]] *[[Leon Mesarič]] *[[Vida Mihelčič]] (r. [[Perišič]]) *[[Barbara Miklič]] *[[Tinkara Miklič]] *Draga Mislej (inštruktorica) * [[Viktor Murnik]] == N == * Dragiša Nikolić (trener)? *[[Doljana Novak]] * [[Fiona Novak]] == O == *[[Jože Oblak]] (1935 - 2021) *[[Jasna Dokl]] [[Osolnik]] *Ivanka Orel (inštruktorica) * [[Mihael Oswald]] Pavlin Tine *[[Peter Pavšič]] *[[Borut Pečar]] *[[Aljaž Pegan]] *[[Gojmir Pehani]] *[[Lidija Perič]] (por. [[Flisar]]) (trenerka) *[[Vida Perišič]] (por. [[Mihelčič]]) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *[[Maks Peterlin]] - "Orlov Maks" *[[Mitja Petkovšek]] *[[Aleksandra Podgoršek]] *[[Ludvik Pogačnik]] *[[Nevenka Pogačnik]] *[[Rastko Poljšak]] *[[Janez Porenta]] *Franc Primožič (*1924) *[[Josip Primožič]] *[[Janez Pristov]] *[[Marta Pustišek]] == R == *[[Erika Rakuša]] Boruta (*1979) *[[Nataša Retelj]] (trenerka) *[[Mojca Rode]] *[[Sonja Rozman]] * [[Milica Rožman]] *[[Lidija Rupnik|Lidija Rupnik Šifrer]] == S == * Mitja Samardžija (trener) * [[Maja Seliger]] (por. *[[Jože Senica]] (trener, sodnik) * Urban Sever (trener) * [[Ada Smolnikar]] *[[Ciril Stanič]] (vaditelj) * [[Vesna Stavrev]] * [[Miloš Stergar]] (sodnik) * Vera Sušnik == Š == *[[Adela Šajn]] *[[Tomaž Šavnik]] (1908 - 2000) *[[Tjaša Šeme]] *[[Janez Šlibar]] *[[Drago Šoštarič]] *[[Tine Šrot]] *[[Jakob Štrafela]] *[[Leon Štukelj]] *[[Jakob Šubelj]] *[[Peter Šumi]] == T == *[[Tone Teršek]] *[[Marija Težak]] *Janez Tome ? *[[Joža Trdina]] (gimnastična pedagoginja) *[[Nina Trdina]]? *Pavla Trogar (inštruktorica) *Ivan (Davorin) [[Trstenjak (priimek)|Trstenjak]] *[[Barbara Turšič]] (por. [[Jakše]]) == U == * [[Drago Ulaga]] == V == *[[Jože Vadnov]] *[[Branka Vajngerl]] *[[Taja Vajngerl]] * [[Jelica Vazzaz]] (trenerka) * [[Jan Zdeněk Veselý]] (Čeh) * [[Peter Vidmar]] (ZDA) * [[Stane Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] * [[Aljaž Vogrinec]]? * [[Ruža Vojsk]] *Karlo Vončina (inštruktor) * [[Miloš Vratič]] * [[Bojana Vrščaj]] (por. Mihelčič) == Z == * [[Jože Zadnik]] (trener?) *[[Meta Zagorc]] * [[Jože Zalokar]] *[[Branko Ziherl]] * [[Janez Zima]]? * [[Iza Zorec]] * [[Alenka Zupančič]] (por. [[Strnad]]) * Daniel "Neli" Zupančič == Ž == * [[Tomaž Železnik]] * [[Stane Žilič]] *[[Ajda Žitnik]] * [[Maks Žitnik]] *Tone Žnidarič (inštruktor) {{stub}} [[Kategorija:Slovenski telovadci|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Telovadci]] gqib2lvg86fu2e2rkqqo99j3lr9hba9 5725985 5725983 2022-07-31T12:52:18Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/86.58.3.97|86.58.3.97]] ([[User talk:86.58.3.97|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Amanesciri2021|Amanesciri2021]] wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[telovadec|telovadcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Miroslav Ambrožič]] *[[Edvard Antosiewicz]] *[[Pia Arhar]] *[[Maja Arnež]] (r. [[Seliger]]) == B == *Bojan Bajc (trener) *[[Rafael Ban]]? *[[Pia Belak]] *[[Teja Belak]] *([[Matija Benčan]]) *Maja Dokl Berločnik *[[Sašo Bertoncelj]] *Rika Binter (trenerka) *Toni Bolković (trener) *[[Brina Božič]] *[[Simona Brejc]] *[[Janez Brodnik]] *[[Franc Brunet]] *Maja Bučar Pajek (trenerka) == C == * [[Miroslav Cerar]] *[[Miran Cizelj]] *Ričard Crnjac (trener) == Č == *[[Tina Čas]] *Drago Čebular (inštruktor) *[[Mira Čelik]]? *[[Neža Černe]] (Novak) == D == *[[Stane Derganc]] *[[Lara Deu]] *[[Saša Deželak]] *[[Alen Dimic]] *[[Andrejka Dimnik|Andrej(k)a Dimnik]] *[[Jasna Dokl]] (por. [[Osolnik]]) *[[Maja Dokl]] (por. [[Berločnik]]) *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Stanko Dolhar]]? * [[Alenka Dolničar]] *[[Zala Dornig]] * Ciril Dular? == F == * [[Mirko Faganel]] * [[Miroslav Forte]] * [[Karel Fux]] * [[Dušan Furlan (telovadec)|Dušan Furlan]] == G == *[[Vida Gerbec]] *[[Saša Golob]] *[[Ančka Goropenko]] ''Keržan Majdič'' *[[Dušan Gorup]] *[[Marjan Gostinčar]] * [[Boris Gregorka]] * [[Robert Grgič]] *[[Konrad Grilc]] == H == *[[Martina Hajdinjak]], *[[Stane Hlastan]] *[[Ciril Hočevar]] *[[Hodžić|Enis Hodžić Lederer]] *[[Carmen Astrid Horvat]] *[[Katarina Hribar|Katarina]] [[Tuša Hribar|Tuša]] Hribar *[[Lucija Hribar]] (*2001) *[[Maja Hribar]] (*1986) *[[Anže Hribar]] *[[Janko Hrovat]] *Bojan Hrovatin (inštruktor) == I == * [[Igor Ivanuš]] (*1981) == J == * [[Barbara Jakše]] (r. [[Turšič]]) * [[Karel Janež]] * [[Marjan Jeločnik]] * [[Marjan Jemec]] * [[Lojze Jerin]] *[[Aja Jerman Bukavec]] * [[Egon Jezeršek]] * [[Leja Jurišić]] == K == *[[Julija Kamnar]] *[[Barbara Kamnikar]] *[[Ivana Kamnikar]] *[[Janko Kavčič (pedagog)]] *Mateja Kavšek (trenerka) *[[Ivo Kermavner]] *[[Milenko Kersnič]] *[[Ančka Keržan]] *Marjan Klavora *[[Rok Klavora]] *Helena Kobal (trenerka) *[[Rea Kolbl]] *[[Lojze Kolman]] *[[Breda Končnik]] *Ljudmila Korolenko (trenerka) *[[Marlenka Kovač]] *[[Janko Kovačič]] (1887–1922) *Ruž(ic)a Kovačič (trenerka) *[[Sara Kragulj]] *[[Alojz Kralj]] *[[Špela Kratochwill]] *[[Karel Kumer]] *[[Beno Kunst]] *[[Avgust Küssel]] *[[Tjaša Kysselef]] == L == * Maja Labović (trenerka?) *[[Viktor Lindtner]] (1906 - 74) (inštruktor-vaditelj) * [[Miro Longyka]] (1913 - 2008) * Karmen Lužar (trenerka) *[[Lojze Lubej]] (1900 - 1942) == M == * [[Tone Malej]] *[[Manca Marcelan]] *Silvo Marinčič (trener) *[[Janja Markuš]] (trenerka) *Tina Matoh (trenerka) *Andrej Mavrič (trener) *[[Bernarda Mavrič]] - Nana (r. [[Müller]]) *Jože Mavrič (trener) *[[Mojca Mavrič]] *[[Leon Mesarič]] *[[Vida Mihelčič]] (r. [[Perišič]]) *[[Barbara Miklič]] *[[Tinkara Miklič]] *Draga Mislej (inštruktorica) * [[Viktor Murnik]] == N == * Dragiša Nikolić (trener)? *[[Doljana Novak]] * [[Fiona Novak]] == O == *[[Jože Oblak]] (1935 - 2021) *[[Jasna Dokl]] [[Osolnik]] *Ivanka Orel (inštruktorica) * [[Mihael Oswald]] == P == *[[Peter Pavšič]] *[[Borut Pečar]] *[[Aljaž Pegan]] *[[Gojmir Pehani]] *[[Lidija Perič]] (por. [[Flisar]]) (trenerka) *[[Vida Perišič]] (por. [[Mihelčič]]) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *[[Maks Peterlin]] - "Orlov Maks" *[[Mitja Petkovšek]] *[[Aleksandra Podgoršek]] *[[Ludvik Pogačnik]] *[[Nevenka Pogačnik]] *[[Rastko Poljšak]] *[[Janez Porenta]] *Franc Primožič (*1924) *[[Josip Primožič]] *[[Janez Pristov]] *[[Marta Pustišek]] == R == *[[Erika Rakuša]] Boruta (*1979) *[[Nataša Retelj]] (trenerka) *[[Mojca Rode]] *[[Sonja Rozman]] * [[Milica Rožman]] *[[Lidija Rupnik|Lidija Rupnik Šifrer]] == S == * Mitja Samardžija (trener) * [[Maja Seliger]] (por. *[[Jože Senica]] (trener, sodnik) * Urban Sever (trener) * [[Ada Smolnikar]] *[[Ciril Stanič]] (vaditelj) * [[Vesna Stavrev]] * [[Miloš Stergar]] (sodnik) * Vera Sušnik == Š == *[[Adela Šajn]] *[[Tomaž Šavnik]] (1908 - 2000) *[[Tjaša Šeme]] *[[Janez Šlibar]] *[[Drago Šoštarič]] *[[Tine Šrot]] *[[Jakob Štrafela]] *[[Leon Štukelj]] *[[Jakob Šubelj]] *[[Peter Šumi]] == T == *[[Tone Teršek]] *[[Marija Težak]] *Janez Tome ? *[[Joža Trdina]] (gimnastična pedagoginja) *[[Nina Trdina]]? *Pavla Trogar (inštruktorica) *Ivan (Davorin) [[Trstenjak (priimek)|Trstenjak]] *[[Barbara Turšič]] (por. [[Jakše]]) == U == * [[Drago Ulaga]] == V == *[[Jože Vadnov]] *[[Branka Vajngerl]] *[[Taja Vajngerl]] * [[Jelica Vazzaz]] (trenerka) * [[Jan Zdeněk Veselý]] (Čeh) * [[Peter Vidmar]] (ZDA) * [[Stane Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] * [[Aljaž Vogrinec]]? * [[Ruža Vojsk]] *Karlo Vončina (inštruktor) * [[Miloš Vratič]] * [[Bojana Vrščaj]] (por. Mihelčič) == Z == * [[Jože Zadnik]] (trener?) *[[Meta Zagorc]] * [[Jože Zalokar]] *[[Branko Ziherl]] * [[Janez Zima]]? * [[Iza Zorec]] * [[Alenka Zupančič]] (por. [[Strnad]]) * Daniel "Neli" Zupančič == Ž == * [[Tomaž Železnik]] * [[Stane Žilič]] *[[Ajda Žitnik]] * [[Maks Žitnik]] *Tone Žnidarič (inštruktor) {{stub}} [[Kategorija:Slovenski telovadci|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Telovadci]] 5vmuvkj9gc7d42n3fj2yycfkvdb4fkk 14 80830 5726316 466468 2022-08-01T07:37:42Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Arhivi po državah]]; dodal [[Kategorija:Arhivi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[arhiv]]ih v [[Slovenija|Sloveniji]]. [[Kategorija:Arhivi|Slovenija]] [[Kategorija:Ustanove v Sloveniji]] f6sn5efrabur2gq0pcajpknh492wdqf 4 94225 5726275 5725133 2022-08-01T05:48:05Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5726276 5726275 2022-08-01T05:51:12Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. ligui08h1ztk1se9b5xn5jt76wkhu7y 5726277 5726276 2022-08-01T05:53:27Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5726278 5726277 2022-08-01T05:54:30Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. jdem9sd3sue3vxs3iqueixkuwrrarb4 5726279 5726278 2022-08-01T05:55:00Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5726280 5726279 2022-08-01T05:55:08Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. om2n5hp09ieerdzyfa04v33uq8zhsi3 5726281 5726280 2022-08-01T06:04:49Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5726282 5726281 2022-08-01T06:05:21Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. om2n5hp09ieerdzyfa04v33uq8zhsi3 5726283 5726282 2022-08-01T06:06:48Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5726284 5726283 2022-08-01T06:07:12Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. om2n5hp09ieerdzyfa04v33uq8zhsi3 5726286 5726284 2022-08-01T06:09:15Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5726287 5726286 2022-08-01T06:09:21Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. om2n5hp09ieerdzyfa04v33uq8zhsi3 5726288 5726287 2022-08-01T06:10:17Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} rwhktteueb3wwy6anw9y7yl84o5bjbq 5726289 5726288 2022-08-01T06:10:32Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] 4xy49v6g3gw6f6qe96utpnv5dnfk244 5726290 5726289 2022-08-01T06:12:04Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5726291 5726290 2022-08-01T06:12:09Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. om2n5hp09ieerdzyfa04v33uq8zhsi3 5726292 5726291 2022-08-01T06:12:31Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. 76pouzpknrg96ujn867s6grp8c910u9 5726293 5726292 2022-08-01T06:12:52Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. 3jg42fo3z2vacejlwao8l12lhgxwjg1 5726294 5726293 2022-08-01T06:13:14Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija 8rhduz4x8atkbwt6jqm5hyq3rfqzgxe 5726295 5726294 2022-08-01T06:13:35Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. igm0xxiqtfvdsd84cglld60qrcfdjz5 5726296 5726295 2022-08-01T06:13:57Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. 6paw9cd3acsagh8gbnsddpt8olx9pbu 5726297 5726296 2022-08-01T06:14:18Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} nlwfwru0f0nvss0x2uo2pwuf1efune3 5726298 5726297 2022-08-01T06:14:41Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] j9u0fyeljox9opmgab5glmu5k6jopkh 5726299 5726298 2022-08-01T06:15:04Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} mid7xoynlvqism8k3ernbz3dqimr9je 5726300 5726299 2022-08-01T06:15:28Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} == Opombe == {{Cnote2 Begin}} {{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}} {{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}} {{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}} {{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}} {{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}} {{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}} {{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}} {{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}} {{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.<ref>The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.</ref> Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}} {{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.<ref>[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm], the [[Council of Europe]] [https://archive.is/20120723005454/www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [http://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work], [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html], [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states], [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/], [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html], [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&srn=1&ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83], [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument], [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05]{{dead link|date=April 2011}}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].</ref><ref name="W.Asia">Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]] [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo],[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&Rootmap=georgi&Mode=d&SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}</ref> Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena. {{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}} {{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}} {{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}} {{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,<ref name="W.Asia"/> ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}} {{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}} {{Cnote2 End}} ir8ewfrex3vqurlcd1dcoky1vqgo46r 5726301 5726300 2022-08-01T06:15:52Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} == Opombe == {{Cnote2 Begin}} {{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}} {{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}} {{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}} {{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}} {{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}} {{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}} {{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}} {{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}} {{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.<ref>The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.</ref> Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}} {{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.<ref>[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm], the [[Council of Europe]] [https://archive.is/20120723005454/www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [http://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work], [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html], [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states], [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/], [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html], [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&srn=1&ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83], [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument], [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05]{{dead link|date=April 2011}}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].</ref><ref name="W.Asia">Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]] [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo],[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&Rootmap=georgi&Mode=d&SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}</ref> Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena. {{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}} {{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}} {{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}} {{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,<ref name="W.Asia"/> ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}} {{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}} {{Cnote2 End}} == Sklici == {{sklici|1}} {{wikislovar}} {{Zbirka|Europe|Evropa}} {{Evropa}} {{Celine}} {{Zemlja}} [[Kategorija:Evropa| ]] [[Kategorija:Celine]] {{normativna kontrola}} n2awufs5kez02x3z09ykyok58wl8sdt 5726307 5726301 2022-08-01T06:34:15Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. kt8q1tz6zfjp2qlf244dn5yf5yd4mlr 5726308 5726307 2022-08-01T06:34:21Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija dzsap5kifp84n7hyrxa74zo8zmo6shm 5726309 5726308 2022-08-01T06:34:26Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. 37jg8kbanja80m5s5zf6vt0duyq38pm 5726310 5726309 2022-08-01T06:34:32Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. l3hpce4f5eu1c0ipf15ptsc831emjwe 5726311 5726310 2022-08-01T06:35:51Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} == Opombe == {{Cnote2 Begin}} {{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}} {{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}} {{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}} {{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}} {{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}} {{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}} {{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}} {{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}} {{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.<ref>The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.</ref> Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}} {{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.<ref>[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm], the [[Council of Europe]] [https://archive.is/20120723005454/www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [http://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work], [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html], [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states], [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/], [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html], [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&srn=1&ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83], [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument], [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05]{{dead link|date=April 2011}}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].</ref><ref name="W.Asia">Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]] [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo],[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&Rootmap=georgi&Mode=d&SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}</ref> Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena. {{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}} {{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}} {{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}} {{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,<ref name="W.Asia"/> ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}} {{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}} {{Cnote2 End}} == Sklici == {{sklici|1}} {{wikislovar}} {{Zbirka|Europe|Evropa}} {{Evropa}} {{Celine}} {{Zemlja}} [[Kategorija:Evropa| ]] [[Kategorija:Celine]] {{normativna kontrola}} nwxkkeg57f7s2o1niadew6krgad992f 5726379 5726311 2022-08-01T11:50:41Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa ={{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 72,9 preb./km² |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.== Zgodovina =={{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija =={{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope ===Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope ===Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo ===[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Politična geografija =={{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;"| 70.280 | style="text-align:right;"| 4.234.925 | style="text-align:right;"| 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} == Demografija ==[[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} ==Opombe=={{Cnote2 Begin}} {{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}} {{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}} {{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}} {{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}} {{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}} {{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}} {{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}} {{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}} {{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.<ref>The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.</ref> Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}} {{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.<ref>[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm], the [[Council of Europe]] [https://archive.is/20120723005454/www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [http://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work], [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html], [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states], [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/], [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html], [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&srn=1&ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83], [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument], [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05]{{dead link|date=April 2011}}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].</ref><ref name="W.Asia">Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]] [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo],[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&Rootmap=georgi&Mode=d&SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}</ref> Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena. {{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}} {{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}} {{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}} {{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,<ref name="W.Asia"/> ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}} {{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}} {{Cnote2 End}} 3tp7jx9lxsudegg544tq58qm0umrhgd 2 96206 5726020 5717328 2022-07-31T14:13:37Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki <div class="usermessage"><span class="plainlinks">Pustite sporočilo: / Contact me:'''{{URL|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Shabicht|Shabicht}}<font color="#5a3696"></font>'''</span></div> __NOTOC__ <div style="background-color:#d2e7f7;"> <div style="background-color: #d2e7f7; border: 1px solid #8888aa; padding: 5px;"> {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="right" | [[Slika:Commons-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-it.png|150px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; |} <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px"> <tr><td><center>'''[[Wikipedija:Babilon]]'''</center></td></tr> <tr><td>{{uporabnik Evropska unija-si-grb}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabniško polje|white|lightblue|[[Slika:Slovenske Konjice grb.gif|45 px]]|Uporabnik živi v<br>'''[[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik sl}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik en-3}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik it-2}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik hr-1}}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik moški}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik IČ|2 }}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik Ste vedeli|6}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik starost|15|11|1973}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik knjigoljub}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik enoknižje}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik rimokatoličan}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik Sveto pismo}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|violet|[[Slika:Slo hel.jpg|60px]]|'''Uporabnik je letel s [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|lightblue|[[Slika:Skavti Logo ZSKSS.png|60px|ZSKSS]]|Uporabnik je bil '''[[Skavti|skavtski voditelj]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Italy looking like the flag.svg|40px]]|Uporabnik je '''[[Italofil]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#ac2424|#cde4cc|[[Slika:Coca_cola_1-1-.jpg|45px]]|Uporabnik je '''odločen''' nasprotnik ameriške politične in '''[[kultura|nekulturne]] [[kolonizacija|kolonizacije]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#953F0F|[[Slika:Bar of Guittard chocolate.jpg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' vse, kar že samo diši po čokoladi.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Emojione 1F9C0.svg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' sire.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#CC9966|#FFFF99|[[Slika:2013 Hyundai i10.JPG|45px]]|Uporabnik uporablja '''[[Hyundai Motor Company|Hyundai i10 Automatic]] kot svoje osebno vozilo.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Tramway de Dijon DSC 0244.JPG|65px]]|Uporabnik je zagovornik uporabe med seboj povezanih vrst '''[[javni prevoz|javnega prevoza]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|lightblue|[[Image:IBM Thinkpad R51.jpg|60px]]|Uporabnik uporablja '''[[prenosnik]].'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Microsoft Edge logo (2015–2019).svg|45px]]|Uporabnik prispeva z Microsoft Edge.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Sony Cybershot DSC-RX100 II Front.jpg|65px]]|Uporabnik se amatersko ukvarja s '''[[fotografija|fotografijo]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik WP1000}}</td></tr> </table> [[Slika:Gonobitz church.jpg|thumb|left|Slovenske Konjice]] [[Slika:Mestno jedro v Piranu 1.jpg|thumb|left|Slovenska Istra]] [[Slika:Flag of Slovenia.svg|thumb|left|'''Slovenija''']] [[Slika:Flag_of_Europe.svg|thumb|left|'''Evropska unija''']] Sebastjan Habicht, * [[15. november]] [[1973]], [[Koper]]. '''Shabicht''' je vzdevek, ki ga uporabljam na internetu. == Ustvarjanje na Wikipediji == {{navedek|''Kar smo naredili le zase, bo umrlo z nami; kar smo naredili za druge in svet, bo ostalo in je nesmrtno.<br> — [[Albert Pike]]}} ''Članke v Wikipediji pišem iz čistega veselja in želje po pisanju, tudi zaradi poznavanja splošne in lokalne zgodovine. Med ostalim pišem o pomembnih osebnostih in o tistih, ki bi zaslužili, da se ljudje seznanijo z njihovim delom, dosežki ter zaslugami. Rad dopolnjujem članke, tudi s povezavami na različne vire in literaturo, sodelujem z nekaterimi tujimi wikipedisti, s katerimi imam podobne interese.'' == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" align=center ! !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Hrvaška}} || [[1974]] |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || [[1975]] |- | 3. || {{zastava|Italija}} || [[1978]] |- | 4. || {{zastava|Švica}} || [[1982]] |- | 5. || {{zastava|Nemčija}} || [[1982]] |- | 6. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || [[1989]] |- | 7. || {{zastava|Češka}} || [[1992]] |- | 8. || {{zastava|Madžarska}} || [[1992]] |- | 9. || {{zastava|Francija}} || [[1995]] |- | 10. || {{zastava|Monako}} || [[1995]] |- | 11. || {{zastava|Vatikan}} || [[1999]] |- | 12. || {{zastava|Španija}} || [[2001]] |- | 13. || {{zastava|Grčija}} || [[2003]] |- | 14. || {{zastava|Srbija}} || [[2015]] |- | 15 || {{zastava|Severna Makedonija}} || [[2018]] |- | 16. || {{zastava|Črna Gora}} || [[2022]] |- | 17 || {{zastava|Albanija}} || [[2022]] |} <div style="background-color:#d2e7f7;"> {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" |'''INTERESI, AKTIVNOSTI, PROSTI ČAS''' ''Zanimajo me narava, sukulente, [[filatelija]], zgodovina in vse kar je z njimi povezano. V prostem času (kolikor ga pač imam) pojem pri dveh pevskih zborih, občasno fotografiram, sodelujem v [[Nadžupnija Slovenske Konjice|župniji]], bil sem [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtski]] voditelj. Sem član lokalnega zgodovinskega društva, občasno pišem članke za župnijsko glasilo, objavljam na portalu Kamra, tudi v lokalnem časopisju, pišem svoj [[blog]], trudim se biti čim bolj vsestransko aktiven in koristen... |} <gallery mode="packed"> Slika:Echinopsis unidentified.jpg Slika:Tabac logo.png Slika:Slovenske Konjice grb.gif Slika:Scuderia Ferrari Logo.png Slika:Logotip Cockte.svg Slika:LindtChoco.png Slika:Confiserie Leonidas SA logo.jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Victorinox Deluxe Tinker (34454326856).jpg Slika:Iconic photo (Found this on the way to the Redwood Forest) - panoramio.jpg Slika:Spitfire (44191651881).jpg Slika:Gonobitz church.jpg Slika:Triglav (2710580029).jpg Slika:Piran, Slovenia (23441705423).jpg Slika:Beer mix Prague.jpg Slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg Slika:Grad Konjice stolp.jpg Slika:Lucija Piran 04.jpg </gallery> [[Slika:LightmobileTV.jpg|350px||right]] === Naj... === * [[barva]]: [[rumena]] [[Slika:MikadoYellow.jpg|border|24px]] * [[dosežek človeštva]]: [[Apollo 11|prvi pristanek na luni]] [[Slika:Aldrin Apollo 11.jpg |border|50px]] * [[film]]: [[Rimske počitnice]] [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|border|50px]] * [[glasba]]: [[pop 80' leta]] * [[knjiga]]: [[Sveto pismo]] * [[mesto]]: [[Rim]] * [[pesem]]: [[Eagles]] - [[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]] * [[svetnik]]: [[Sveti Boštjan|Sveti Sebastjan]] * [[hrana]]: [[Italija|italijanska]] hrana <div class="usermessage"></div> === Moji prispevki (za lastno evidenco, ne za bahanje) === [[Slovenske Konjice]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice]], [[Žička kartuzija]], [[Windischgraetzi]], [[Kapitolski grič]], [[Wilhelm von Tegethoff]], [[Bitka pri Visu (1866)]], [[Bitka pri Piranu]], [[Portorož]], [[Lucija, Piran|Lucija]], [[SMS Kaiserin Elisabeth]], [[Qingdao]], [[Zvezdno mesto]], [[Slovenska potica]], [[Jadran (jadrnica)]], [[Kanal svetega Jerneja]], [[Mirni človek]], [[Lignano Sabbiadoro]] == Priznanja == {| {{priznanje3|uredniška zvezda|komentar=Za tvoja tisočera dosedanja urejanja, za številne nove prispevke pa tudi za urejanje sloga že obstoječih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}}<br /> {{priznanje3|veteran3|komentar=Kar ne morem verjeti, da si že tri leta med nami in da si tako tiho in marljivo opravil izjemno obsežno delo. Kot članu, ki je le malo mlajši od mene, ti podeljujem 3-letno '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]]'''. Vse čestitke za dosedanje dosežke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}}<br /> {{priznanje3|veteran4|komentar=za štiri ... }}{{-}}<br /> {{priznanje3|veteran5|komentar=...in pet let delovanja! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:28, 24. februar 2012 (CET)}}{{-}}<br /> <div class="usermessage"></div> ===Izbor lastnih fotografij=== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Shabicht%27s_pictures Shabicht's pictures] na [[Wikimedijina Zbirka|Zbirki]] == Uporabniške podstrani == * [[Uporabnik:Shabicht/peskovnik|peskovnik]] {{userpage}} 5sxhx57obp4we8egpsh6qzx9jiyz86n 0 109378 5726223 5721712 2022-07-31T22:25:35Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * ''Država'' (''Civitate dei'') - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982/83 == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom {{razločitev}} 6phiethan4yl8rjuc2voh715p3z57s1 5726227 5726223 2022-07-31T22:42:52Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] * ''Država'' (''De regno'') - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982/83 == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom {{razločitev}} r8p8hapxlbym5jtt3zludvz3xbht9ki 5726248 5726227 2022-07-31T23:33:59Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] * ''Država'' (''De regno'') - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] * [[Država in revolucija|''Država in revolucija'']] - [[Lenin|Leninovo]] delo * [[Država (Pitamic)|''Država'']] (1927; 1933 v angleščini), delo [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982/83 == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom {{razločitev}} a5fsim1b4kk4j19l514lhb6duvt3ont 5726249 5726248 2022-07-31T23:34:51Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] * ''Država'' (''De regno'') - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] * [[Država in revolucija|''Država in revolucija'']] - [[Lenin|Leninovo]] delo * [[Država (Pitamic)|''Država'']] (1927; v angleškem prevodu 1933), delo slovenskega pravnega teoretika [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982/83 == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom {{razločitev}} gzmv00748dcbs1b1qj2ada4pbzftoja 5726250 5726249 2022-07-31T23:35:19Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] * ''Država'' (''De regno'') - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] * [[Država in revolucija|''Država in revolucija'']] - [[Lenin|Leninovo]] delo iz leta 1917 * [[Država (Pitamic)|''Država'']] (1927; v angleškem prevodu 1933), delo slovenskega pravnega teoretika [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982/83 == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom {{razločitev}} 18sm6dfpqom7h84dc7t4f0i48uyrvqn 5726361 5726250 2022-08-01T11:28:04Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * [[Država in revolucija|''Država in revolucija'']] - [[Lenin|Leninovo]] delo iz leta 1917 * [[Država (Pitamic)|''Država'']] (1927; v angleškem prevodu 1933), delo slovenskega pravnega teoretika [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982/83 * ''Država [[NSK (identifikator)|NSK]]'' == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom ** ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] ** ''Država'' (''De regno'') - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] {{razločitev}} p04w38gn3aqnaz7ea8omzerxagymxvn 5726362 5726361 2022-08-01T11:28:22Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * [[Država in revolucija|''Država in revolucija'']] - [[Lenin|Leninovo]] delo iz leta 1917 * [[Država (Pitamic)|''Država'']] (1927; v angleškem prevodu 1933), delo slovenskega pravnega teoretika [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982/83 * ''Država [[NSK (identifikator)|NSK]]'' == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom ** ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] ** ''De regno'' - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] {{razločitev}} l2h8g5ipvb5czmtm9vyakvtgmoxnil2 0 111445 5726260 5121397 2022-08-01T01:18:10Z Hefty99 192291 Popravljen zapis izgovarjave wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Fran_Petre.jpg|caption=Fran Petre}} '''Fran Petre''' [frán petrè], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], * [[1. september]] [[1906]], [[Repnje]] pri [[Vodice|Vodicah]], † [[17. december]] [[1978]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Študiral je [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] – leta 1934 je diplomiral, leta 1938 pa doktoriral z disertacijo ''Vrazova graška dela''. Izpopolnjeval se je v [[Pariz]]u (1935–1936) in v [[Praga|Pragi]] (1938–1940). Od leta 1928 do leta 1930 je bil režiser in upravnik [[Delavski oder|Delavskega odra]], eno leto je bil urednik lista ''[[Akademski glas]]'' in od leta 1935 do leta 1938 upravnik časopisa ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Zaradi sodelovanja z [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] je bil med vojno zaprt v koncentracijskih taboriščih [[Rab]] in [[Visco]]. V letih od 1946 do 1949 je bil izredni profesor na novoustanovljeni univerzi v [[Skopje|Skopju]], od 1950 do 1975 pa univerzitetni profesor katedre za slovanske jezike in književnosti v [[Zagreb]]u. Bil je tudi sourednik revije ''Umjetnost riječi'' in zbornika ''Uvod v književnost'', po letu 1970 pa je bil član uredništva ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]''. Po letu 1975 je delal v Ljubljani na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Petre je izšel iz [[pozitivizem|pozitivistične šole]] ([[Ivan Prijatelj]], [[France Kidrič]]), kar se kaže v njegovih zgodnejših razpravah in monografiji ''Poizkus ilirizma pri Slovencih'', objavljeni leta 1939. Po vojni se je ukvarjal z novejšo [[slovenska književnost|slovensko književnostjo]], zlasti z [[moderna|moderno]] in [[ekspresionizem|ekspresionizmom]], pisal pa je tudi o starejših obdobjih slovenske književnosti. Pod vplivom zagrebške šole literarne vede je prešel na območje interpretacijske metode (razprave o slovenski moderni in ekspresionizmu). Pomembna je njegova vloga pri krepitvi južnoslovanskih stikov – Makedoncem je predstavil [[Ivan Cankar|Cankar]]jeva, [[France Prešeren|Prešernova]] in [[Župančič]]eva dela in pripravil antologijo makedonske poezije za Slovence, med delovanjem na zagrebški univerzi pa je pisal o slovenskem ekspresionizmu in slovenskem romanu. Veliko je prispeval tudi k uveljavljanju [[slovenistika|slovenistike]] na južnoslovanskih univerzah – bil je soustanovitelj in predstojnik katedre za slovanske jezike in kniževnosti v [[Skopje|Skopju]]. Od leta 1974 je z [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonzom Gspanom]] pripravljal ''[[Slovenski biografski leksikon]]''. Ker je večinoma živel in delal v neslovenskem okolju, njegov literarnoznanstveni opus še vedno ni natančno raziskan in ovrednoten. == Izbrana bibliografija == * ''Vrazova graška leta'', 1938. {{COBISS|ID=93509376}} * ''Poizkus ilirizma pri Slovencih'', 1939. {{COBISS|ID=4108803}} * ''Rod in mladost Ivana Cankarja'', 1947. {{COBISS|ID=119297}} * [http://www.dlib.si/documents/clanki/nasa_sodobnost/1955/pdf/3_1_20.pdf ''Kozmična poezija Mirana Jarca'', NSd 1955.] {{COBISS|ID=8526391}} * [http://www.dlib.si/documents/clanki/nasa_sodobnost/1956/pdf/4_2_116.pdf ''Podbevškov problem'', NSd 1965.] * ''Pesniški izraz ekspresionizma'', JiS 1960/1961. {{COBISS|ID=14699821}} * ''Matej Bor'', Bgd 1968. * ''Iz Župančičeve poetike'', SR 1969. * ''Tipologija proze Ivana Cankarja'', SR 1969. {{COBISS|ID=12858669}} * ''Tradicija in inovacija'', 1990. {{COBISS|ID=18104064}} == Dela o Franu Petretu == * Barbarič, Štefan, ''Fran Petrè (1906–1978)'', ''Slavistična revija'', št. 2, str. 307–311 (1979). * Buttolo, Frančiška, Pavčič, Meta, ''Bibliografija del Frana Petrèta'', ''Slavistična revija'', št. 2, str. 312–319 (1979). * Zoltan, Jan, ''Prispevek Frana Petrèta k razvoju slovenske literarne vede'', v: ''Preseganje meje : izdajanje slovenske leposlovne klasike, slovenistični Zagreb, ilirizem, slovanske literature in slovenska književnost, slovenistična in primerjalna literarna veda, slovenist v razredu, mladinska književnost'' / [Slovenski slavistični kongres, Zagreb, 5.-7. 10. 2006], str. 57–65 (2006).{{COBISS|ID=228833280}} [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zbornik2006.pdf] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Petre, Fran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1978]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Visco]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Rab]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zagrebu]] j2iasprt728hzvwuecy3lgsjlvjtusu 0 112643 5726184 5553236 2022-07-31T19:24:55Z Sporti 5955 2022 wikitext text/x-wiki {{Ta|dirki Formule 1}} {{F1 race | Flag = Flag of Hungary.svg | Circuit = [[Hungaroring]] | Circuit_image = Hungaroring.svg | Laps = 70 | Circuit_length_km = 4,381 | Race_length_km = 306,663 | First_held = 1936 | Last_held = 2021 | Times_held = 38 | Most_wins_driver = {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] (8) | Most_wins_constructor = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]] (11) | Current_year = 2022 | Pole_driver = {{flagicon|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]] | Pole_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Pole_time = 1:17.377 | Winner = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen|M. Verstappen]] | Winning_team = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | Winning_time = 1:39:35.912 | Second = {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton|L. Hamilton]] | Second_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Second_time = +7.834 | Third = {{flagicon|GBR}} [[George Russell (dirkač)|G. Russell]] | Third_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Third_time = +12.337 | Fastest_lap_driver = {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | Fastest_lap_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Fastest_lap = 1:21.386 }} [[Slika:Poster 1936 Hungarian GP.jpg|thumb|332px|right|Plakat za [[Velika nagrada Madžarske 1936|prvo Veliko nagrado Madžarske]]]] '''Velika nagrada Madžarske''' ([[madžarščina|madžarsko]] '''''Magyar Nagydíj''''') je [[dirka]] svetovnega prvenstva [[Formula 1|Formule 1]], ki poteka od [[Formula 1 sezona 1986|sezone 1986]]. [[Slika:Formula 1 Hungarian Grand Prix 2011 (1).JPG|thumb|288px|right|Dirka leta [[Velika nagrada Madžarske 2011|2011]]]] Velika nagrada Madžarske je bila prva dirka Formule 1, ki je potekala v državi za ''[[Železna zavesa|železno zaveso]]''. Poteka poleti in je znana po veliki vročini in skoraj nični možnosti dežja. Toda dirka v [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] je prekinila tradicijo dvajsetih suhih dirk zapored. Dirkališče je tudi znano po zelo majhni možnosti prehitevanja. Tako je v [[Formula 1 sezona 1990|sezoni 1990]] [[Thierry Boutsen]] s počasnejšim [[Williams F1|Williamsom]] uspešno branil prvo mesto pred [[Ayrton Senna|Ayrtonom Senno]]. Na dirki pride zelo do izraza tudi strategija postankov v boksih, kar je lepo dokazal [[Michael Schumacher]] v [[Formula 1 sezona 1998|sezoni 1998]], ko je z eno svojih najboljših voženj po spremembi taktike med dirko uspel zmagati. V [[Formula 1 sezona 2001|sezoni 2001]] je Schumacher z zmago na prav tej dirki izenačil rekordnih 51 zmag [[Alain Prost|Alaina Prosta]]. V [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] je bila dirka prvič v dežju in z zmago s štirinajstega štartnega mesta je [[Jenson Button]] dosegel prvo zmago v karieri in premagal 17 let star rekord [[Nigel Mansell|Nigela Mansella]], ki mu je tukaj uspelo zmagati z dvanajstega štartnega mesta. Najuspešnejši dirkač v zgodovini dirke je [[Lewis Hamilton]] z osmimi zmagami. == Zmagovalci Velike nagrade Madžarske == === Večkratni zmagovalci === {| class="wikitable" |- ! Št. zmag ! Dirkač ! Zmage |- ! 8 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Velika nagrada Madžarske 2007|2007]], [[Velika nagrada Madžarske 2009|2009]], [[Velika nagrada Madžarske 2012|2012]], [[Velika nagrada Madžarske 2013|2013]], [[Velika nagrada Madžarske 2016|2016]], [[Velika nagrada Madžarske 2018|2018]], [[Velika nagrada Madžarske 2019|2019]], [[Velika nagrada Madžarske 2020|2020]] |- ! 4 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Velika nagrada Madžarske 1994|1994]], [[Velika nagrada Madžarske 1998|1998]], [[Velika nagrada Madžarske 2001|2001]], [[Velika nagrada Madžarske 2004|2004]] |- ! 3 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Velika nagrada Madžarske 1988|1988]], [[Velika nagrada Madžarske 1991|1991]], [[Velika nagrada Madžarske 1992|1992]] |- ! rowspan="6"| 2 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet]] | [[Velika nagrada Madžarske 1986|1986]], [[Velika nagrada Madžarske 1987|1987]] |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[Velika nagrada Madžarske 1993|1993]], [[Velika nagrada Madžarske 1995|1995]] |- | {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]] | [[Velika nagrada Madžarske 1996|1996]], [[Velika nagrada Madžarske 1997|1997]] |- | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | [[Velika nagrada Madžarske 1999|1999]], [[Velika nagrada Madžarske 2000|2000]] |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Velika nagrada Madžarske 2006|2006]], [[Velika nagrada Madžarske 2011|2011]] |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Velika nagrada Madžarske 2015|2015]], [[Velika nagrada Madžarske 2017|2017]] |} === Po letih === :''Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1.'' {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Leto ! Dirkač ! Konstruktor ! Dirkališče ! Poročilo |- ! {{F1|2022}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2022|Poročilo]] |- ! {{F1|2021}} | {{ikonazastave|FRA}} [[Esteban Ocon]] | [[Alpine F1 Team|Alpine]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2021|Poročilo]] |- ! {{F1|2020}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2020|Poročilo]] |- ! {{F1|2019}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2019|Poročilo]] |- ! {{F1|2018}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2018|Poročilo]] |- ! {{F1|2017}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2009|Poročilo]] |- ! {{F1|2008}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Heikki Kovalainen]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2008|Poročilo]] |- ! {{F1|2007}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2007|Poročilo]] |- ! {{F1|2006}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Honda F1|Honda]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2006|Poročilo]] |- ! {{F1|2005}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2005|Poročilo]] |- ! {{F1|2004}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2004|Poročilo]] |- ! {{F1|2003}} | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Moštvo Renault|Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2003|Poročilo]] |- ! {{F1|2002}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2002|Poročilo]] |- ! {{F1|2001}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2001|Poročilo]] |- ! {{F1|2000}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 2000|Poročilo]] |- ! {{F1|1999}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1999|Poročilo]] |- ! {{F1|1998}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1998|Poročilo]] |- ! {{F1|1997}} | {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1997|Poročilo]] |- ! {{F1|1996}} | {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1996|Poročilo]] |- ! {{F1|1995}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1995|Poročilo]] |- ! {{F1|1994}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1994|Poročilo]] |- ! {{F1|1993}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1993|Poročilo]] |- ! {{F1|1992}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1992|Poročilo]] |- ! {{F1|1991}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1991|Poročilo]] |- ! {{F1|1990}} | {{ikonazastave|Belgija}} [[Thierry Boutsen]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1990|Poročilo]] |- ! {{F1|1989}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1989|Poročilo]] |- ! {{F1|1988}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1988|Poročilo]] |- ! {{F1|1987}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1987|Poročilo]] |- ! {{F1|1986}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda]] | [[Hungaroring]] | [[Velika nagrada Madžarske 1986|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1936|1936]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Tazio Nuvolari]] | [[Alfa Romeo]] | [[Népliget]] | [[Velika nagrada Madžarske 1936|Poročilo]] |} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Hungarian Grand Prix}} * {{official|http://www.hungaroinfo.com/formel1}} {{GP Dirka}} {{Formula One races}} {{Dirke za Veliko nagrado}} [[Kategorija:Dirke za Veliko nagrado|Madžarska]] [[Kategorija:Velike nagrade Formule 1|Madžarska]] [[Kategorija:Športne prireditve na Madžarskem]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1936]] [[Kategorija:Velika nagrada Madžarske|*]] qeqj6ey5prp9dcjht4lnexqwt64a73t 0 114052 5726183 5588482 2022-07-31T19:23:38Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ 2022 wikitext text/x-wiki {{coor title dms|47|34|44|N|19|14|55|E|type:landmark}} [[Slika:GrandPrix Circuit Hungary 2006.svg|right|230px]] '''Hungaroring''' je [[dirkališče]] blizu [[Mogyoród]], [[Madžarska]], ki gosti dirko [[Formula 1|Formule 1]] za [[Velika nagrada Madžarske|Veliko nagrado Madžarske]]. Je prvo dirkališče, ki je gostilo dirko Formule 1 za ''[[železna zavesa|železno zaveso]]'', prvič v [[Formula 1 sezona 1986|sezoni 1986]]. [[Bernie Ecclestone]] si je želel dirko v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], [[Madžari|madžarski]] prijatelj pa mu je svetoval Budimpešto kot prizorišče. Najprej so želeli uporabiti ulice največjega parka Budimpešte - Népliget za stezo po zgledu [[Circuit de Monaco]], toda komunistična oblast se je odločila za izgradnjo povsem novega dirkališča v sami bližini mesta, zraven avtoceste. Zgrajeno je bilo v rekordno kratkem času osmih mesecev, kar je po dvajsetih letih še vedno rekord za dirkališča Formule 1. == Zmagovalci == {| class="wikitable" ! Sezona ! Zmagovalec ! Moštvo ! Poročilo |- ! {{F1|2022}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Madžarske 2022|Poročilo]] |- ! {{F1|2021}} | {{ikonazastave|FRA}} [[Esteban Ocon]] | [[Alpine F1 Team|Alpine]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 2021|Poročilo]] |- ! {{F1|2020}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2020|Poročilo]] |- ! {{F1|2019}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2019|Poročilo]] |- ! {{F1|2018}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2018|Poročilo]] |- ! {{F1|2017}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Madžarske 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Madžarske 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2009|Poročilo]] |- ! {{F1|2008}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Heikki Kovalainen]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2008|Poročilo]] |- ! {{F1|2007}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2007|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2006|2006]] | [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Jenson Button]] | [[Honda F1|Honda]] | [[Velika nagrada Madžarske 2006|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2005|2005]] | [[Slika:Flag of Finland.svg|20px|border]] [[Kimi Räikkönen]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2005|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2004|2004]] | [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Madžarske 2004|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2003|2003]] | [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Fernando Alonso]] | [[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 2003|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2002|2002]] | [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Rubens Barrichello]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Madžarske 2002|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2001|2001]] | [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Madžarske 2001|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2000|2000]] | [[Slika:Flag of Finland.svg|20px|border]] [[Mika Häkkinen]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2000|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1999|1999]] | [[Slika:Flag of Finland.svg|20px|border]] [[Mika Häkkinen]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 1999|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1998|1998]] | [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Madžarske 1998|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1997|1997]] | [[Slika:Flag of Canada.svg|20px]] [[Jacques Villeneuve]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 1997|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1996|1996]] | [[Slika:Flag of Canada.svg|20px]] [[Jacques Villeneuve]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 1996|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1995|1995]] | [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Damon Hill]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 1995|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1994|1994]] | [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]] | [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | [[Velika nagrada Madžarske 1994|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1993|1993]] | [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Damon Hill]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 1993|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1992|1992]] | [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Nigel Mansell]] | [[Williams F1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 1992|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1991|1991]] | [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Ayrton Senna]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda]] | [[Velika nagrada Madžarske 1991|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1990|1990]] | [[Slika:Flag of Belgium.svg|20px]] [[Thierry Boutsen]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Madžarske 1990|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1989|1989]] | [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Nigel Mansell]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Madžarske 1989|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1988|1988]] | [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Ayrton Senna]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda]] | [[Velika nagrada Madžarske 1988|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1987|1987]] | [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Nelson Piquet]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda]] | [[Velika nagrada Madžarske 1987|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1986|1986]] | [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Nelson Piquet]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda]] | [[Velika nagrada Madžarske 1986|Poročilo]] |} == Glej tudi == * [[seznam dirkališč Formule 1]] {{Formula One circuits}} {{F1-stub}} {{sport-struct-stub}} [[Kategorija:Dirkališča Formule 1|Hungaroring]] [[Kategorija:Velika nagrada Madžarske]] [[Kategorija:Športni objekti na Madžarskem]] 02vzrekcvlsxy1cp0d1g9cnxd0crymv 0 115949 5725967 5725904 2022-07-31T12:23:09Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{srn}} {| {{srn table}} |- {{srn header}} ! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! colspan=2 | Površina !! colspan=2 | Gostota !! rowspan=2 | Vir<br />& Datum |- {{srn header}} ! km{{sup|2}} ! sqmi ! /km{{sup|2}} ! /sqmi |- ! {{flagg|uspeft|Macao|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Macao}}|33|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|5.453.600|716|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785|km2}} || 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kingdom of the Netherlands|Netherlands]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34|km2}} || class=nowrap | <ref>[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}</ref><ref name="CIA area">{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}</ref> 1 Jan 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Crown Dependencies|Crown Dependency]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}</ref> 31 Mar 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Crown Dependencies|Crown Dependency]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}</ref> 31 Dec 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|The [[:it:Calendario Atlante De Agostini|De Agostini Atlas Calendar]] {{in lang|it}} listed the area of Vatican City as {{cvt|0,44|km2}} in its 1930 edition<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;JqlIZ70Jn9gC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> but corrected it to {{cvt|0,49|km2}} in its 1945–46 edition.<ref name="agostini1945">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;ZpJXsBX_6uUC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> The figure of {{cvt|0.44|km2}} is still widely cited by many sources despite its inaccuracy.<br />In 2019, the total population was 825, consisting of 453 residents and 372 non-resident citizens. For calculating the population density. only residents are considered.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}</ref> 1 Feb 2019 |- ! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | <ref>{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}</ref><ref name="Britannica area">{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}</ref>{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374|km2}} || class=nowrap | 5 Sep 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}''' | <ref name="insee.fr">https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Also known as the Republic of China. Both the Republic of China and the People's Republic of China officially claim to [[1992 Consensus|represent the whole of China]]. stating that [[Greater China|China]] is ''de jure'' a single sovereign entity encompassing both the area controlled by the PRC and the area controlled by the ROC. Neither the PRC nor the ROC officially recognise each other's claim to statehood, and they compete for diplomatic recognition as the only legitimate representative of China among other states. See: [[Political status of Taiwan]], [[Cross-Strait relations]], [[One China|One-China policy]], [[1992 Consensus]], and [[Two Chinas]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193|km2}} || class=nowrap | <ref name="eng.stat.gov.tw">{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}</ref> 31 Jan 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kingdom of the Netherlands|Netherlands]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}} |{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072|km2}} || 2022 |- ! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750|km2}} || {{UN population|Year}} <!--http://www.ihsi.ht/--> |- ! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} {{small|(France)}} | <ref name="insee.fr"/><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kingdom of the Netherlands|Netherlands]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}} | <ref>{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.935.259|10.887|km2}} || class=nowrap | 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|3.138|21|km2}} || class=nowrap | 1 Jul 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|1.933|13|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2016<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Crown Dependencies|Crown Dependency]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}} | {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} {{small|(France)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|347.251|4.163|km2}} || class=nowrap | <ref>{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2 August 2021}}</ref> 2021 estimate |- ! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Excludes [[Crimea]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|(France)}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Netherlands)}} | {{density|disp=table|20.104|294|km2}} || class=nowrap | 31 Dec 2014<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303|km2}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''{{noflag|[[Population density#Human densities|World]]}}''' (excluding [[Antarctica]]) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}|km2}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock">{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}</ref>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|3.688.647|69.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968|km2}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''{{noflag|[[Population density#Human densities|World]]}}''' (all land) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000|km2}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock"/>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | {{density|disp=table|2.188|36|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref> 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|926.276|18.272|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|120.000|3.170|km2}} || class=nowrap | 14 Oct 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|544|14|km2}} || class=nowrap | 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|(France)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484|km2}} || class=nowrap | <ref name="cbs.gov.sd">{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&#61;45&file&#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&count&#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> 1 Jul 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|4.171.898|176.120|km2}} || class=nowrap | 17 Aug 2017<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}</ref> 1 Jul 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}} | {{density|disp=table|30.129|1.580|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}</ref> 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.843|135|km2}} || class=nowrap | 9 Aug 2011 |- ! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|(France)}} | {{density|disp=table|271.407|18.575|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | <ref>http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394|km2}} || class=nowrap | 7 Feb 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|47|5|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Pitcairn: Islands & Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 20 Sep 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173|km2|pad=1}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Svalbard and Jan Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norway)}} | {{density|disp=table|2.939|62.422|km2|pad=2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 1 Sep 2012 |- ! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086|km2|pad=2}} || {{UN population|Year}} <!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that "There are no permanent residents in the Territory." Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that "The TAAF do not have any permanent population." --> |} Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]]. mpnhsuvxidigeor9ofg7rxsvr5ec3s1 5725971 5725967 2022-07-31T12:25:24Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{srn}} {| {{srn table}} |- {{srn header}} ! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! colspan=2 | Površina !! colspan=2 | Gostota !! rowspan=2 | Vir<br />& Datum |- {{srn header}} ! km{{sup|2}} ! sqmi ! /km{{sup|2}} ! /sqmi |- ! {{flagg|uspeft|Macau|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Macau}}|33|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|5.453.600|716|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785|km2}} || 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kingdom of the Netherlands|Netherlands]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34|km2}} || class=nowrap | <ref>[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}</ref><ref name="CIA area">{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}</ref> 1 Jan 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Crown Dependencies|Crown Dependency]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}</ref> 31 Mar 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Crown Dependencies|Crown Dependency]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}</ref> 31 Dec 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|The [[:it:Calendario Atlante De Agostini|De Agostini Atlas Calendar]] {{in lang|it}} listed the area of Vatican City as {{cvt|0,44|km2}} in its 1930 edition<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;JqlIZ70Jn9gC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> but corrected it to {{cvt|0,49|km2}} in its 1945–46 edition.<ref name="agostini1945">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;ZpJXsBX_6uUC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> The figure of {{cvt|0.44|km2}} is still widely cited by many sources despite its inaccuracy.<br />In 2019, the total population was 825, consisting of 453 residents and 372 non-resident citizens. For calculating the population density. only residents are considered.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}</ref> 1 Feb 2019 |- ! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | <ref>{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}</ref><ref name="Britannica area">{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}</ref>{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374|km2}} || class=nowrap | 5 Sep 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}''' | <ref name="insee.fr">https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Also known as the Republic of China. Both the Republic of China and the People's Republic of China officially claim to [[1992 Consensus|represent the whole of China]]. stating that [[Greater China|China]] is ''de jure'' a single sovereign entity encompassing both the area controlled by the PRC and the area controlled by the ROC. Neither the PRC nor the ROC officially recognise each other's claim to statehood, and they compete for diplomatic recognition as the only legitimate representative of China among other states. See: [[Political status of Taiwan]], [[Cross-Strait relations]], [[One China|One-China policy]], [[1992 Consensus]], and [[Two Chinas]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193|km2}} || class=nowrap | <ref name="eng.stat.gov.tw">{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}</ref> 31 Jan 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kingdom of the Netherlands|Netherlands]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}} |{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072|km2}} || 2022 |- ! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750|km2}} || {{UN population|Year}} <!--http://www.ihsi.ht/--> |- ! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} {{small|(France)}} | <ref name="insee.fr"/><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kingdom of the Netherlands|Netherlands]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}} | <ref>{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.935.259|10.887|km2}} || class=nowrap | 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|3.138|21|km2}} || class=nowrap | 1 Jul 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|1.933|13|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2016<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Crown Dependencies|Crown Dependency]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}} | {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} {{small|(France)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|347.251|4.163|km2}} || class=nowrap | <ref>{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2 August 2021}}</ref> 2021 estimate |- ! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Excludes [[Crimea]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|(France)}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Netherlands)}} | {{density|disp=table|20.104|294|km2}} || class=nowrap | 31 Dec 2014<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303|km2}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''{{noflag|[[Population density#Human densities|World]]}}''' (excluding [[Antarctica]]) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}|km2}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock">{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}</ref>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|3.688.647|69.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968|km2}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''{{noflag|[[Population density#Human densities|World]]}}''' (all land) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000|km2}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock"/>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | {{density|disp=table|2.188|36|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref> 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|926.276|18.272|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|120.000|3.170|km2}} || class=nowrap | 14 Oct 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|544|14|km2}} || class=nowrap | 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|(France)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484|km2}} || class=nowrap | <ref name="cbs.gov.sd">{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&#61;45&file&#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&count&#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> 1 Jul 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|4.171.898|176.120|km2}} || class=nowrap | 17 Aug 2017<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}</ref> 1 Jul 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}} | {{density|disp=table|30.129|1.580|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}</ref> 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.843|135|km2}} || class=nowrap | 9 Aug 2011 |- ! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|(France)}} | {{density|disp=table|271.407|18.575|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | <ref>http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394|km2}} || class=nowrap | 7 Feb 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|47|5|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Pitcairn: Islands & Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 20 Sep 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[French Fifth Republic|France]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173|km2|pad=1}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Svalbard and Jan Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norway)}} | {{density|disp=table|2.939|62.422|km2|pad=2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 1 Sep 2012 |- ! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086|km2|pad=2}} || {{UN population|Year}} <!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that "There are no permanent residents in the Territory." Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that "The TAAF do not have any permanent population." --> |} Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]]. ek55ll0olxtctuzjsp6s2x2ln6nqaul 5726113 5725971 2022-07-31T17:18:01Z Pinky sl 2932 sl wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{srn}} {| {{srn table}} |- {{srn header}} ! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! colspan=2 | Površina !! colspan=2 | Gostota !! rowspan=2 | Vir<br />& Datum |- {{srn header}} ! km{{sup|2}} ! sqmi ! /km{{sup|2}} ! /sqmi |- ! {{flagg|uspeft|Macau|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Macau}}|33|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|5.453.600|716|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785|km2}} || 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34|km2}} || class=nowrap | <ref>[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}</ref><ref name="CIA area">{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}</ref> 1 Jan 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}</ref> 31 Mar 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}</ref> 31 Dec 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|The [[:it:Calendario Atlante De Agostini|De Agostini Atlas Calendar]] {{in lang|it}} listed the area of Vatican City as {{cvt|0,44|km2}} in its 1930 edition<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;JqlIZ70Jn9gC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> but corrected it to {{cvt|0,49|km2}} in its 1945–46 edition.<ref name="agostini1945">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;ZpJXsBX_6uUC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> The figure of {{cvt|0.44|km2}} is still widely cited by many sources despite its inaccuracy.<br />In 2019, the total population was 825, consisting of 453 residents and 372 non-resident citizens. For calculating the population density. only residents are considered.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}</ref> 1 Feb 2019 |- ! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | <ref>{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}</ref><ref name="Britannica area">{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}</ref>{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374|km2}} || class=nowrap | 5 Sep 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}''' | <ref name="insee.fr">https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Also known as the Republic of China. Both the Republic of China and the People's Republic of China officially claim to [[1992 Consensus|represent the whole of China]]. stating that [[Greater China|China]] is ''de jure'' a single sovereign entity encompassing both the area controlled by the PRC and the area controlled by the ROC. Neither the PRC nor the ROC officially recognise each other's claim to statehood, and they compete for diplomatic recognition as the only legitimate representative of China among other states. See: [[Political status of Taiwan]], [[Cross-Strait relations]], [[One China|One-China policy]], [[1992 Consensus]], and [[Two Chinas]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193|km2}} || class=nowrap | <ref name="eng.stat.gov.tw">{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}</ref> 31 Jan 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}} |{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072|km2}} || 2022 |- ! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750|km2}} || {{UN population|Year}} <!--http://www.ihsi.ht/--> |- ! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | <ref name="insee.fr"/><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}} | <ref>{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.935.259|10.887|km2}} || class=nowrap | 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|3.138|21|km2}} || class=nowrap | 1 Jul 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|1.933|13|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2016<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}} | {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|347.251|4.163|km2}} || class=nowrap | <ref>{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2 August 2021}}</ref> 2021 estimate |- ! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Excludes [[Crimea]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|20.104|294|km2}} || class=nowrap | 31 Dec 2014<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303|km2}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''{{noflag|[[Population density#Human densities|World]]}}''' (excluding [[Antarctica]]) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}|km2}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock">{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}</ref>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|3.688.647|69.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968|km2}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''{{noflag|[[Population density#Human densities|World]]}}''' (all land) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000|km2}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock"/>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | {{density|disp=table|2.188|36|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref> 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|926.276|18.272|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|120.000|3.170|km2}} || class=nowrap | 14 Oct 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|544|14|km2}} || class=nowrap | 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484|km2}} || class=nowrap | <ref name="cbs.gov.sd">{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&#61;45&file&#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&count&#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> 1 Jul 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|4.171.898|176.120|km2}} || class=nowrap | 17 Aug 2017<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}</ref> 1 Jul 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}} | {{density|disp=table|30.129|1.580|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}</ref> 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.843|135|km2}} || class=nowrap | 9 Aug 2011 |- ! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|271.407|18.575|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | <ref>http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394|km2}} || class=nowrap | 7 Feb 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|47|5|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Pitcairn: Islands & Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 20 Sep 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173|km2|pad=1}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Svalbard and Jan Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norveška)}} | {{density|disp=table|2.939|62.422|km2|pad=2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 1 Sep 2012 |- ! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Dansko kraljestvo|Danska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086|km2|pad=2}} || {{UN population|Year}} <!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that "There are no permanent residents in the Territory." Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that "The TAAF do not have any permanent population." --> |} Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]]. i1f6zhlfblcflvrtj5opxyf65puo0rv 5726116 5726113 2022-07-31T17:26:56Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{srn}} {| {{srn table}} |- {{srn header}} ! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! colspan=2 | Površina !! colspan=2 | Gostota !! rowspan=2 | Vir<br />& Datum |- {{srn header}} ! km{{sup|2}} ! sqmi ! /km{{sup|2}} ! /sqmi |- ! {{flagg|uspeft|Macau|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Macau}}|33|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|5.453.600|716|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785|km2}} || 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34|km2}} || class=nowrap | <ref>[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}</ref><ref name="CIA area">{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}</ref> 1 Jan 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}</ref> 31 Mar 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}</ref> 31 Dec 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|The [[:it:Calendario Atlante De Agostini|De Agostini Atlas Calendar]] {{in lang|it}} listed the area of Vatican City as {{cvt|0,44|km2}} in its 1930 edition<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;JqlIZ70Jn9gC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> but corrected it to {{cvt|0,49|km2}} in its 1945–46 edition.<ref name="agostini1945">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;ZpJXsBX_6uUC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> The figure of {{cvt|0.44|km2}} is still widely cited by many sources despite its inaccuracy.<br />In 2019, the total population was 825, consisting of 453 residents and 372 non-resident citizens. For calculating the population density. only residents are considered.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}</ref> 1 Feb 2019 |- ! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | <ref>{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}</ref><ref name="Britannica area">{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}</ref>{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374|km2}} || class=nowrap | 5 Sep 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}''' | <ref name="insee.fr">https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Also known as the Republic of China. Both the Republic of China and the People's Republic of China officially claim to [[1992 Consensus|represent the whole of China]]. stating that [[Greater China|China]] is ''de jure'' a single sovereign entity encompassing both the area controlled by the PRC and the area controlled by the ROC. Neither the PRC nor the ROC officially recognise each other's claim to statehood, and they compete for diplomatic recognition as the only legitimate representative of China among other states. See: [[Political status of Taiwan]], [[Cross-Strait relations]], [[One China|One-China policy]], [[1992 Consensus]], and [[Two Chinas]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193|km2}} || class=nowrap | <ref name="eng.stat.gov.tw">{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}</ref> 31 Jan 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}} |{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072|km2}} || 2022 |- ! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750|km2}} || {{UN population|Year}} <!--http://www.ihsi.ht/--> |- ! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | <ref name="insee.fr"/><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}} | <ref>{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.935.259|10.887|km2}} || class=nowrap | 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|3.138|21|km2}} || class=nowrap | 1 Jul 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|1.933|13|km2}} || class=nowrap | 1 Jan 2016<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}} | {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|347.251|4.163|km2}} || class=nowrap | <ref>{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2 August 2021}}</ref> 2021 estimate |- ! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Excludes [[Crimea]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|20.104|294|km2}} || class=nowrap | 31 Dec 2014<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303|km2}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''{{noflag|[[Population density#Human densities|World]]}}''' (excluding [[Antarctica]]) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}|km2}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock">{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}</ref>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|3.688.647|69.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968|km2}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''{{noflag|[[Population density#Human densities|World]]}}''' (all land) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000|km2}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock"/>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | {{density|disp=table|2.188|36|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref> 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|926.276|18.272|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|120.000|3.170|km2}} || class=nowrap | 14 Oct 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|544|14|km2}} || class=nowrap | 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484|km2}} || class=nowrap | <ref name="cbs.gov.sd">{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&#61;45&file&#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&count&#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> 1 Jul 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|4.171.898|176.120|km2}} || class=nowrap | 17 Aug 2017<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}</ref> 1 Jul 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}} | {{density|disp=table|30.129|1.580|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}</ref> 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.843|135|km2}} || class=nowrap | 9 Aug 2011 |- ! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|271.407|18.575|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | <ref>http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394|km2}} || class=nowrap | 7 Feb 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|47|5|km2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Pitcairn: Islands & Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 20 Sep 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116|km2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173|km2|pad=1}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Svalbard and Jan Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norveška)}} | {{density|disp=table|2.939|62.422|km2|pad=2}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 1 Sep 2012 |- ! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Dansko kraljestvo|Danska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086|km2|pad=2}} || {{UN population|Year}} <!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that "There are no permanent residents in the Territory." Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that "The TAAF do not have any permanent population." --> |} Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]]. == Opombe == {{reflist|group=note|40em}} ==Sklici == {{reflist}} mwep1w485dhu2dbashsme5we0apeav5 5726371 5726116 2022-08-01T11:36:19Z Pinky sl 2932 /* vrh */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{srn}} {| {{srn table}} |- {{srn header}} ! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! Površina !! Gostota !! rowspan=2 | Vir<br />& Datum |- {{srn header}} ! km{{sup|2}} ! /km{{sup|2}} |- ! {{flagg|uspeft|Macau|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Macau}}|33}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|5.453.600|716}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785}} || 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34}} || class=nowrap | <ref>[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}</ref><ref name="CIA area">{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}</ref> 1 Jan 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}</ref> 31 Mar 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}</ref> 31 Dec 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|The [[:it:Calendario Atlante De Agostini|De Agostini Atlas Calendar]] {{in lang|it}} listed the area of Vatican City as {{cvt|0,44|km2}} in its 1930 edition<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;JqlIZ70Jn9gC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> but corrected it to {{cvt|0,49|km2}} in its 1945–46 edition.<ref name="agostini1945">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;ZpJXsBX_6uUC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> The figure of {{cvt|0,44|km2}} is still widely cited by many sources despite its inaccuracy.<br />In 2019, the total population was 825, consisting of 453 residents and 372 non-resident citizens. For calculating the population density. only residents are considered.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}</ref> 1 Feb 2019 |- ! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | <ref>{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}</ref><ref name="Britannica area">{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}</ref>{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374}} || class=nowrap | 5 Sep 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}''' | <ref name="insee.fr">https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Also known as the Republic of China. Both the Republic of China and the People's Republic of China officially claim to [[1992 Consensus|represent the whole of China]]. stating that [[Greater China|China]] is ''de jure'' a single sovereign entity encompassing both the area controlled by the PRC and the area controlled by the ROC. Neither the PRC nor the ROC officially recognise each other's claim to statehood, and they compete for diplomatic recognition as the only legitimate representative of China among other states. See: [[Political status of Taiwan]], [[Cross-Strait relations]], [[One China|One-China policy]], [[1992 Consensus]], and [[Two Chinas]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193}} || class=nowrap | <ref name="eng.stat.gov.tw">{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}</ref> 31 Jan 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}} |{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072}} || 2022 |- ! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750}} || {{UN population|Year}} <!--http://www.ihsi.ht/--> |- ! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | <ref name="insee.fr"/><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25}} || class=nowrap | 1 Jan 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(US)}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}} | <ref>{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.935.259|10.887}} || class=nowrap | 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|3.138|21}} || class=nowrap | 1 Jul 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|1.933|13}} || class=nowrap | 1 Jan 2016<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}} | {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|347.251|4.163}} || class=nowrap | <ref>{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2 August 2021}}</ref> 2021 estimate |- ! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Excludes [[Crimea]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|20.104|294}} || class=nowrap | 31 Dec 2014<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''Svet''' (brez [[Antarktika|Antarktike]]) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock">{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}</ref>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|3.688.647|69.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''Svet''' (kopno) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock"/>{{#time:j M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | {{density|disp=table|2.188|36}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref> 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|926.276|18.272}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|120.000|3.170}} || class=nowrap | 14 Oct 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|544|14}} || class=nowrap | 9 Aug 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484}} || class=nowrap | <ref name="cbs.gov.sd">{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&#61;45&file&#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&count&#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> 1 Jul 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|4.171.898|176.120}} || class=nowrap | 17 Aug 2017<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}</ref> 1 Jul 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}} | {{density|disp=table|30.129|1.580}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}</ref> 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.843|135}} || class=nowrap | 9 Aug 2011 |- ! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|271.407|18.575}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | <ref>http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394}} || class=nowrap | 7 Feb 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|47|5}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Pitcairn: Islands & Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 20 Sep 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Svalbard and Jan Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norveška)}} | {{density|disp=table|2.939|62.422}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 1 Sep 2012 |- ! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Dansko kraljestvo|Danska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086}} || {{UN population|Year}} <!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that "There are no permanent residents in the Territory." Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that "The TAAF do not have any permanent population." --> |} Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]]. == Opombe == {{reflist|group=note|40em}} ==Sklici == {{reflist}} q7zninjo8e0e1z6hb6hcvq06zp63ycs 0 128065 5726027 5725894 2022-07-31T14:53:31Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Fičo}} {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava 750 |image=[[Slika:Fico CZ-YU.jpg|250px]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 500]] |successor= |class=[[Supermini]] |body_style=3-vratna [[kombilimuzina|kombilimuzina]] |layout=motor zadaj, pogon zadaj |engine= |wheelbase= |length= |width= |related= }} '''Zastava 600''', '''750''' ali '''850''' ([[srbščina|srbsko]] ''Застава 750''), pogovorno tudi '''Fičo''' ali '''Fičko''' (srbsko, [[hrvaščina|hrvaško]] ''Fićo'' (''Фићо'') ali ''Fića'' (''Фића''), [[makedonščina|makedonsko]] ''Fiko'' (''Фиќо'')), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tovarna [[Zavodi Crvena Zastava]]. Zamisel Fiča izvira iz povojnega časa italijanskega [[Fiata 500]], pri katerem je [[Dante Giacosa]] zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela [[Fiat Topolino|Topolino]] ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na [[Ženevski avtomobilski salon|Ženevskem avtomobilskem salonu]] leta [[1955]] kot povojni italijanski »[[ekonomski čudež]]« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu. Zatem se je Giacosa ponovno lotil ''projekta 600'' in tako se je rodil [[Fiat 600]], nekoliko različnejši. Ta je postal osnova za jugoslovansko Zastavo 600. Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta [[1960]], po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 [[ccm]]. Leta [[1962]] pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767&nbsp;cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi [[termostat]] in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in [[volan]]om, prevzetim iz [[Fiat 126|Fiata 126]]. Leta [[1979]] je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120&nbsp;km/h. [[1980|Naslednje leto]] je bil na [[Beograjski avtomobilski salon|Beograjskem avtomobilskem salonu]] predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843&nbsp;cm³ in 23,4&nbsp;kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125&nbsp;km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do [[18. november|18. novembra]] [[1985]], ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov. Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik ([[Srbija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]]), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji. Ime je fičo dobil po glavnem liku iz [[Strip|stripa]], ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu ''[[Borba (časopis)|Borba]]''. [[Slika:Fičo7.jpg|thumb|right|200px|Trije Fičoti na [[Festival starodobnih vozil Codelli|1. festivalu starodobnih vozil Codelli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[23. september]] [[2007]]]] [[Slika:Fičo3.jpg|thumb|right|200px|Fičo v črni barvi]] == Različice == * Zastava 600D * Zastava 750 * Zastava 750M * Zastava 750S (special) * Zastava 850 * Zastava 750 L (luxe) * Zastava 750 LE * Zastava 750 LC * Zastava 750 SC (special confort) * Zastava 750 SE == Fičo v popularni kulturi == V Sloveniji obstaja [[Fičo klub Velenje]]. Po avtomobilu se imenuje tudi [[Umetniško društvo Fičo Balet]]. V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta: {{navedek|<poem>Gospod se z ličnim fičkom pelje, a trebuh melje kislo zelje.</poem>}} == Glej tudi == * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.fico.si/ * http://www.nacionalnaklasa.net/, srbsko društvo ljubiteljev fiča, {{ikona sr}} [[Kategorija:Zastavini avtomobili|750]] [[Kategorija:Fiatovi avtomobili|750]] {{normativna kontrola}} gu6w65eajxpw1p8smfbs4gyuvfkwt09 5726028 5726027 2022-07-31T14:54:36Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Fičo}} {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava 750 |image=[[Slika:Fico CZ-YU.jpg|250px]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 500]] |successor= |class=[[Supermini]] |body_style=2-vratna [[kombilimuzina|kombilimuzina]] |layout=motor zadaj, pogon zadaj |engine= |wheelbase= |length= |width= |related= }} '''Zastava 600''', '''750''' ali '''850''' ([[srbščina|srbsko]] ''Застава 750''), pogovorno tudi '''Fičo''' ali '''Fičko''' (srbsko, [[hrvaščina|hrvaško]] ''Fićo'' (''Фићо'') ali ''Fića'' (''Фића''), [[makedonščina|makedonsko]] ''Fiko'' (''Фиќо'')), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tovarna [[Zavodi Crvena Zastava]]. Zamisel Fiča izvira iz povojnega časa italijanskega [[Fiata 500]], pri katerem je [[Dante Giacosa]] zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela [[Fiat Topolino|Topolino]] ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na [[Ženevski avtomobilski salon|Ženevskem avtomobilskem salonu]] leta [[1955]] kot povojni italijanski »[[ekonomski čudež]]« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu. Zatem se je Giacosa ponovno lotil ''projekta 600'' in tako se je rodil [[Fiat 600]], nekoliko različnejši. Ta je postal osnova za jugoslovansko Zastavo 600. Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta [[1960]], po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 [[ccm]]. Leta [[1962]] pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767&nbsp;cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi [[termostat]] in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in [[volan]]om, prevzetim iz [[Fiat 126|Fiata 126]]. Leta [[1979]] je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120&nbsp;km/h. [[1980|Naslednje leto]] je bil na [[Beograjski avtomobilski salon|Beograjskem avtomobilskem salonu]] predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843&nbsp;cm³ in 23,4&nbsp;kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125&nbsp;km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do [[18. november|18. novembra]] [[1985]], ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov. Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik ([[Srbija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]]), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji. Ime je fičo dobil po glavnem liku iz [[Strip|stripa]], ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu ''[[Borba (časopis)|Borba]]''. [[Slika:Fičo7.jpg|thumb|right|200px|Trije Fičoti na [[Festival starodobnih vozil Codelli|1. festivalu starodobnih vozil Codelli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[23. september]] [[2007]]]] [[Slika:Fičo3.jpg|thumb|right|200px|Fičo v črni barvi]] == Različice == * Zastava 600D * Zastava 750 * Zastava 750M * Zastava 750S (special) * Zastava 850 * Zastava 750 L (luxe) * Zastava 750 LE * Zastava 750 LC * Zastava 750 SC (special confort) * Zastava 750 SE == Fičo v popularni kulturi == V Sloveniji obstaja [[Fičo klub Velenje]]. Po avtomobilu se imenuje tudi [[Umetniško društvo Fičo Balet]]. V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta: {{navedek|<poem>Gospod se z ličnim fičkom pelje, a trebuh melje kislo zelje.</poem>}} == Glej tudi == * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.fico.si/ * http://www.nacionalnaklasa.net/, srbsko društvo ljubiteljev fiča, {{ikona sr}} [[Kategorija:Zastavini avtomobili|750]] [[Kategorija:Fiatovi avtomobili|750]] {{normativna kontrola}} bucidqovmbtzinknw3rsz1pxioqcyve 5726031 5726028 2022-07-31T14:57:13Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Fičo}} {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava 750 |image=[[Slika:Fico CZ-YU.jpg|250px]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 500]] |successor= |class=[[Supermini]] |body_style=2-vratna [[kombilimuzina|kombilimuzina]] |layout=motor zadaj, pogon zadaj |engine= zračno hlajeni štirivaljni 767 [[Prostornina motorja|ccm]] OHV 843 ccm OHV |wheelbase= |length= |width= |related= }} '''Zastava 600''', '''750''' ali '''850''' ([[srbščina|srbsko]] ''Застава 750''), pogovorno tudi '''Fičo''' ali '''Fičko''' (srbsko, [[hrvaščina|hrvaško]] ''Fićo'' (''Фићо'') ali ''Fića'' (''Фића''), [[makedonščina|makedonsko]] ''Fiko'' (''Фиќо'')), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tovarna [[Zavodi Crvena Zastava]]. Zamisel Fiča izvira iz povojnega časa italijanskega [[Fiata 500]], pri katerem je [[Dante Giacosa]] zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela [[Fiat Topolino|Topolino]] ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na [[Ženevski avtomobilski salon|Ženevskem avtomobilskem salonu]] leta [[1955]] kot povojni italijanski »[[ekonomski čudež]]« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu. Zatem se je Giacosa ponovno lotil ''projekta 600'' in tako se je rodil [[Fiat 600]], nekoliko različnejši. Ta je postal osnova za jugoslovansko Zastavo 600. Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta [[1960]], po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 [[ccm]]. Leta [[1962]] pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767&nbsp;cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi [[termostat]] in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in [[volan]]om, prevzetim iz [[Fiat 126|Fiata 126]]. Leta [[1979]] je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120&nbsp;km/h. [[1980|Naslednje leto]] je bil na [[Beograjski avtomobilski salon|Beograjskem avtomobilskem salonu]] predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843&nbsp;cm³ in 23,4&nbsp;kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125&nbsp;km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do [[18. november|18. novembra]] [[1985]], ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov. Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik ([[Srbija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]]), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji. Ime je fičo dobil po glavnem liku iz [[Strip|stripa]], ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu ''[[Borba (časopis)|Borba]]''. [[Slika:Fičo7.jpg|thumb|right|200px|Trije Fičoti na [[Festival starodobnih vozil Codelli|1. festivalu starodobnih vozil Codelli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[23. september]] [[2007]]]] [[Slika:Fičo3.jpg|thumb|right|200px|Fičo v črni barvi]] == Različice == * Zastava 600D * Zastava 750 * Zastava 750M * Zastava 750S (special) * Zastava 850 * Zastava 750 L (luxe) * Zastava 750 LE * Zastava 750 LC * Zastava 750 SC (special confort) * Zastava 750 SE == Fičo v popularni kulturi == V Sloveniji obstaja [[Fičo klub Velenje]]. Po avtomobilu se imenuje tudi [[Umetniško društvo Fičo Balet]]. V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta: {{navedek|<poem>Gospod se z ličnim fičkom pelje, a trebuh melje kislo zelje.</poem>}} == Glej tudi == * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.fico.si/ * http://www.nacionalnaklasa.net/, srbsko društvo ljubiteljev fiča, {{ikona sr}} [[Kategorija:Zastavini avtomobili|750]] [[Kategorija:Fiatovi avtomobili|750]] {{normativna kontrola}} ac2xjik9az0uegtj43jxbvlljc4egys 5726033 5726031 2022-07-31T14:58:37Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Fičo}} {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava 750 |image=[[Slika:Fico CZ-YU.jpg|250px]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 500]] |successor= |class=[[Supermini]] |body_style=2-vratni enoprostorec |layout=motor zadaj, pogon zadaj |engine= zračno hlajeni štirivaljni 767 [[Prostornina motorja|ccm]] OHV 843 ccm OHV |wheelbase= |length= |width= |related= }} '''Zastava 600''', '''750''' ali '''850''' ([[srbščina|srbsko]] ''Застава 750''), pogovorno tudi '''Fičo''' ali '''Fičko''' (srbsko, [[hrvaščina|hrvaško]] ''Fićo'' (''Фићо'') ali ''Fića'' (''Фића''), [[makedonščina|makedonsko]] ''Fiko'' (''Фиќо'')), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tovarna [[Zavodi Crvena Zastava]]. Zamisel Fiča izvira iz povojnega časa italijanskega [[Fiata 500]], pri katerem je [[Dante Giacosa]] zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela [[Fiat Topolino|Topolino]] ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na [[Ženevski avtomobilski salon|Ženevskem avtomobilskem salonu]] leta [[1955]] kot povojni italijanski »[[ekonomski čudež]]« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu. Zatem se je Giacosa ponovno lotil ''projekta 600'' in tako se je rodil [[Fiat 600]], nekoliko različnejši. Ta je postal osnova za jugoslovansko Zastavo 600. Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta [[1960]], po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 [[ccm]]. Leta [[1962]] pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767&nbsp;cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi [[termostat]] in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in [[volan]]om, prevzetim iz [[Fiat 126|Fiata 126]]. Leta [[1979]] je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120&nbsp;km/h. [[1980|Naslednje leto]] je bil na [[Beograjski avtomobilski salon|Beograjskem avtomobilskem salonu]] predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843&nbsp;cm³ in 23,4&nbsp;kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125&nbsp;km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do [[18. november|18. novembra]] [[1985]], ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov. Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik ([[Srbija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]]), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji. Ime je fičo dobil po glavnem liku iz [[Strip|stripa]], ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu ''[[Borba (časopis)|Borba]]''. [[Slika:Fičo7.jpg|thumb|right|200px|Trije Fičoti na [[Festival starodobnih vozil Codelli|1. festivalu starodobnih vozil Codelli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[23. september]] [[2007]]]] [[Slika:Fičo3.jpg|thumb|right|200px|Fičo v črni barvi]] == Različice == * Zastava 600D * Zastava 750 * Zastava 750M * Zastava 750S (special) * Zastava 850 * Zastava 750 L (luxe) * Zastava 750 LE * Zastava 750 LC * Zastava 750 SC (special confort) * Zastava 750 SE == Fičo v popularni kulturi == V Sloveniji obstaja [[Fičo klub Velenje]]. Po avtomobilu se imenuje tudi [[Umetniško društvo Fičo Balet]]. V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta: {{navedek|<poem>Gospod se z ličnim fičkom pelje, a trebuh melje kislo zelje.</poem>}} == Glej tudi == * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.fico.si/ * http://www.nacionalnaklasa.net/, srbsko društvo ljubiteljev fiča, {{ikona sr}} [[Kategorija:Zastavini avtomobili|750]] [[Kategorija:Fiatovi avtomobili|750]] {{normativna kontrola}} mlhx03uap78cnkox526ftobhgpup7c2 5726034 5726033 2022-07-31T15:00:03Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Fičo}} {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava 750 |image=[[Slika:Fico CZ-YU.jpg|250px]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 500]] |successor= |class=[[Supermini]] |body_style=2-vratni enoprostorec |layout=motor zadaj, pogon zadaj |engine= vodno hlajeni štirivaljni 767 [[Prostornina motorja|ccm]] OHV 843 ccm OHV |wheelbase= |length= |width= |related= }} '''Zastava 600''', '''750''' ali '''850''' ([[srbščina|srbsko]] ''Застава 750''), pogovorno tudi '''Fičo''' ali '''Fičko''' (srbsko, [[hrvaščina|hrvaško]] ''Fićo'' (''Фићо'') ali ''Fića'' (''Фића''), [[makedonščina|makedonsko]] ''Fiko'' (''Фиќо'')), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tovarna [[Zavodi Crvena Zastava]]. Zamisel Fička izvira iz povojnega časa italijanskega [[Fiata 500]], pri katerem je [[Dante Giacosa]] zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela [[Fiat Topolino|Topolino]] ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na [[Ženevski avtomobilski salon|Ženevskem avtomobilskem salonu]] leta [[1955]] kot povojni italijanski »[[ekonomski čudež]]« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu. Zatem se je Giacosa ponovno lotil ''projekta 600'' in tako se je rodil [[Fiat 600]], nekoliko različnejši. Ta je postal osnova za jugoslovansko Zastavo 600. Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta [[1960]], po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 [[ccm]]. Leta [[1962]] pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767&nbsp;cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi [[termostat]] in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in [[volan]]om, prevzetim iz [[Fiat 126|Fiata 126]]. Leta [[1979]] je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120&nbsp;km/h. [[1980|Naslednje leto]] je bil na [[Beograjski avtomobilski salon|Beograjskem avtomobilskem salonu]] predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843&nbsp;cm³ in 23,4&nbsp;kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125&nbsp;km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do [[18. november|18. novembra]] [[1985]], ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov. Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik ([[Srbija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]]), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji. Ime je fičo dobil po glavnem liku iz [[Strip|stripa]], ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu ''[[Borba (časopis)|Borba]]''. [[Slika:Fičo7.jpg|thumb|right|200px|Trije Fičoti na [[Festival starodobnih vozil Codelli|1. festivalu starodobnih vozil Codelli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[23. september]] [[2007]]]] [[Slika:Fičo3.jpg|thumb|right|200px|Fičo v črni barvi]] == Različice == * Zastava 600D * Zastava 750 * Zastava 750M * Zastava 750S (special) * Zastava 850 * Zastava 750 L (luxe) * Zastava 750 LE * Zastava 750 LC * Zastava 750 SC (special confort) * Zastava 750 SE == Fičo v popularni kulturi == V Sloveniji obstaja [[Fičo klub Velenje]]. Po avtomobilu se imenuje tudi [[Umetniško društvo Fičo Balet]]. V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta: {{navedek|<poem>Gospod se z ličnim fičkom pelje, a trebuh melje kislo zelje.</poem>}} == Glej tudi == * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.fico.si/ * http://www.nacionalnaklasa.net/, srbsko društvo ljubiteljev fiča, {{ikona sr}} [[Kategorija:Zastavini avtomobili|750]] [[Kategorija:Fiatovi avtomobili|750]] {{normativna kontrola}} at4f61o0zc2fy8mjmwuj89jp1qw6730 5726035 5726034 2022-07-31T15:04:56Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Fičo}} {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava 750 |image=[[Slika:Fico CZ-YU.jpg|250px]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 500]] |successor= |class=[[Supermini]] |body_style=2-vratni enoprostorec |layout=motor zadaj, pogon zadaj |engine= vodno hlajeni štirivaljni 767 [[Prostornina motorja|ccm]] OHV<br>843 ccm OHV |wheelbase=2010 mm |length=3300 mm |width=1,390 mm weight=640 kg |related= }} '''Zastava 600''', '''750''' ali '''850''' ([[srbščina|srbsko]] ''Застава 750''), pogovorno tudi '''Fičo''' ali '''Fičko''' (srbsko, [[hrvaščina|hrvaško]] ''Fićo'' (''Фићо'') ali ''Fića'' (''Фића''), [[makedonščina|makedonsko]] ''Fiko'' (''Фиќо'')), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tovarna [[Zavodi Crvena Zastava]]. Zamisel Fička izvira iz povojnega časa italijanskega [[Fiata 500]], pri katerem je [[Dante Giacosa]] zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela [[Fiat Topolino|Topolino]] ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na [[Ženevski avtomobilski salon|Ženevskem avtomobilskem salonu]] leta [[1955]] kot povojni italijanski »[[ekonomski čudež]]« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu. Zatem se je Giacosa ponovno lotil ''projekta 600'' in tako se je rodil [[Fiat 600]], nekoliko različnejši. Ta je postal osnova za jugoslovansko Zastavo 600. Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta [[1960]], po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 [[ccm]]. Leta [[1962]] pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767&nbsp;cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi [[termostat]] in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in [[volan]]om, prevzetim iz [[Fiat 126|Fiata 126]]. Leta [[1979]] je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120&nbsp;km/h. [[1980|Naslednje leto]] je bil na [[Beograjski avtomobilski salon|Beograjskem avtomobilskem salonu]] predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843&nbsp;cm³ in 23,4&nbsp;kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125&nbsp;km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do [[18. november|18. novembra]] [[1985]], ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov. Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik ([[Srbija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]]), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji. Ime je fičo dobil po glavnem liku iz [[Strip|stripa]], ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu ''[[Borba (časopis)|Borba]]''. [[Slika:Fičo7.jpg|thumb|right|200px|Trije Fičoti na [[Festival starodobnih vozil Codelli|1. festivalu starodobnih vozil Codelli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[23. september]] [[2007]]]] [[Slika:Fičo3.jpg|thumb|right|200px|Fičo v črni barvi]] == Različice == * Zastava 600D * Zastava 750 * Zastava 750M * Zastava 750S (special) * Zastava 850 * Zastava 750 L (luxe) * Zastava 750 LE * Zastava 750 LC * Zastava 750 SC (special confort) * Zastava 750 SE == Fičo v popularni kulturi == V Sloveniji obstaja [[Fičo klub Velenje]]. Po avtomobilu se imenuje tudi [[Umetniško društvo Fičo Balet]]. V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta: {{navedek|<poem>Gospod se z ličnim fičkom pelje, a trebuh melje kislo zelje.</poem>}} == Glej tudi == * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.fico.si/ * http://www.nacionalnaklasa.net/, srbsko društvo ljubiteljev fiča, {{ikona sr}} [[Kategorija:Zastavini avtomobili|750]] [[Kategorija:Fiatovi avtomobili|750]] {{normativna kontrola}} p9q60h5pzsvq9a4ksc0lr2bf7znnsdg 5726036 5726035 2022-07-31T15:05:32Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Fičo}} {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava 750 |image=[[Slika:Fico CZ-YU.jpg|250px]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 500]] |successor= |class=[[Supermini]] |body_style=2-vratni enoprostorec |layout=motor zadaj, pogon zadaj |engine= vodno hlajeni štirivaljni 767 [[Prostornina motorja|ccm]] OHV<br>843 ccm OHV |wheelbase=2010 mm |length=3300 mm |width=1,390 mm |weight=640 kg |related= }} '''Zastava 600''', '''750''' ali '''850''' ([[srbščina|srbsko]] ''Застава 750''), pogovorno tudi '''Fičo''' ali '''Fičko''' (srbsko, [[hrvaščina|hrvaško]] ''Fićo'' (''Фићо'') ali ''Fića'' (''Фића''), [[makedonščina|makedonsko]] ''Fiko'' (''Фиќо'')), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tovarna [[Zavodi Crvena Zastava]]. Zamisel Fička izvira iz povojnega časa italijanskega [[Fiata 500]], pri katerem je [[Dante Giacosa]] zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela [[Fiat Topolino|Topolino]] ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na [[Ženevski avtomobilski salon|Ženevskem avtomobilskem salonu]] leta [[1955]] kot povojni italijanski »[[ekonomski čudež]]« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu. Zatem se je Giacosa ponovno lotil ''projekta 600'' in tako se je rodil [[Fiat 600]], nekoliko različnejši. Ta je postal osnova za jugoslovansko Zastavo 600. Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta [[1960]], po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 [[ccm]]. Leta [[1962]] pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767&nbsp;cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi [[termostat]] in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in [[volan]]om, prevzetim iz [[Fiat 126|Fiata 126]]. Leta [[1979]] je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120&nbsp;km/h. [[1980|Naslednje leto]] je bil na [[Beograjski avtomobilski salon|Beograjskem avtomobilskem salonu]] predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843&nbsp;cm³ in 23,4&nbsp;kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125&nbsp;km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do [[18. november|18. novembra]] [[1985]], ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov. Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik ([[Srbija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]]), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji. Ime je fičo dobil po glavnem liku iz [[Strip|stripa]], ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu ''[[Borba (časopis)|Borba]]''. [[Slika:Fičo7.jpg|thumb|right|200px|Trije Fičoti na [[Festival starodobnih vozil Codelli|1. festivalu starodobnih vozil Codelli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[23. september]] [[2007]]]] [[Slika:Fičo3.jpg|thumb|right|200px|Fičo v črni barvi]] == Različice == * Zastava 600D * Zastava 750 * Zastava 750M * Zastava 750S (special) * Zastava 850 * Zastava 750 L (luxe) * Zastava 750 LE * Zastava 750 LC * Zastava 750 SC (special confort) * Zastava 750 SE == Fičo v popularni kulturi == V Sloveniji obstaja [[Fičo klub Velenje]]. Po avtomobilu se imenuje tudi [[Umetniško društvo Fičo Balet]]. V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta: {{navedek|<poem>Gospod se z ličnim fičkom pelje, a trebuh melje kislo zelje.</poem>}} == Glej tudi == * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.fico.si/ * http://www.nacionalnaklasa.net/, srbsko društvo ljubiteljev fiča, {{ikona sr}} [[Kategorija:Zastavini avtomobili|750]] [[Kategorija:Fiatovi avtomobili|750]] {{normativna kontrola}} 1hc3dcxkklw9vqj58ovajkj7l6v9801 5726045 5726036 2022-07-31T15:49:14Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Fičo}} {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava 750 |image=[[Slika:Fico CZ-YU.jpg|250px]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 500]] |successor= |class=[[Supermini]] |body_style=2-vratni enoprostorec |layout=motor zadaj, pogon zadaj |engine= vodno hlajeni štirivaljni 767 [[Prostornina motorja|ccm]] OHV<br>843 ccm OHV |wheelbase=2010 mm |length=3300 mm |width=1390 mm |weight=640 kg |related= }} '''Zastava 600''', '''750''' ali '''850''' ([[srbščina|srbsko]] ''Застава 750''), pogovorno tudi '''Fičo''' ali '''Fičko''' (srbsko, [[hrvaščina|hrvaško]] ''Fićo'' (''Фићо'') ali ''Fića'' (''Фића''), [[makedonščina|makedonsko]] ''Fiko'' (''Фиќо'')), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tovarna [[Zavodi Crvena Zastava]]. Zamisel Fička izvira iz povojnega časa italijanskega [[Fiata 500]], pri katerem je [[Dante Giacosa]] zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela [[Fiat Topolino|Topolino]] ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na [[Ženevski avtomobilski salon|Ženevskem avtomobilskem salonu]] leta [[1955]] kot povojni italijanski »[[ekonomski čudež]]« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu. Zatem se je Giacosa ponovno lotil ''projekta 600'' in tako se je rodil [[Fiat 600]], nekoliko različnejši. Ta je postal osnova za jugoslovansko Zastavo 600. Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta [[1960]], po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 [[ccm]]. Leta [[1962]] pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767&nbsp;cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi [[termostat]] in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in [[volan]]om, prevzetim iz [[Fiat 126|Fiata 126]]. Leta [[1979]] je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120&nbsp;km/h. [[1980|Naslednje leto]] je bil na [[Beograjski avtomobilski salon|Beograjskem avtomobilskem salonu]] predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843&nbsp;cm³ in 23,4&nbsp;kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125&nbsp;km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do [[18. november|18. novembra]] [[1985]], ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov. Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik ([[Srbija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]]), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji. Ime je fičo dobil po glavnem liku iz [[Strip|stripa]], ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu ''[[Borba (časopis)|Borba]]''. [[Slika:Fičo7.jpg|thumb|right|200px|Trije Fičoti na [[Festival starodobnih vozil Codelli|1. festivalu starodobnih vozil Codelli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[23. september]] [[2007]]]] [[Slika:Fičo3.jpg|thumb|right|200px|Fičo v črni barvi]] == Različice == * Zastava 600D * Zastava 750 * Zastava 750M * Zastava 750S (special) * Zastava 850 * Zastava 750 L (luxe) * Zastava 750 LE * Zastava 750 LC * Zastava 750 SC (special confort) * Zastava 750 SE == Fičo v popularni kulturi == V Sloveniji obstaja [[Fičo klub Velenje]]. Po avtomobilu se imenuje tudi [[Umetniško društvo Fičo Balet]]. V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta: {{navedek|<poem>Gospod se z ličnim fičkom pelje, a trebuh melje kislo zelje.</poem>}} == Glej tudi == * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.fico.si/ * http://www.nacionalnaklasa.net/, srbsko društvo ljubiteljev fiča, {{ikona sr}} [[Kategorija:Zastavini avtomobili|750]] [[Kategorija:Fiatovi avtomobili|750]] {{normativna kontrola}} h2s4u0juxij2b804u142w1ipzn41o3f 0 129013 5726187 5690616 2022-07-31T19:42:08Z 31.15.131.187 kosilo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Melania Trump | order = 45. [[Prva dama Združenih držav Amerike]] | term_start = 20. januar 2017 | term_end = 20. januar 2021 | president = [[Donald Trump]] | predecessor = [[Michelle Obama]] | successor = [[Jill Biden]] | death_date = | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | party = [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]] | relations = | children = Barron William Trump (* 2006) | parents = | residence = [[Mar-a-Lago]], [[Florida]] | education = Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani | known_for = | cabinet = | committees = | religion = | signature = | signature_alt = | website = | spouse = [[Donald Trump]] (por. 2005)|image=First_Lady_Melania_Trump_Records_a_Reading_of_"The_Little_Rabbit"_for_Easter_(49770725846)_(cropped).jpg}} '''Melania Trump''' (rojena '''Melanija Knavs''', pozneje '''Melania Knauss'''), [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriški]] [[fotomodel]] in nekdanja [[Združene države Amerike|ameriška]] [[Prva dama Združenih držav Amerike|prva dama]], * [[26. april]] [[1970]], [[Novo mesto]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=The life and secrets of Melania Trump|url=https://www.univision.com/univision-news/politics/the-life-and-secrets-of-melania-trump|website=Univision|accessdate=2020-08-03|language=angleščina|last=Reyes|date=12. september 2016|publisher=|first=Gerardo}}</ref> Znana je kot žena [[Nepremičnina|nepremičninskega]] mogotca [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref>{{Navedi splet|title=''Donald Trump, odpuščen si!''|url=https://www.finance.si/182415|website=Finance.si|accessdate=2020-08-03|language=sl-SI|date=22. maj 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> Med Trumpovim predsedovanjem ZDA od leta 2017 in 2021 je bila prva dama Združenih držav Amerike. == Zgodnja leta in izobrazba == Rodila se je kot Melanija Knavs v novomeški bolnišnici Waldemarju-Viktorju in Amaliji (''dekliški priimek'' Ulčnik), vozniku ter šivilji in modelarki, ki sta delala v tekstilnem [[Podjetje|podjetju]] Jutranjka. Ima še dve leti starejšo sestro Ines. Odraščala je v [[Sevnica|Sevnici]]. [[Krst|Krščena]] pa je bila na Raki. Leta [[1977]] je nastopila na Jutranjkini otroški modni reviji v [[Radenci|Radencih]].<ref>{{Navedi splet|title=The Evolution of Melania Trump: From Model to First Lady|url=https://time.com/melania-trump-inauguration-model-first-lady/|website=TIME.com|accessdate=2020-08-03|date=|publisher=|last=Rhodan|first=Maya}}</ref> Dijaška leta je preživela v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskovala [[Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana]] v [[Križanke|Križankah]].<ref>{{Navedi splet|title="Melania ni imela cvekov, tudi super matematik ni ravno bila"|url=https://siol.net/novice/svet/srednjesolski-razrednik-melanie-trump-nikoli-ni-bila-afnasta-429417|website=siol.net|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=10. november 2011|publisher=|last=Teran Košir|first=Alenka}}</ref> Študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] je kmalu opustila zaradi sanj o [[Maneken|manekenstvu]].<ref name=":0" /><ref name=":2">{{navedi revijo|last=Collins|first=Lauren|date=9.5.2016|title=The Model American|url=http://www.newyorker.com/magazine/2016/05/09/who-is-melania-trump|magazine=The New Yorker|page=|pages=|doi=|pmid=|accessdate=21.1.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gola resnica: Prefinjena in uglajena deklica Mali|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/gola-resnica-prefinjena-uglajena-deklica-mali|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-07-10|accessdate=2020-08-03|language=sl-si|first=Bojan|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Melania Trump: Rdeča prva dama v Beli hiši?|url=https://revijazarja.si/clanek/ljudje/5640880b710f6/melania-trump-deca-prva-dama-v-beli-hisi|website=Revija Zarja|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=10. november 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Nastopala je po zahodni Evropi in kasneje v ZDA. Povzročila je [[Medij|medijsko]] razburjenje zaradi laganja o dokončanem študiju.<ref>{{Navedi splet|title=MELANIA NA TNALU: Bodoča prva dama uradno 'dala študij na stran'|url=http://www.regionalobala.si/novica/melania-na-tnalu-bodoca-prva-dama-uradno-dala-studij-na-stran|website=regionalobala.si|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> Ko je postala prva dama, se je razvedelo, da je imel njen oče pred poroko z Amalijo nezakonskega sina Denisa (rojen leta 1965).<ref>{{Navedi splet|title=Skrivno življenje Viktorja Knavsa|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/skrivno-zivljenje-viktorja-knavsa|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-05-16|accessdate=2020-08-03|language=sl-si|first=Anita|last=Krizmanić}}</ref> == Vstop v svet manekenstva in odhod v tujino == === Fotografiranje s Stanetom Jerkom === Spomladi [[1987]], pri rosnih 17-ih letih, jo je odkril [[Stane Jerko]], uveljavljeni slovenski [[Moda|modni]] [[fotograf]]. Opazil je njeno lepo, vitko postavo in dolge noge ter jo povabil na poskusno snemanje. Fotografije so videli tudi njegovi poklicni kolegi in poiskali stik z Melanijo. V jeseni je že pozirala za slovenske modne [[Revija|revije]], še prej pa je opravila krajši manekenski tečaj. Sam Jerko je nad njo po dveh srečanjih obupal, ker na [[Fotografija|fotografijah]] po njegovem mnenju ni izžarevala šarma in energije. Melanija z njim ni več navezala kontakta, niti ni zahtevala teh zgodnjih fotografij.<ref name=":0" /> Stane Jerko je Melaniji izmeril 176,5 centimetrov višine, njena agencija pa je kasneje objavila drugačne podatke.<ref name=":0" /> Mediji ji očitajo številne [[Plastična kirurgija|plastične operacije]], ki jih sama Melanija zanika.<ref>{{Navedi splet|title=Melania Trump, Before and After|url=https://theskincareedit.com/2016/08/17/melania-trump-before-and-after|website=The Skincare Edit|accessdate=2020-08-03|language=en|first=Michelle|last=Villett|date=7. oktober 2018|publisher=}}</ref> === V Evropi in ZDA === Melanijina manekenska kariera se je uradno začela leta [[1992]], ko je v [[Portorož|Portorožu]] osvojila drugo mesto na tekmovanju "Obraz leta" revije ''[[revija Jana|Jana]]''. V komisiji je takrat sedela tudi legendarna urednica revije [[Bernarda Jeklin]]. Prva tri dekleta so dobila pogodbe za delo na [[Dunaj|Dunaju]], v [[Milano| Milanu]] in [[Pariz|Parizu]]. Ko je Melanija delala na evropskih modnih pistah, jo je opazil agent Paolo Zampolli, ki je iskal modele za svojo [[New York|newyorško]] agencijo. Z njo je navezal stik v [[Milano|Milanu]]. Nad njegovim povabilom je bila navdušena, ker so bile zanjo to ameriške sanje. V [[Združene države Amerike|Ameriko]] naj bi prišla delat z dovoljenjem leta [[1996]]. Kasneje se je izkazalo, da je nekatere gole fotografije posnela v [[New York|New Yorku]] že leta [[1995]]. Zampolli naj bi z udeležbo na zabavi v [[New York|newyorškem]] klubu Kit Kat leta [[1998]] omogočil, da je spoznala velikega ljubitelja lepotic [[Donald Trump|Donalda Trumpa]]. Kmalu za tem sta se začela družiti in prijateljevati.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Questions raised about Melania's marriage history|url=https://www.univision.com/univision-news/politics/questions-raised-about-melanias-marriage-history|website=Univision|accessdate=2020-08-03|language=angleščina|last=Reyes|date=6. avgust 2016|publisher=|first=Gerardo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nude photos of Melania Trump raise suspicions: did she violate U.S. immigration laws?|url=https://www.univision.com/univision-news/politics/nude-photos-of-melania-trump-raise-suspicions-did-she-violate-us-immigration-laws|website=Univision|accessdate=2020-08-03|language=angleščina|last=Reyes|date=5. avgust 2016|publisher=|first=Gerardo}}</ref><ref name=":2" /> Septembra 1998 je [[Dunaj|dunajska]] modna agencija Elite povabila nekaj slovenskih [[Novinarstvo|novinarjev]] za en dan v [[Pariz]] na srečanje z Melanio Knauss. Dobili so se v luksuznem hotelu Lutetia (staro ime za Pariz), v apartmaju številka 211. Predstavila se jim je kot uspešna manekenka in fotomodel. Med povabljenimi je bil tudi novinar [[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]] Dušan Nograšek, ki se mu je vse skupaj zdelo bizarno, saj je nihče ni poznal, prosila pa jih je tudi, naj je ne fotografirajo. Imeli so strogo odmerjen čas za vprašanja, ki niso smela biti neprijetna. Kot dokaz njene vzhajajoče slave so slovenski novinarji prejeli [[Revija|revijo]] ''Harpers Bazaar'' iz avgusta [[1997|1997]] (izdajo za špansko govoreče Američane, angleška verzija je imela tedaj na naslovnici drug, bolj uveljavljen model)''.'' Novinarji so imeli plačan let na zasebnem letalu iz Ljubljane do Pariza in nazaj, kosilo ter krajši ogled mesta, ob čemer je Dušan Nograšek dojel, da se za organizacijo dogodka kot mecen skriva [[Donald Trump]]. Zanj je bila to napoved bodočih Melanijinih skrivnosti, presenečenj in protislovij.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=TRUMP SE JE SMUKAL OKROG TJAŠE|url=https://www.dnevnik.si/250314|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-03|date=7. junij 2007|publisher=|last=Nograšek|first=Dušan}}</ref> Njeno trditev, ki jo je zaupala Nograšku, novinarju Nedeljskega dnevnika, da sodi med 50 najbolj uspešnih [[Fotomodel|modelov]] na svetu, je njen odkritelj Stane Jerko označil za pretiravanje.<ref name=":0" /> === Fotografiranje za moški reviji ''Max'' in ''GQ'' === Leta [[1995]] je na [[Manhattan|Manhattnu]] posnela gole, navidezno lezbične fotografije za [[Francija|francosko]] moško revijo ''Max'', ki je izšla januarja 1996. [[Fotograf]] Alé de Basse­ville je kasneje trdil, da se je zmotil in da je bilo to eno leto kasneje. Leta [[2000]] je januarska številka [[Velika Britanija|britanske]] moške revije ''GQ'' objavila njene seksualno nazorne fotografije. Za naslovnico je pozirala gola, ležeča na krznu na Trumpovem letalu [[Boeing 727]]. Melanija je bila očitno ponosna, da bo objavljena kot model v tej reviji, zato so se ustvarjalci odločili za kičast stil. [[Donald Trump]] je zahteval, da dostavijo [[Fotografija|fotografije]] v njegovo pisarno. Melanija je slike za ''GQ'' na uradni spletni strani [[Bela hiša|Bele hiše]] uvrstila med svoje največje dosežke. Kasneje je to umaknila iz glavnih medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Melania Trump’s girl-on-girl photos from racy shoot revealed|url=https://nypost.com/2016/08/01/melania-trumps-girl-on-girl-photos-from-racy-shoot-revealed/|website=New York Post|date=2016-08-01|accessdate=2020-08-03|language=en-US|first=Isabel|last=Vincent}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Melania Trump - the First Lady in our nude photo shoot|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/donald-trump-melania-trump-knauss-first-lady-erections|website=British GQ|accessdate=2020-08-03|language=en-GB|date=8. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Melania Trump is proud of her risqué British GQ shoot|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/melania-trump-nude-photos|website=British GQ|accessdate=2020-08-03|language=en-GB|date=23. januar 2017|publisher=|last=Burton|first=Charlie}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/people/melania-trump/|title=Melania Trump First Lady of the United States @FLOTUS|date=|accessdate=3. avgust 2020|website=|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171225000833/https://www.whitehouse.gov/people/melania-trump/|archivedate=25. december 2017}}</ref> == Državljanstvo == Leta [[2001]] je dobila zeleno karto za bivanje v [[ZDA]]. Leta [[2006]] je postala ameriška [[Državljanstvo|državljanka]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> S sinom Barronom, ki govori tudi slovensko, sta dvojna državljana.<ref>{{Navedi splet|title=The elusive truths of Melania Trump|url=https://www.washingtonpost.com/outlook/the-elusive-truths-of-melania-trump/2020/06/13/ee041e72-ab3f-11ea-9063-e69bd6520940_story.html|website=Washington Post|accessdate=2020-08-03|language=en|first=Jane|last=Eisner|date=14. junij 2020|publisher=}}</ref> Svojim staršem je pomagala, da so hitreje prišli do ameriškega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|title=Viktor in Amalija Knavs, Melanijina starša, dobila ameriški potni list|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/viktor-in-amalija-knavs-melanijina-starsa-dobila-ameriski-potni-list/462888|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=10. avgust 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> == Prva dama Združenih držav Amerike == [[File:POTUS arrives (32490053511).jpg|thumb|left| 20. januar 2017, inavguracijski dan]] [[File:Mount Rushmore Fireworks Celebration (50086373358).jpg|thumb|left|alt=Slovesna Melania in Donald Trump stojita.|Melania in [[Donald Trump]] ob proslavi ameriškega dneva državnosti 3. julija [[2020]] pri gori [[Rushmore]].]] [[Donald Trump]] je bil konec leta [[2016]] izvoljen za 45. [[predsednik Združenih držav Amerike |predsednika Združenih držav Amerike]]. Ob njegovem prevzemu funkcije [[20. januar|20. januarja]] [[2017]] je Melania postala [[prva dama Združenih držav Amerike]]. Je šele druga na tujem rojena prva dama v zgodovini ZDA in prva po skoraj dvesto letih.<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/svet/globalno/melania-trump-prva-na-tujem-rojena-prva-dama-zda-po-letu-1829.html|title=Melania Trump − prva na tujem rojena prva dama ZDA po letu 1829|date=9. november 2016|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=3. avgust 2020}}</ref>{{efn|name=LouisaAdams|Pri tem je Louisa Adams, doslej edina na tujem rojena prva dama, imela ameriškega očeta (to je bil Joshua Johnson, takratni ameriški [[konzul (predstavnik)|konzul]] v Londonu), tako da ji je ameriško državljanstvo pripadalo že ob rojstvu.<ref>{{navedi knjigo |last1=Harris|first1=Bill|last2=Ross|first2=Laura|date=4.3.2009|title=The First Ladies Fact Book: Revised and Updated! The Childhoods, Courtships, Marriages, Campaigns, Accomplishments, and Legacies of Every First Lady from Martha Washington to Michelle Obama|url=https://books.google.com/books?id=KpRfLDnY44gC&pg=PT233&dq=louisa+adams+citizenship&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwj40uTis7bQAhWI6yYKHUkPCVYQ6AEILzAD#v=onepage&q=louisa%20adams%20citizenship&f=false|publisher=[[Black Dog & Leventhal Publishers]]|isbn=1579128092}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.history.com/topics/first-ladies/louisa-adams|title=Louisa Adams - First Ladies|work=History.com|accessdate=19.11.2016}}</ref>}} Zaradi šolanja sina Barrona, kakor je sama trdila, se je v [[Bela hiša|Belo hišo]] vselila nekaj mesecev po inavguraciji, ob koncu šolskega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Melania in Barron sta se naposled le vselila v Belo hišo|url=https://www.24ur.com/novice/svet/melania-na-twitterju-sporocila-da-se-seli-v-belo-hiso-veselim-se-ustvarjanja-spominov-v-novem-domu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-08-20|date=12. junij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Njena pisarna je imela v začetku leta [[2018]] 13 uslužbencev, po informacijah medijev skoraj polovico manj, kot sta jih imeli njeni predhodnici [[Michelle Obama]] in [[Laura Lane Welch Bush|Laura Bush]].<ref>{{Navedi novice |title= Melania Trump is staffing up with three new hires |url=https://www.washingtonpost.com/news/reliable-source/wp/2018/01/11/melania-trump-is-staffing-up-with-three-new-hires/ |work=The Washington Post |date=2018-01-11 |accessdate=2019-08-21 |language=en |first=Emily |last=Heil}}</ref> V preteklih štirih letih je pogosto spremljala moža na protokolarnih dogodkih ali državniških obiskih v tujini, npr. v Franciji, na britanskem in savdskem dvoru, na Kitajskem in drugod. Melania se je uveljavila kot ena najbolje oblečenih prvih dam, večkrat so jo primerjali z [[Jackie Kennedy|Jackie Kennedy]], ikono ameriške mode. Nekajkrat je kot prva dama potovala sama, najbolj odmevna je bila njena pot v Afriko. V Slovenijo je v tem času ni bilo. Na naslovnicah [[Vogue|Vogua]] se navkljub trendom pojavljanja prejšnjih prvih dam ni pojavila, saj glavna urednica Anna Wintour zakoncev Trump ni priznavala. Njena naslednica, Jill Biden se je na naslovnici pojavila že tri mesece po imenovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Po štirih letih ignoriranja Melanie Trump naslovnico Vogua krasi Jill Biden|url=https://siol.net/trendi/moda-in-lepota/po-stirih-letih-ignoriranja-melanie-trump-naslovnico-vogua-krasi-jill-biden-555850|website=siol.net|accessdate=2021-07-01|language=sl}}</ref> ==== Be Best ==== [[File:First Lady Melania Trump Participates in a Zoom Call with Students for the Second Anniversary of Be Best (49883203437).jpg|thumb|alt=Nasmejana Melania trump za mizo drži napis Be Best.|Melania Trump v [[Bela hiša|Beli hiši]] ob 2. obletnici iniciative Be Best 7. maja [[2020]].]] Leta [[2018]] je Melanija zagnala iniciativo "Be Best" (''v prevodu:'' "Bodi najboljši"), ki opozarja na pomembnost socialnega, fizičnega in čustvenega zdravja otrok ter na spletno varnost ter odvisnost od opioidov.<ref>{{Navedi splet|title=BE BEST First Lady Melania Trump’s Initiative|url=https://www.whitehouse.gov/bebest/|website=The White House|accessdate=2019-08-20|language=en-US|date=|publisher=|last=Trump|first=Melania}}</ref> Kampanja je bila deležna nekaj kritik - npr. od [[Hillary Clinton]] zaradi nespoštljivega [[Twitter|tvitanja]] njenega moža [[Donald Trump|Donalda]].<ref>{{Navedi splet|title=Hillary Clinton makes a wisecrack about Melania Trump's 'Be Best' program|url=https://www.politico.com/news/2020/03/06/hillary-clinton-melania-trump-cyberbullying-program-123041|website=POLITICO|accessdate=2020-08-03|language=en|first=Myah|last=Ward|date=3. junij 2020|publisher=}}</ref> == Zasebno življenje == Z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] se je poročila januarja [[2005]], 20.marca leta [[2006]] pa je rodila njunega sina Barrona Williama.<ref>{{Navedi splet|title=Barron William Trump se predstavi|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/barron-william-trump-se-predstavi/173607|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=21. april 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> === Vera === Med predsedniškim obiskom v Vatikanu se je Melania Trump izrekla za katoličanko. Papež Frančišek je blagoslovil njen rožni venec, prav tako je Melania k nogam kipa [[Sveta Marija|Device Marije]] pred Vatikansko otroško bolnišnico položila cvetje.<ref>{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/acts-of-faith/wp/2017/05/25/melania-trump-is-catholic-she-confirms-after-vatican-visit/|title=Melania Trump is Catholic, she confirms after Vatican visit|first=Sarah|last=Pulliam Bailey|newspaper=[[The Washington Post]]|date=May 25, 2017|access-date=October 18, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20190527080424/https://www.washingtonpost.com/news/acts-of-faith/wp/2017/05/25/melania-trump-is-catholic-she-confirms-after-vatican-visit/|archive-date=May 27, 2019|url-status=live}}</ref> Bila je prva katoličanka, ki je po [[John F. Kennedy|Johnu F. Kennedyju]] in njegovi ženi Jacqueline živela v [[Bela hiša|Beli hiši]]. Prav tako je bila druga katoliška prva dama v zgodovini ZDA.<ref name="Sieczkowski">{{cite web|url=http://www.huffingtonpost.com/entry/melania-trump-catholic-white-house_us_59270d0ce4b0265790f5f76f|title=Melania Trump Will Be The First Catholic To Live At The White House Since JFK|first=Cavan|last=Sieczkowski|date=May 25, 2017|work=[[HuffPost]]|access-date=May 26, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170526193809/http://www.huffingtonpost.com/entry/melania-trump-catholic-white-house_us_59270d0ce4b0265790f5f76f|archive-date=May 26, 2017|url-status=live}}</ref><ref name="catholicherald.co.uk">{{cite magazine|date=May 26, 2017|title=US First Lady Melania Trump Is Catholic, Spokeswoman Confirms|url=http://www.catholicherald.co.uk/news/2017/05/25/us-first-lady-melania-trump-is-catholic-spokeswoman-confirms/|magazine=[[The Catholic Herald]]|archive-url=https://archive.today/20170526172605/http://www.catholicherald.co.uk/news/2017/05/25/us-first-lady-melania-trump-is-catholic-spokeswoman-confirms/|archive-date=May 26, 2017|access-date=May 26, 2017|url-status=dead}}</ref> === Zdravje === 14. maja 2018 je bila podvržena embolizaciji, ki je minimalno invaziven poseg, ki namerno blokira krvno žilo, da bi zdravila benigno stanje ledvic.<ref name="#1">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2018/05/15/health/melania-trump-embolization-questions/index.html|title=What we know – and don't know – about Melania Trump's procedure|first=Susan|last=Scutti|work=CNN|access-date=June 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180516041928/https://www.cnn.com/2018/05/15/health/melania-trump-embolization-questions/index.html|archive-date=May 16, 2018|url-status=live}}</ref> Poročali so, da je bil postopek uspešen in brez zapletov.<ref>{{cite news|url=http://www.foxnews.com/politics/2018/05/14/first-lady-melania-trump-in-hospital-underwent-successful-kidney-procedure.html|title=First lady Melania Trump in hospital, underwent 'successful' kidney procedure|last=Singman|first=Brooke|date=May 14, 2018|work=Fox News|access-date=May 15, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180515000404/http://www.foxnews.com/politics/2018/05/14/first-lady-melania-trump-in-hospital-underwent-successful-kidney-procedure.html|archive-date=May 15, 2018|url-status=live}}</ref> 2. oktobra 2020 je predsednik Trump na Twitterju zapisal, da sta oba z Melanijo pozitivno testirana na [[SARS-CoV-2]] in sta v karanteni<ref name="#1"/> Kasneje istega dne je Melania sporočila, da ima "blage simptome", a "splošno dobro počutje".<ref>{{Cite web|url=https://twitter.com/FLOTUS/status/1312046490077061121|title=Thank you for the love you are sending our way. I have mild symptoms but overall feeling good. I am looking forward to a speedy recovery.|access-date=October 2, 2020|archive-date=January 14, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210114220450/https://twitter.com/FLOTUS/status/1312046490077061121|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == *[https://www.biography.com/us-first-lady/melania-trump Profil] na Biography.com *{{imdb name|id=1514936}} {{Kategorija v Zbirki|Melania Trump}} {{Prva dama Združenih držav Amerike}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trump, Melania}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Sevničani]] [[Kategorija:Ameriški fotomodeli]] [[Kategorija:Slovenski fotomodeli]] [[Kategorija:Ameriški Slovenci]] [[Kategorija:Prve dame ZDA]] [[Kategorija:Družina Trump]] pak0rd06w0b2pltz2u175ijb6e9rk9e 0 129800 5726344 5723588 2022-08-01T10:32:02Z Slovenka90 162939 /* Organizacijske oblike stranke */ wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = #00b5dd | logo = [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|200px]] | leader = [[Matej Tonin]] | foundation = 2000 | headquarters = [[Ljubljana]] | ideology = [[krščanska demokracija]],<br>[[konservatizem]],<br>[[liberalni konservatizem]] | position = desna sredina | international = [[Sredinska demokratska internacionala]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Evropska ljudska stranka (parlamentarna skupina)|Evropska ljudska stranka]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Infobox political party/seats|8|90|hex=#00b5dd}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Infobox political party/seats|1|8|hex=#00b5dd}} | colours = modra | website = http://www.nsi.si | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Infobox political party/seats|12|212|hex=#00b5dd}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Infobox political party/seats|243|2750|hex=#00b5dd}} }} '''Nova Slovenija – Krščanski demokrati''' ([[kratica]] '''NSi''') je [[Desna sredina|desnosredinska]] [[Krščanska demokracija|krščansko demokratska]] [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala ob razcepu stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] leta 2000. Je polnopravna članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP) in članica poslanske skupine EPP v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu.]] Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije. Trenutni predsednik je [[Matej Tonin]]. == Politična usmeritev == Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://nsi.si/program/|title=Temeljni program|date=|accessdate=26. 5. 2019|website=Nova Slovenija – krščanski demokrati|publisher=|last=|first=}}</ref> V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine. Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike [[Družina|družine]] ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih parov]] do [[Posvojitev otrok v istospolne pare|posvojitve otrok]].<ref name=":2" /> Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,<ref name=":2" /> pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih [[Podjetje|podjetij]] in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.<ref>[http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html]</ref> Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem [[davki|davkov]] tako za [[Fizična oseba|fizične osebe]] kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo [[Javni sektor|javnega sektorja]], oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.<ref name=":2" /> NSi je [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.<ref>{{Navedi novice|title=NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo|date=13. 4. 2019|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-na-evropske-volitve-s-programom-za-mocno-evropo.html|work=24ur.com}}</ref> == Zgodovina == Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] (današnje [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]).<ref>{{Navedi novice|title=NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti|date=4. 8. 2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/nsi-med-izzivi-prihodnosti-in-ocitki-preteklosti.html|newspaper=Delo}}</ref> Prvi predsednik stranke je bil [[Andrej Bajuk]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|državnozborskih volitvah leta 2000]] je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi [[Poslanec|poslanci]] sestavljala opozicijo. Na prvih [[Volitve v Evropski parlament 2004|volitvah v Evropski parlament leta 2004]] je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]]. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje. [[Andrej Bajuk]], dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah]] vodstvu stranke ponudil svoj odstop.<ref>(21.9.2008) [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=42&c_id=183206 Andrej Bajuk ponudil odstop]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.</ref> Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v [[5. državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]]. Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala [[Ljudmila Novak]], ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v [[Kranj]]u in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v [[Vipava|Vipavi]]. 17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka [[ReSET]].<ref>{{Navedi splet|title=Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/za-nsi-predlagani-davek-na-nepremicnine-ni-sprejemljiv/|accessdate=2020-12-14|language=sl-SI}}</ref> Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/14-kongres-nsi-tudi-na-digitalen-nacin-smo-blizu-ljudem/|accessdate=2020-11-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-nespretni-poskusi-rusenja-vlade-niso-prav-nic-kul/543026|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-22|language=sl}}</ref> Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020. V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] je prisotna: * [[3. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev, * [[4. državni zbor Republike Slovenije]]: 9 poslancev, * [[6. državni zbor Republike Slovenije]]: 4 poslanci, * [[7. državni zbor Republike Slovenije]]: 5 poslancev, * [[8. državni zbor Republike Slovenije]]: 7 poslancev. * [[9. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev == Dosedanji predsedniki NSi == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! colspan="2" rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Mandat |- !Začetek !Konec |- !1. ![[Slika:Andrej Bajuk.jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Andrej Bajuk]] |<div style="text-align: center;">2000</div> |2008 |- !2. ![[Slika:LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Ljudmila Novak]] |<div style="text-align: center;">2008</div> |31. januar 2018 |- !3. ![[Slika:Matej Tonin (cropped 2021).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Matej Tonin]] |<div style="text-align: center;">21. april 2018</div> |''na položaju'' |} [[Slika:Odstotek Nove Slovenije.png|sličica|416x416_pik|Odstotek Nove Slovenije od leta 2000 do leta 2022]] [[Slika:Mandati Nove Slovenije.png|sličica|409x409_pik|Mandati Nove Slovenije od leta 2000 do leta 2022]] == Državnozborske volitve == {{NSi|Predloga:NSi=}} === Zastopanost v parlamentu === === Volitve v Državni zbor 2000 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest. === Volitve v Državni zbor 2004 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest. === Volitve v Državni zbor 2008 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[21. september|21. septembra]] 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov<ref>{{Navedi revijo|title=Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji_2008&oldid=4676877|journal=Wikipedija, prosta enciklopedija|date=2016-07-12|language=sl}}</ref>, s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspah na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki ga je nasledila [[Ljudmila Novak]]. === Volitve v Državni zbor 2011 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja. === Volitve v Državni zbor 2014 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.<ref name=":1">{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] }}</ref> === Volitve v Državni zbor 2018 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.<ref name=":1" /> === Volitve v Državni zbor 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom "Odločno naprej", v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.<ref>{{Citat|title=Hojs in Tonin o volilnih izidih|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174867759?s=mmc|accessdate=2022-04-26}}</ref>[[Slika:Predvolilni plakat N.Si 2022.jpg|sličica|Predvolilni plakat N.Si pred volitvami v DZ 2022]] == Poslanska skupina == ''Glej: [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]'' == Lokalne volitve == === Lokalne volitve 2018 === Stranka je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] dobila 10 županov. == Evropske volitve == === Evropske volitve 2009 === Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste [[Lojze Peterle]].<ref>[http://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/]</ref> === Evropske volitve 2014 === Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28}}</ref>. Zasedla sta ju nosilec liste [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] (NSi) in [[Franc Bogovič]] (SLS). Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # [[Alojz Peterle|'''Lojze Peterle''']] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # [[Anton Bebler]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # [[Franc Bogovič|'''Franc Bogovič''']] === Evropske volitve 2019 === Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak. Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-24}}</ref>: # '''[[Ljudmila Novak]] - poslanka DZ RS''' # [[Jožef Horvat]] - poslanec DZ RS # [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] - evropski poslanec # [[Iva Dimic]] - poslanka DZ RS # [[Mojca Erjavec]] - uradnica sveta EU in podjetnica # [[Katja Berk Bevc]] - asistentka za blagovne znamke # [[Franci Demšar]] - raziskovalec in nekdanji minister za obrambo # [[Žiga Turk]] - politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste [[Ljudmila Novak]]. Kandidat [[Žiga Turk]] je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend. === Evropski poslanci === {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="4" |Mandatno obdobje |- !2004 - 2009 !2009 - 2014 !2014 - 2019 !2019 - 2024 |- ![[Lojze Peterle]] | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | |- ![[Ljudmila Novak]] | bgcolor="#00b5dd" | | | | bgcolor="#00b5dd" | |} == NSi v Vladi Republike Slovenije == === 8. vlada Republike Slovenije (2004-2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|8. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlado Republike Slovenije]], katere predsednik je bil [[Janez Janša]] iz [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 3. decembra [[2004]], mandat pa redno končala 21. novembra [[2008]]. Stranki so pripadli štirje resorji.<ref>{{Navedi splet|title=8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/8-vlada-republike-slovenije-od-3-decembra-2004-do-21-novembra-2008/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/stranka/ustanovitev-in-razvoj/|accessdate=2020-05-21|language=sl-SI}}</ref> '''Ministri''' * Minister za finance - [[Andrej Bajuk]] * Minister za delo, družino in socialne zadeve - [[Janez Drobnič]], kasneje [[Marjeta Cotman]] * Minister za pravosodje - [[Lovro Šturm]] * Minister za visoko šolstvo - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]], kasneje [[Mojca Kucler Dolinar]] === 10. vlada Republike Slovenije (2012-2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|10. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlado Republike Slovenijo]], ki je bila po tem, ko predsednik [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]] ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika [[Janez Janša|Janeza Janše]] iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še [[Slovenska ljudska stranka]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] ter [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]]. Vlada je prisegla 10. februarja [[2012]]. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada [[20. marec|20. marca]] [[2013]] razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja. '''Ministra''' * Ministrica brez listnice pristojna za Slovence po svetu - [[Ljudmila Novak]] * Minister za obrambo - [[Aleš Hojs]] === 14. vlada Republike Slovenije (2020-2022) === Po odstopu predsednika [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] [[Janez Janša]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]], saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Po objavi prisluhov, v katerih se je [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|okoljski minister]] [[Andrej Vizjak|Vizjak]] v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]], takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom [[Bojan Petan|Bojanom Petanom]] pogovarjal o prevzemu [[Terme Čatež|Term Čatež]]. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Vizjaku in Janši sem povedal, da Vizjak nima več podpore NSi-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-vizjaku-in-jansi-sem-povedal-da-vizjak-nima-vec-podpore-nsi-ja/600676|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi|url=https://siol.net/novice/slovenija/tonin-minister-vizjak-ne-more-vec-racunati-na-podporo-nsi-565672|website=siol.net|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref> '''Ministri''' * [[Matej Tonin]], minister za obrambo * [[Janez Cigler Kralj]], minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Jernej Vrtovec]], minister za infrastrukturo *[[Mark Boris Andrijanič]], minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo '''Državni sekretarji''' * [[Damijan Jaklin]], državni sekretar na ministrstvu za obrambo * [[Aleš Mihelič]], državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo * [[Cveto Uršič]], državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Mateja Ribič]], državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti == Organi stranke == [[Slika:Matej Tonin Slovenija.jpg|sličica|[[Matej Tonin]], predsednik stranke]] * '''Predsednik:''' [[Matej Tonin]] * '''Podpredsedniki:''' [[Janez Cigler Kralj]], [[Vida Čadonič Špelič]], [[Maria Ivana Tekavec]] * '''Vodja poslanske skupine:''' [[Jožef Horvat|Janez Cigler Kralj]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' Aleksander Reberšek * '''Predsednica sveta''': Alenka Šverc * '''Predsednik nadzornega odbora:''' Silvo Sok * '''Predsednik razsodišča:''' Ignac Polajnar * '''Glavni tajnik:''' Robert Ilc * '''Mednarodni tajnik:''' Jakob Bec * '''Izvršilni odbor:''' 18 članov * '''Nadzorni odbor:''' 5 članov * '''Razsodišče:''' 5 članov === Organizacijske oblike stranke === * [[Mlada Slovenija]] (podmladek stranke) – predsednica [[Katja Berk Bevc]], * Ženska zveza – predsednica [[Nadja Ušaj Pregeljc]], * Zveza seniorjev – predsednik Zdravko Luketič, * Delavska zveza – predsednik [[Janez Cigler Kralj]], * Gospodarski klub – predsednica Nataša Hudelja, * Klub županov in svetnikov – predsednik David Klobasa, * Kmečka zveza NSi - predsednik [[Janez Beja]] == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Nove Slovenije]] * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam političnih strank Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.nsi.si/ Uradna spletna stran] {{Predsedniki Nove Slovenije}}{{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Nova Slovenija| ]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Krščanska demokracija]] kgesd2zos6erekltu4qaox6dh1q4wrn 5726345 5726344 2022-08-01T10:48:08Z Yerpo 8417 /* Organi stranke */ pnp wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = #00b5dd | logo = [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|200px]] | leader = [[Matej Tonin]] | foundation = 2000 | headquarters = [[Ljubljana]] | ideology = [[krščanska demokracija]],<br>[[konservatizem]],<br>[[liberalni konservatizem]] | position = desna sredina | international = [[Sredinska demokratska internacionala]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Evropska ljudska stranka (parlamentarna skupina)|Evropska ljudska stranka]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Infobox political party/seats|8|90|hex=#00b5dd}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Infobox political party/seats|1|8|hex=#00b5dd}} | colours = modra | website = http://www.nsi.si | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Infobox political party/seats|12|212|hex=#00b5dd}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Infobox political party/seats|243|2750|hex=#00b5dd}} }} '''Nova Slovenija – Krščanski demokrati''' ([[kratica]] '''NSi''') je [[Desna sredina|desnosredinska]] [[Krščanska demokracija|krščansko demokratska]] [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala ob razcepu stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] leta 2000. Je polnopravna članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP) in članica poslanske skupine EPP v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu.]] Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije. Trenutni predsednik je [[Matej Tonin]]. == Politična usmeritev == Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://nsi.si/program/|title=Temeljni program|date=|accessdate=26. 5. 2019|website=Nova Slovenija – krščanski demokrati|publisher=|last=|first=}}</ref> V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine. Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike [[Družina|družine]] ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih parov]] do [[Posvojitev otrok v istospolne pare|posvojitve otrok]].<ref name=":2" /> Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,<ref name=":2" /> pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih [[Podjetje|podjetij]] in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.<ref>[http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html]</ref> Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem [[davki|davkov]] tako za [[Fizična oseba|fizične osebe]] kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo [[Javni sektor|javnega sektorja]], oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.<ref name=":2" /> NSi je [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.<ref>{{Navedi novice|title=NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo|date=13. 4. 2019|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-na-evropske-volitve-s-programom-za-mocno-evropo.html|work=24ur.com}}</ref> == Zgodovina == Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] (današnje [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]).<ref>{{Navedi novice|title=NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti|date=4. 8. 2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/nsi-med-izzivi-prihodnosti-in-ocitki-preteklosti.html|newspaper=Delo}}</ref> Prvi predsednik stranke je bil [[Andrej Bajuk]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|državnozborskih volitvah leta 2000]] je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi [[Poslanec|poslanci]] sestavljala opozicijo. Na prvih [[Volitve v Evropski parlament 2004|volitvah v Evropski parlament leta 2004]] je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]]. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje. [[Andrej Bajuk]], dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah]] vodstvu stranke ponudil svoj odstop.<ref>(21.9.2008) [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=42&c_id=183206 Andrej Bajuk ponudil odstop]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.</ref> Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v [[5. državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]]. Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala [[Ljudmila Novak]], ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v [[Kranj]]u in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v [[Vipava|Vipavi]]. 17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka [[ReSET]].<ref>{{Navedi splet|title=Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/za-nsi-predlagani-davek-na-nepremicnine-ni-sprejemljiv/|accessdate=2020-12-14|language=sl-SI}}</ref> Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/14-kongres-nsi-tudi-na-digitalen-nacin-smo-blizu-ljudem/|accessdate=2020-11-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-nespretni-poskusi-rusenja-vlade-niso-prav-nic-kul/543026|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-22|language=sl}}</ref> Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020. V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] je prisotna: * [[3. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev, * [[4. državni zbor Republike Slovenije]]: 9 poslancev, * [[6. državni zbor Republike Slovenije]]: 4 poslanci, * [[7. državni zbor Republike Slovenije]]: 5 poslancev, * [[8. državni zbor Republike Slovenije]]: 7 poslancev. * [[9. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev == Dosedanji predsedniki NSi == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! colspan="2" rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Mandat |- !Začetek !Konec |- !1. ![[Slika:Andrej Bajuk.jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Andrej Bajuk]] |<div style="text-align: center;">2000</div> |2008 |- !2. ![[Slika:LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Ljudmila Novak]] |<div style="text-align: center;">2008</div> |31. januar 2018 |- !3. ![[Slika:Matej Tonin (cropped 2021).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Matej Tonin]] |<div style="text-align: center;">21. april 2018</div> |''na položaju'' |} [[Slika:Odstotek Nove Slovenije.png|sličica|416x416_pik|Odstotek Nove Slovenije od leta 2000 do leta 2022]] [[Slika:Mandati Nove Slovenije.png|sličica|409x409_pik|Mandati Nove Slovenije od leta 2000 do leta 2022]] == Državnozborske volitve == {{NSi|Predloga:NSi=}} === Zastopanost v parlamentu === === Volitve v Državni zbor 2000 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest. === Volitve v Državni zbor 2004 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest. === Volitve v Državni zbor 2008 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[21. september|21. septembra]] 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov<ref>{{Navedi revijo|title=Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji_2008&oldid=4676877|journal=Wikipedija, prosta enciklopedija|date=2016-07-12|language=sl}}</ref>, s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspah na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki ga je nasledila [[Ljudmila Novak]]. === Volitve v Državni zbor 2011 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja. === Volitve v Državni zbor 2014 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.<ref name=":1">{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] }}</ref> === Volitve v Državni zbor 2018 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.<ref name=":1" /> === Volitve v Državni zbor 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom "Odločno naprej", v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.<ref>{{Citat|title=Hojs in Tonin o volilnih izidih|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174867759?s=mmc|accessdate=2022-04-26}}</ref>[[Slika:Predvolilni plakat N.Si 2022.jpg|sličica|Predvolilni plakat N.Si pred volitvami v DZ 2022]] == Poslanska skupina == ''Glej: [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]'' == Lokalne volitve == === Lokalne volitve 2018 === Stranka je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] dobila 10 županov. == Evropske volitve == === Evropske volitve 2009 === Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste [[Lojze Peterle]].<ref>[http://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/]</ref> === Evropske volitve 2014 === Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28}}</ref>. Zasedla sta ju nosilec liste [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] (NSi) in [[Franc Bogovič]] (SLS). Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # [[Alojz Peterle|'''Lojze Peterle''']] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # [[Anton Bebler]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # [[Franc Bogovič|'''Franc Bogovič''']] === Evropske volitve 2019 === Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak. Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-24}}</ref>: # '''[[Ljudmila Novak]] - poslanka DZ RS''' # [[Jožef Horvat]] - poslanec DZ RS # [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] - evropski poslanec # [[Iva Dimic]] - poslanka DZ RS # [[Mojca Erjavec]] - uradnica sveta EU in podjetnica # [[Katja Berk Bevc]] - asistentka za blagovne znamke # [[Franci Demšar]] - raziskovalec in nekdanji minister za obrambo # [[Žiga Turk]] - politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste [[Ljudmila Novak]]. Kandidat [[Žiga Turk]] je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend. === Evropski poslanci === {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="4" |Mandatno obdobje |- !2004 - 2009 !2009 - 2014 !2014 - 2019 !2019 - 2024 |- ![[Lojze Peterle]] | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | |- ![[Ljudmila Novak]] | bgcolor="#00b5dd" | | | | bgcolor="#00b5dd" | |} == NSi v Vladi Republike Slovenije == === 8. vlada Republike Slovenije (2004-2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|8. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlado Republike Slovenije]], katere predsednik je bil [[Janez Janša]] iz [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 3. decembra [[2004]], mandat pa redno končala 21. novembra [[2008]]. Stranki so pripadli štirje resorji.<ref>{{Navedi splet|title=8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/8-vlada-republike-slovenije-od-3-decembra-2004-do-21-novembra-2008/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/stranka/ustanovitev-in-razvoj/|accessdate=2020-05-21|language=sl-SI}}</ref> '''Ministri''' * Minister za finance - [[Andrej Bajuk]] * Minister za delo, družino in socialne zadeve - [[Janez Drobnič]], kasneje [[Marjeta Cotman]] * Minister za pravosodje - [[Lovro Šturm]] * Minister za visoko šolstvo - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]], kasneje [[Mojca Kucler Dolinar]] === 10. vlada Republike Slovenije (2012-2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|10. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlado Republike Slovenijo]], ki je bila po tem, ko predsednik [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]] ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika [[Janez Janša|Janeza Janše]] iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še [[Slovenska ljudska stranka]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] ter [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]]. Vlada je prisegla 10. februarja [[2012]]. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada [[20. marec|20. marca]] [[2013]] razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja. '''Ministra''' * Ministrica brez listnice pristojna za Slovence po svetu - [[Ljudmila Novak]] * Minister za obrambo - [[Aleš Hojs]] === 14. vlada Republike Slovenije (2020-2022) === Po odstopu predsednika [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] [[Janez Janša]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]], saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Po objavi prisluhov, v katerih se je [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|okoljski minister]] [[Andrej Vizjak|Vizjak]] v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]], takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom [[Bojan Petan|Bojanom Petanom]] pogovarjal o prevzemu [[Terme Čatež|Term Čatež]]. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Vizjaku in Janši sem povedal, da Vizjak nima več podpore NSi-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-vizjaku-in-jansi-sem-povedal-da-vizjak-nima-vec-podpore-nsi-ja/600676|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi|url=https://siol.net/novice/slovenija/tonin-minister-vizjak-ne-more-vec-racunati-na-podporo-nsi-565672|website=siol.net|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref> '''Ministri''' * [[Matej Tonin]], minister za obrambo * [[Janez Cigler Kralj]], minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Jernej Vrtovec]], minister za infrastrukturo *[[Mark Boris Andrijanič]], minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo '''Državni sekretarji''' * [[Damijan Jaklin]], državni sekretar na ministrstvu za obrambo * [[Aleš Mihelič]], državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo * [[Cveto Uršič]], državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Mateja Ribič]], državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti == Organi stranke == [[Slika:Matej Tonin Slovenija.jpg|sličica|[[Matej Tonin]], predsednik stranke]] * '''Predsednik:''' [[Matej Tonin]] * '''Podpredsedniki:''' [[Janez Cigler Kralj]], [[Vida Čadonič Špelič]], [[Maria Ivana Tekavec]] * '''Vodja poslanske skupine:''' [[Janez Cigler Kralj]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' Aleksander Reberšek * '''Predsednica sveta''': Alenka Šverc * '''Predsednik nadzornega odbora:''' Silvo Sok * '''Predsednik razsodišča:''' Ignac Polajnar * '''Glavni tajnik:''' Robert Ilc * '''Mednarodni tajnik:''' Jakob Bec * '''Izvršilni odbor:''' 18 članov * '''Nadzorni odbor:''' 5 članov * '''Razsodišče:''' 5 članov === Organizacijske oblike stranke === * [[Mlada Slovenija]] (podmladek stranke) – predsednica [[Katja Berk Bevc]], * Ženska zveza – predsednica [[Nadja Ušaj Pregeljc]], * Zveza seniorjev – predsednik Zdravko Luketič, * Delavska zveza – predsednik [[Janez Cigler Kralj]], * Gospodarski klub – predsednica Nataša Hudelja, * Klub županov in svetnikov – predsednik David Klobasa, * Kmečka zveza NSi - predsednik [[Janez Beja]] == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Nove Slovenije]] * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam političnih strank Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.nsi.si/ Uradna spletna stran] {{Predsedniki Nove Slovenije}}{{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Nova Slovenija| ]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Krščanska demokracija]] ivbtve8za0csc59o8wup74vky5dxrnr 0 143648 5726220 5721175 2022-07-31T22:19:14Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Grm''' je lahko: * [[Grmovnica|grm]] - rastlina * [[Grm (priimek)|Grm]] - priimek več znanih ljudi * [[Grad Grm]] - grad v Novem mestu * [[Grm Novo mesto]] - center biotehnike in turizma v NM * [[OŠ Grm]] - osnovna šola v Novem mestu == Naselje v Sloveniji == * [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]] - Občina Ivančna Gorica * [[Grm, Trebnje|Grm]] - Občina Trebnje * [[Grm, Velike Lašče|Grm]] - Občina Velike Lašče * Grm - predel [[Novo mesto|Novega mesta]] * [[Grm pri Podzemlju]] - Občina Metlika * [[Kerinov Grm]] - Občina Krško * [[Pangrč Grm]] - Mestna občina Novo mesto * [[Tuji Grm]] - Mestna občina Ljubljana * [[Višnji Grm]] - Občina Šmartno pri Litiji {{Razločitev}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] s3fm3qamjpai2vy14dzl1hlhifgbv1w 5726221 5726220 2022-07-31T22:20:17Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Grm''' je lahko: * [[Grmovnica|grm]] - rastlina * [[Grm (priimek)|Grm]] - priimek več znanih ljudi * [[Grad Grm]] - grad v Novem mestu * [[Grm Novo mesto]] - center biotehnike in turizma v NM * [[OŠ Grm]] - osnovna šola v Novem mestu * [[Krajevna skupnost Kandija - Grm]], Novo mesto == Naselje v Sloveniji == * [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]] - Občina Ivančna Gorica * [[Grm, Trebnje|Grm]] - Občina Trebnje * [[Grm, Velike Lašče|Grm]] - Občina Velike Lašče * Grm - predel [[Novo mesto|Novega mesta]] * [[Grm pri Podzemlju]] - Občina Metlika * [[Kerinov Grm]] - Občina Krško * [[Pangrč Grm]] - Mestna občina Novo mesto * [[Tuji Grm]] - Mestna občina Ljubljana * [[Višnji Grm]] - Občina Šmartno pri Litiji {{Razločitev}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] inosu8dw82qzjadh1blbqfnw13fard4 0 144835 5726347 5408403 2022-08-01T10:52:49Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Kolman''' je [[priimek]], pogost tudi v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] uporabljalo 600 oseb, na dan [[1. januar]]ja [[2010]] pa 601 oseba. == Znani nosilci priimka == *[[Alenka Kolman]] [[Polanec]], pevka zabavne glasbe, fotomodel, voditeljica prireditev *[[Alojz Kolman - Marok]], partizanski poveljnik in narodni heroj Jugoslavije *[[Lojze Kolman]], športni gimnastik (telovadec) == Glej tudi == * [[Franc Kollmann]], ljubljanski veletrgovec *priimek [[Kolmanič]] in [[Kolmančič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kolman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6ssveey6u115v139ph8rn6x1phg73yy 0 148808 5726372 5649158 2022-08-01T11:39:53Z 46.123.236.15 /* Pomembne osebnosti, povezane s krajem */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.54 |latNS = N | longd = 14 |longm = 54 |longs = 42.73 |longEW = E |najdisi=Prevalje,+Prevalje |geopedia=#L410_T13_F10127882_b4 |image= |povrsina=3,3 |prebivalstvo=4620 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=415,7 |postna=2391 |posta=Prevalje |obcina=Prevalje |pokrajina=Koroška (pokrajina)|Koroška |regija=Koroška regija }} '''Prevalje''' ({{Audio|Sl-Prevalje.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] s 4.600 prebivalci v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] na severu [[Slovenija|Slovenije]], središče [[Občina Prevalje|Občine Prevalje]], ki leži na mestu, kjer reka [[Meža]] priteče iz ozke soseske in se dolina razširi. V središču mesta se nahaja park z mnogimi spomeniki. Posebnost [[Prevalje|Prevalj]] so vsakoletna »Jesenska srečanja«. V Družbenem domu na Prevaljah je Grošljeva galerija, Galerija Hiša Ahac pa ima svoje prostore v Ahacovi hiši (1798), ki je najstarejši ohranjen arhitekturni spomenik na Prevaljah. Mesto je središče [[Občina Prevalje|istoimenske občine]], ki je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Spada med srednje velike slovenske občine s 5807 ha ali 58,07 km² in ima 6.800 prebivalcev (2020<ref>SiStat[https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4002S.px/table/tableViewLayout2/]</ref>) == Geografija == Prevalje ležijo na nadmorski višini 411 m v glavnem sredi Mežiške doline. Je precej gručasto razseljeno, v središču sklenjeno urbano naselje. Na severni strani kraj omejujeta hrbta Stražišče in Dolga brda, na jugu Navrški vrh, Temlov hrib in Riflov vrh. Skozi kraj teče reka [[Meža]] in državna cesta G2-112 Holmec-Poljana-Ravne-Dravograd. Železnica, ki je bila zgrajena leta 1863, ima tukaj postajo. Meža ima tukaj več pritokov, nekaj hudournikov, večja pa sta Barbarski in Leški graben. Iz Prevalj se odcepi tudi cesta v [[Leše, Prevalje|Leše]].<ref>Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, 1980, str. 483</ref> == Zgodovina == [[slika:Prevalje 1844.jpg|thumb|left|Prevalje na litografiji iz leta 1844]] Izvorno trško središče je nastalo okrog župnijske cerkve Device Marije na Jezeru (danes cerkev Marijinega vnebovzetja) v Farni vasi, ki se prvič omenja leta 1335,<ref>{{RKD sklic|3278}}</ref> okrog nje še stojijo stare trške hiše iz furmanskih časov. V zemljiškem katastru se območje še vedno imenuje Farna vas. Zdaj je središče naselja ob glavni cesti, ki ga povezuje z [[Ravne na Koroškem|Ravnami]] in [[Mežica|Mežico]]. Prevaljska šola na Fari izvira iz leta 1862, in je najprej delovala v leseni mežnariji. Novo šolo so dobili leta 1885. Osnovna šola Franja Goloba Prevalje je bila zgrajena 1963 in ima podružnice Holmec, Leše, Šentanel, predšolsko varstvo in vzgojo pa v vrtcih Zgornji kraj in Pod gonjami. Za nastanek naselja je bilo zgodovinsko najpomembnejše prevozništvo, saj leži ob pomembni prometni povezavi med [[Štajerska|Štajersko]] in [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], na nekakšnem prevalu ali ugodnem prehodu, po čemer je dobilo tudi ime. Kasneje se je pričela izrazita [[industrializacija]], sprva [[premogovništvo]], nato pa v začetku 18. stoletja [[železarstvo]]. Konec 19. stoletja je propad železarske dejavnosti ustavil razvoj, o njej pa še pričajo stare delavske hiše, neenoten tloris naselja in ledinska imena. Kasneje je rastlo na račun novih delovnih mest v bližnjih Ravnah na Koroškem in tudi novih industrijskih obratov v samih Prevaljah. Status mesta je kraj dobil leta 2005.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=65002 |title=Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |work=Uradni list RS |issue=121/2005 |date=30.12.2005}}</ref> == Cerkev Device Marije na Jezeru == Cerkev Device Marije na Jezeru v Farski vasi pri Prevaljah, danes Na Fari, se v listinah prvič omenja leta 1302, leta 1335 pa že kot samostojno župnijo z imenom Sv. Marija nad Guštanjem. Župnija je segala od [[Strojna|Strojne]] do [[Uršlja gora|Uršlje gore]] in čez, pa do [[Šentanel]]a, [[Kotlje|Kotelj]]. Velike reforme cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] so imele vpliv tudi na omenjeno župnijo. Z ustanovitvijo novih župnij se njeno ozemlje bistveno zmanjšalo. Po teh reformah je Mežiška dolina s prevaljsko faro za 60 let pripadla lavantinski škofiji. V svojem dnevniku jo omenja tudi [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]]. V 19. stoletju so se na Prevaljah zgodile velike spremembe; najprej so baroni Rosthorn leta 1823 zgradili cinkarno, nato železarno, prišla je železnica in župnijska cerkev je postala premajhna. Da je cerkev precej starejša kot od 14. stoletja dokazuje ohranjen ostanek srednjeveške stavbe vgrajen v novo cerkev. O tej cerkvi se je ohranilo precej arhivske dokumentacije. Bila naj bi enoladijska gotska cerkev z majhnim kvadratnim [[prezbiterij]]em, nad katerim je bil pozidan [[zvonik]]. Tloris stare cerkve so posneli leta 1888, ko so začeli gradnjo nove cerkve. O opremi prvotne cerkve ni veliko znanega. Zdajšnji oltar Matere Božje v kapeli, je bil morda glavni oltar. Pravokotno na vzdolžno smer stare cerkve so leta 1890 pozidali novo, tako da je njen veliki oltar obrnjen proti severu. V tlorisu je velik pravokotnik s širino enako dolžini stare cerkve, Ob straneh ima dve polkrožni kapeli, polkrožni prezbiterij pa na obeh straneh spremljata nadstropna oratorija. Stavba kaže različne sloge, vidni so venci in slepe arkade, portal na glavni fasadi posnema renesančne oblike. Notranji prostor je razdeljen na tri ladje, srednja ima dvojno širino stranskih. ladje delijo štirje polkrožni loki na pravokotnih [[slop]]ih. Stropi so [[obok]]ani. Svetlobo dobiva le skozi okna v stranskih ladjah. Oltarni prostor obsega kupolasto obočno polo, polkrožno [[apsida|apsido]] pa pokriva polkupola. Notranjščina je v celoti poslikana tako z ornamentiko kot figuralnimi prizori ''Križanja'', ''Snemanja s križa'', ''Polaganja v grob'' do ''Kristusovega vnebohoda'' in evangelistov. Na oboku so prizori iz Kristusovega in Marijinega življenja. Iz napisov je razvidno, da je cerkev pozidal župnik Anton Müller, oltarje postavil župnik Anton Kesnar, posvetil pa jo je celovški škof Jožef Kahn. Letnica je 1897. V cerkvi se je ohranil tudi kamniti [[krstilnik]], osmerokotne oblike z zajetnim podstavkom, verjetno še iz 16. stoletja. == Pomembne osebnosti, povezane s krajem == *[[Karel Doberšek]], [[učitelj]], socialno-pedagoški pisec in zadružni delavec *[[Franjo Golob]], slikar *[[Lojze Lebič]], skladatelj *[[Ljuba Prenner]], pravnica, pisateljica * [[Leopold Suhodolčan]], pisatelj * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]], publicist * [[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]], botanik * [[Janko Sušnik]], zdravnik * [[Drago Kos]], nogometni sonik in pravnik. Prvi predsednik [[Komisija za preprečevanje korupcije|KPK]] == Viri == {{sklici}} * {{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=310}} *''Ob 100-letnici nove cerkve Na Fari'', 1890-1990, izdal Župnijski urad Device Marije na Jezeru, Prevalje, 1990 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.prevalje.si/ Prevalje], uradna stran občine. * [http://www.reg-kult.si/Geschichte/ArtMID/425/ArticleID/30/%C5%BDUPNIJSKA-CERKEV-DEVICE-MARIJE-NA-JEZERU Cerkev Device Marije na Jezeru] {{Mesta-Slovenija}} {{Prevalje}} [[Kategorija:Naselja Občine Prevalje]] [[Kategorija:Prevalje|*]] {{normativna kontrola}} 1t6algbs4nk31h0z88x3aprkv5zqygn 5726374 5726372 2022-08-01T11:42:26Z Yerpo 8417 /* Pomembne osebnosti, povezane s krajem */ poklic je dovolj wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.54 |latNS = N | longd = 14 |longm = 54 |longs = 42.73 |longEW = E |najdisi=Prevalje,+Prevalje |geopedia=#L410_T13_F10127882_b4 |image= |povrsina=3,3 |prebivalstvo=4620 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=415,7 |postna=2391 |posta=Prevalje |obcina=Prevalje |pokrajina=Koroška (pokrajina)|Koroška |regija=Koroška regija }} '''Prevalje''' ({{Audio|Sl-Prevalje.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] s 4.600 prebivalci v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] na severu [[Slovenija|Slovenije]], središče [[Občina Prevalje|Občine Prevalje]], ki leži na mestu, kjer reka [[Meža]] priteče iz ozke soseske in se dolina razširi. V središču mesta se nahaja park z mnogimi spomeniki. Posebnost [[Prevalje|Prevalj]] so vsakoletna »Jesenska srečanja«. V Družbenem domu na Prevaljah je Grošljeva galerija, Galerija Hiša Ahac pa ima svoje prostore v Ahacovi hiši (1798), ki je najstarejši ohranjen arhitekturni spomenik na Prevaljah. Mesto je središče [[Občina Prevalje|istoimenske občine]], ki je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Spada med srednje velike slovenske občine s 5807 ha ali 58,07 km² in ima 6.800 prebivalcev (2020<ref>SiStat[https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4002S.px/table/tableViewLayout2/]</ref>) == Geografija == Prevalje ležijo na nadmorski višini 411 m v glavnem sredi Mežiške doline. Je precej gručasto razseljeno, v središču sklenjeno urbano naselje. Na severni strani kraj omejujeta hrbta Stražišče in Dolga brda, na jugu Navrški vrh, Temlov hrib in Riflov vrh. Skozi kraj teče reka [[Meža]] in državna cesta G2-112 Holmec-Poljana-Ravne-Dravograd. Železnica, ki je bila zgrajena leta 1863, ima tukaj postajo. Meža ima tukaj več pritokov, nekaj hudournikov, večja pa sta Barbarski in Leški graben. Iz Prevalj se odcepi tudi cesta v [[Leše, Prevalje|Leše]].<ref>Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, 1980, str. 483</ref> == Zgodovina == [[slika:Prevalje 1844.jpg|thumb|left|Prevalje na litografiji iz leta 1844]] Izvorno trško središče je nastalo okrog župnijske cerkve Device Marije na Jezeru (danes cerkev Marijinega vnebovzetja) v Farni vasi, ki se prvič omenja leta 1335,<ref>{{RKD sklic|3278}}</ref> okrog nje še stojijo stare trške hiše iz furmanskih časov. V zemljiškem katastru se območje še vedno imenuje Farna vas. Zdaj je središče naselja ob glavni cesti, ki ga povezuje z [[Ravne na Koroškem|Ravnami]] in [[Mežica|Mežico]]. Prevaljska šola na Fari izvira iz leta 1862, in je najprej delovala v leseni mežnariji. Novo šolo so dobili leta 1885. Osnovna šola Franja Goloba Prevalje je bila zgrajena 1963 in ima podružnice Holmec, Leše, Šentanel, predšolsko varstvo in vzgojo pa v vrtcih Zgornji kraj in Pod gonjami. Za nastanek naselja je bilo zgodovinsko najpomembnejše prevozništvo, saj leži ob pomembni prometni povezavi med [[Štajerska|Štajersko]] in [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], na nekakšnem prevalu ali ugodnem prehodu, po čemer je dobilo tudi ime. Kasneje se je pričela izrazita [[industrializacija]], sprva [[premogovništvo]], nato pa v začetku 18. stoletja [[železarstvo]]. Konec 19. stoletja je propad železarske dejavnosti ustavil razvoj, o njej pa še pričajo stare delavske hiše, neenoten tloris naselja in ledinska imena. Kasneje je rastlo na račun novih delovnih mest v bližnjih Ravnah na Koroškem in tudi novih industrijskih obratov v samih Prevaljah. Status mesta je kraj dobil leta 2005.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=65002 |title=Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |work=Uradni list RS |issue=121/2005 |date=30.12.2005}}</ref> == Cerkev Device Marije na Jezeru == Cerkev Device Marije na Jezeru v Farski vasi pri Prevaljah, danes Na Fari, se v listinah prvič omenja leta 1302, leta 1335 pa že kot samostojno župnijo z imenom Sv. Marija nad Guštanjem. Župnija je segala od [[Strojna|Strojne]] do [[Uršlja gora|Uršlje gore]] in čez, pa do [[Šentanel]]a, [[Kotlje|Kotelj]]. Velike reforme cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] so imele vpliv tudi na omenjeno župnijo. Z ustanovitvijo novih župnij se njeno ozemlje bistveno zmanjšalo. Po teh reformah je Mežiška dolina s prevaljsko faro za 60 let pripadla lavantinski škofiji. V svojem dnevniku jo omenja tudi [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]]. V 19. stoletju so se na Prevaljah zgodile velike spremembe; najprej so baroni Rosthorn leta 1823 zgradili cinkarno, nato železarno, prišla je železnica in župnijska cerkev je postala premajhna. Da je cerkev precej starejša kot od 14. stoletja dokazuje ohranjen ostanek srednjeveške stavbe vgrajen v novo cerkev. O tej cerkvi se je ohranilo precej arhivske dokumentacije. Bila naj bi enoladijska gotska cerkev z majhnim kvadratnim [[prezbiterij]]em, nad katerim je bil pozidan [[zvonik]]. Tloris stare cerkve so posneli leta 1888, ko so začeli gradnjo nove cerkve. O opremi prvotne cerkve ni veliko znanega. Zdajšnji oltar Matere Božje v kapeli, je bil morda glavni oltar. Pravokotno na vzdolžno smer stare cerkve so leta 1890 pozidali novo, tako da je njen veliki oltar obrnjen proti severu. V tlorisu je velik pravokotnik s širino enako dolžini stare cerkve, Ob straneh ima dve polkrožni kapeli, polkrožni prezbiterij pa na obeh straneh spremljata nadstropna oratorija. Stavba kaže različne sloge, vidni so venci in slepe arkade, portal na glavni fasadi posnema renesančne oblike. Notranji prostor je razdeljen na tri ladje, srednja ima dvojno širino stranskih. ladje delijo štirje polkrožni loki na pravokotnih [[slop]]ih. Stropi so [[obok]]ani. Svetlobo dobiva le skozi okna v stranskih ladjah. Oltarni prostor obsega kupolasto obočno polo, polkrožno [[apsida|apsido]] pa pokriva polkupola. Notranjščina je v celoti poslikana tako z ornamentiko kot figuralnimi prizori ''Križanja'', ''Snemanja s križa'', ''Polaganja v grob'' do ''Kristusovega vnebohoda'' in evangelistov. Na oboku so prizori iz Kristusovega in Marijinega življenja. Iz napisov je razvidno, da je cerkev pozidal župnik Anton Müller, oltarje postavil župnik Anton Kesnar, posvetil pa jo je celovški škof Jožef Kahn. Letnica je 1897. V cerkvi se je ohranil tudi kamniti [[krstilnik]], osmerokotne oblike z zajetnim podstavkom, verjetno še iz 16. stoletja. == Pomembne osebnosti, povezane s krajem == *[[Karel Doberšek]], [[učitelj]], socialno-pedagoški pisec in zadružni delavec *[[Franjo Golob]], slikar *[[Lojze Lebič]], skladatelj *[[Ljuba Prenner]], pravnica, pisateljica * [[Leopold Suhodolčan]], pisatelj * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]], publicist * [[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]], botanik * [[Janko Sušnik]], zdravnik * [[Drago Kos]], nogometni sodnik in pravnik == Viri == {{sklici}} * {{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=310}} *''Ob 100-letnici nove cerkve Na Fari'', 1890-1990, izdal Župnijski urad Device Marije na Jezeru, Prevalje, 1990 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.prevalje.si/ Prevalje], uradna stran občine. * [http://www.reg-kult.si/Geschichte/ArtMID/425/ArticleID/30/%C5%BDUPNIJSKA-CERKEV-DEVICE-MARIJE-NA-JEZERU Cerkev Device Marije na Jezeru] {{Mesta-Slovenija}} {{Prevalje}} [[Kategorija:Naselja Občine Prevalje]] [[Kategorija:Prevalje|*]] {{normativna kontrola}} 7ix8otwla3mrflgtp00nbfyw2avgpt3 5726377 5726374 2022-08-01T11:44:58Z 46.123.236.15 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.54 |latNS = N | longd = 14 |longm = 54 |longs = 42.73 |longEW = E |najdisi=Prevalje,+Prevalje |geopedia=#L410_T13_F10127882_b4 |image= |povrsina=3,3 |prebivalstvo=4620 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=415,7 |postna=2391 |posta=Prevalje |obcina=Prevalje |pokrajina=Koroška (pokrajina)|Koroška |regija=Koroška regija }} '''Prevalje''' ({{Audio|Sl-Prevalje.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] s 4.600 prebivalci v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] na severu [[Slovenija|Slovenije]], središče [[Občina Prevalje|Občine Prevalje]], ki leži na mestu, kjer reka [[Meža]] priteče iz ozke soseske in se dolina razširi. V središču mesta se nahaja park z mnogimi spomeniki. Posebnost [[Prevalje|Prevalj]] so vsakoletna »Jesenska srečanja«. V Družbenem domu na Prevaljah je Grošljeva galerija, Galerija Hiša Ahac pa ima svoje prostore v Ahacovi hiši (1798), ki je najstarejši ohranjen arhitekturni spomenik na Prevaljah. Mesto je središče [[Občina Prevalje|istoimenske občine]], ki je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Spada med srednje velike slovenske občine s 5807 ha ali 58,07 km² in ima 6.800 prebivalcev (2020<ref>SiStat[https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4002S.px/table/tableViewLayout2/]</ref>) == Geografija == Prevalje ležijo na nadmorski višini 411 m v glavnem sredi Mežiške doline. Je precej gručasto razseljeno, v središču sklenjeno urbano naselje. Na severni strani kraj omejujeta hrbta Stražišče in Dolga brda, na jugu Navrški vrh, Temlov hrib in Riflov vrh. Skozi kraj teče reka [[Meža]] in državna cesta G2-112 Holmec-Poljana-Ravne-Dravograd. Železnica, ki je bila zgrajena leta 1863, ima tukaj postajo. Meža ima tukaj več pritokov, nekaj hudournikov, večja pa sta Barbarski in Leški graben. Iz Prevalj se odcepi tudi cesta v [[Leše, Prevalje|Leše]].<ref>Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, 1980, str. 483</ref> == Zgodovina == [[slika:Prevalje 1844.jpg|thumb|left|Prevalje na litografiji iz leta 1844]] Izvorno trško središče je nastalo okrog župnijske cerkve Device Marije na Jezeru (danes cerkev Marijinega vnebovzetja) v Farni vasi, ki se prvič omenja leta 1335,<ref>{{RKD sklic|3278}}</ref> okrog nje še stojijo stare trške hiše iz furmanskih časov. V zemljiškem katastru se območje še vedno imenuje Farna vas. Zdaj je središče naselja ob glavni cesti, ki ga povezuje z [[Ravne na Koroškem|Ravnami]] in [[Mežica|Mežico]]. Prevaljska šola na Fari izvira iz leta 1862, in je najprej delovala v leseni mežnariji. Novo šolo so dobili leta 1885. Osnovna šola Franja Goloba Prevalje je bila zgrajena 1963 in ima podružnice Holmec, Leše, Šentanel, predšolsko varstvo in vzgojo pa v vrtcih Zgornji kraj in Pod gonjami. Za nastanek naselja je bilo zgodovinsko najpomembnejše prevozništvo, saj leži ob pomembni prometni povezavi med [[Štajerska|Štajersko]] in [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], na nekakšnem prevalu ali ugodnem prehodu, po čemer je dobilo tudi ime. Kasneje se je pričela izrazita [[industrializacija]], sprva [[premogovništvo]], nato pa v začetku 18. stoletja [[železarstvo]]. Konec 19. stoletja je propad železarske dejavnosti ustavil razvoj, o njej pa še pričajo stare delavske hiše, neenoten tloris naselja in ledinska imena. Kasneje je rastlo na račun novih delovnih mest v bližnjih Ravnah na Koroškem in tudi novih industrijskih obratov v samih Prevaljah. Status mesta je kraj dobil leta 2005.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=65002 |title=Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |work=Uradni list RS |issue=121/2005 |date=30.12.2005}}</ref> == Cerkev Device Marije na Jezeru == Cerkev Device Marije na Jezeru v Farski vasi pri Prevaljah, danes Na Fari, se v listinah prvič omenja leta 1302, leta 1335 pa že kot samostojno župnijo z imenom Sv. Marija nad Guštanjem. Župnija je segala od [[Strojna|Strojne]] do [[Uršlja gora|Uršlje gore]] in čez, pa do [[Šentanel]]a, [[Kotlje|Kotelj]]. Velike reforme cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] so imele vpliv tudi na omenjeno župnijo. Z ustanovitvijo novih župnij se njeno ozemlje bistveno zmanjšalo. Po teh reformah je Mežiška dolina s prevaljsko faro za 60 let pripadla lavantinski škofiji. V svojem dnevniku jo omenja tudi [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]]. V 19. stoletju so se na Prevaljah zgodile velike spremembe; najprej so baroni Rosthorn leta 1823 zgradili cinkarno, nato železarno, prišla je železnica in župnijska cerkev je postala premajhna. Da je cerkev precej starejša kot od 14. stoletja dokazuje ohranjen ostanek srednjeveške stavbe vgrajen v novo cerkev. O tej cerkvi se je ohranilo precej arhivske dokumentacije. Bila naj bi enoladijska gotska cerkev z majhnim kvadratnim [[prezbiterij]]em, nad katerim je bil pozidan [[zvonik]]. Tloris stare cerkve so posneli leta 1888, ko so začeli gradnjo nove cerkve. O opremi prvotne cerkve ni veliko znanega. Zdajšnji oltar Matere Božje v kapeli, je bil morda glavni oltar. Pravokotno na vzdolžno smer stare cerkve so leta 1890 pozidali novo, tako da je njen veliki oltar obrnjen proti severu. V tlorisu je velik pravokotnik s širino enako dolžini stare cerkve, Ob straneh ima dve polkrožni kapeli, polkrožni prezbiterij pa na obeh straneh spremljata nadstropna oratorija. Stavba kaže različne sloge, vidni so venci in slepe arkade, portal na glavni fasadi posnema renesančne oblike. Notranji prostor je razdeljen na tri ladje, srednja ima dvojno širino stranskih. ladje delijo štirje polkrožni loki na pravokotnih [[slop]]ih. Stropi so [[obok]]ani. Svetlobo dobiva le skozi okna v stranskih ladjah. Oltarni prostor obsega kupolasto obočno polo, polkrožno [[apsida|apsido]] pa pokriva polkupola. Notranjščina je v celoti poslikana tako z ornamentiko kot figuralnimi prizori ''Križanja'', ''Snemanja s križa'', ''Polaganja v grob'' do ''Kristusovega vnebohoda'' in evangelistov. Na oboku so prizori iz Kristusovega in Marijinega življenja. Iz napisov je razvidno, da je cerkev pozidal župnik Anton Müller, oltarje postavil župnik Anton Kesnar, posvetil pa jo je celovški škof Jožef Kahn. Letnica je 1897. V cerkvi se je ohranil tudi kamniti [[krstilnik]], osmerokotne oblike z zajetnim podstavkom, verjetno še iz 16. stoletja. == Pomembne osebnosti, povezane s krajem == *[[Karel Doberšek]], [[učitelj]], socialno-pedagoški pisec in zadružni delavec *[[Franjo Golob]], slikar *[[Lojze Lebič]], skladatelj *[[Ljuba Prenner]], pravnica, pisateljica * [[Leopold Suhodolčan]], pisatelj * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]], publicist * [[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]], botanik * [[Janko Sušnik]], zdravnik * [[Drago Kos]], nogometni sodnik in pravnik * [[Marta Kos]], diplomatka in političarka == Viri == {{sklici}} * {{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=310}} *''Ob 100-letnici nove cerkve Na Fari'', 1890-1990, izdal Župnijski urad Device Marije na Jezeru, Prevalje, 1990 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.prevalje.si/ Prevalje], uradna stran občine. * [http://www.reg-kult.si/Geschichte/ArtMID/425/ArticleID/30/%C5%BDUPNIJSKA-CERKEV-DEVICE-MARIJE-NA-JEZERU Cerkev Device Marije na Jezeru] {{Mesta-Slovenija}} {{Prevalje}} [[Kategorija:Naselja Občine Prevalje]] [[Kategorija:Prevalje|*]] {{normativna kontrola}} ejx6s8wgotj2s95cvcwdgzrqwtkqmuk 0 161764 5726077 5724281 2022-07-31T16:38:38Z 31.15.223.116 Spremenil sem generalno oznako "umetnostni zgodovinar in pesnik" v "pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar", ker je ustreznejša. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miklavž Komelj''', [[slovenci|slovenski]] pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar, * [[10. julij]] [[1973]], [[Kranj]]. == Življenje == Miklavž Komelj je [[sin]] [[Milček Komelj|Milčka Komelja]] in [[Nada Šumi|Nade Šumi]]. Študiral je [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 1996 je tam diplomiral, doktoriral pa je leta 2002 z [[Disertacija|disertacijo]] ''Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja'', za katero je prejel nagrado [[Zlati znak ZRC]]. Pred tem je bil v letih 1999−2002 [[mladi raziskovalec]] na [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta|Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta]] ZRC [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. == Delo == Kot pesnik piše ljubezensko in refleksivno [[lirika|liriko]], ki je po večini metrično urejena. Prevladujoča oblika so [[sonet]]i (''Luč delfina'', ''Celovec'', ''Salzburg'', 1991; ''Jantar časa'', 1995). V svojem prvencu se navezuje na petrarkistično tradicijo, v zbirki ''Rosa'', za katero je leta 2002 prejel [[Veronikina nagrada|Veronikino nagrado]], pa je prestopil v nove izpovedne oblike. Danes se zdi, da je svoj slog našel v filozofsko-estetski poetični obliki; njegove pesmi so hermetične, a hkrati čutne in sporočilne. == Bibliografija == ===Poezija=== * ''[[Luč delfina]]'' (1991) * ''[[Jantar časa]]'' (1995) * ''[[Rosa (pesniška zbirka)|Rosa]]'' (2002) * ''[[Hipodrom (pesniška zbirka)|Hipodrom]]'' (2006) * ''[[Nenaslovljiva imena]]'' (2014) * ''[[Roke v dežju]]'' (2011) * ''[[Modra obleka]]'' (2012) * ''Noč je abstraktnejša kot N'' (2014) * ''Minima impossibilia'' (2016) *''[[Liebestod]]'' (2017) *''11'' (2018) * ''Stigmatizacija'' (2019) *''[[Goreča knjiga]]'' (2021) === Proza === * ''[[Sovjetska knjiga]]'' (2012) * ''[[Larvae]]'' (2019) * ''[[Skrij me, sneg]]'' (roman, 2021) * [[Prva kresnica|''Prva kresnica'']] (zbirka šestih kratkih zgodb, 2022) ===Eseji=== * ''[[Nujnost poezije]]'' (2010) *''Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj'' (2015) ===Dela za mladino=== * ''[[Zverinice]]'' (2006) *''Kako sta se gospod in gospa pomirila'' (2009) ===Znanstvena monografija=== * ''[[Kako misliti partizansko umetnost?]]'' (2009) === Uredništvo zbranih in neznanih del umrlih pesnikov: === * [[Jure Detela]] (''Orfični dokumenti : teksti in fragmenti iz zapuščine'', 2 dela, 2011; Zbrane pesmi, 2 dela, 2018) * [[Vojko Gorjan]] (''Planetarium,'' 2013) *[[Jaša Zlobec]] (''Moje življenje je moja revolucija''; sour. Zdravko Duša) * [[Srečko Kosovel]] (''Vsem naj bom neznan''; ''neobjavljeni del zapuščine''; 2 dela, 2019) === Prevodi === * Prevedel in uredil je dela Fernanda Pessoe (''Pesmi'', ''Mornar, Bankie anarhist'', 2003, ''Psihotipija'', 2007) in  * Pier Paola Pasolinija (''Svinjak – Manifest za novo gledališče'', 2005, ''Realnost'', 2007) ter * César Vallejo (''Trilce'', LUD Šerpa, 2011). *Karoline von Günderrode *Djuna Barnes, Ni spola v očesu fosila (izbrana poezija, 2018) *Alejandra Pizarnik, Nočna pevka (skupaj z Nado Kavčič, 2018) ==Nagrade== *2002 [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''Rosa''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.veronikini-veceri.si/veronikina-nagrada-2002.html|title=Veronikina nagrada 2002|accessdate=2016-09-05|website=www.veronikini-veceri.si}}</ref> *2006 [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Hipodrom''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najlepse-verze-kujeta-osti-in-komelj/148654|title=Najlepše verze kujeta Osti in Komelj|accessdate=2016-09-05}}</ref> *2008 [[Nagrada Prešernovega sklada]] za zbirko ''Nenaslovljiva imena''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kdo-so-nagrajenci-presernovega-sklada/223057|title=Kdo so nagrajenci Prešernovega sklada?|accessdate=2016-09-05}}</ref> *2009 Župančičeva nagrada za zbirko Nenaslovljiva imena *2011 [[Rožančeva nagrada]] za esejistično zbirko ''[[Nujnost poezije]]''.<ref>[http://www.zurnal24.si/nagrajenec-miklavz-komelj-clanek-135707 Zurnal24.si - Rožančev nagrajenec je Miklavž Komelj]</ref> *2015 [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Noč je abstraktnejša kot N''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/moja-generacija/jenkov-nagrajenec-je-miklavz-komelj/376622|title=Jenkov nagrajenec je Miklavž Komelj|accessdate=2016-09-05|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Viri in opombe == <references /> * Aleksandra Lutar Ivanc: Album slovenskih književnikov; Mladinska knjiga, 2006. {{COBISS|ID=229674496}} ==Glej tudi== * [[Jenkova nagrada]] {{RozanceviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{VeronikiniNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Komelj, Miklavž}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] sou0c53tq84xlsqf6h9j2a3k5tc8vhj 0 181836 5726022 5725680 2022-07-31T14:37:30Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = Župnišče v Slovenskih Konjicah | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br> 3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = pred 1146 | first_mentioned = 1146{{sfn|Boldin|2016|p=16,17}} | previous_name = pražupnija Hoče | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Anton Furar | retired_priest = | dean = Peter Leskovar | shrine = [[cerkev Matere Božje, Brinjeva gora]]<br> [[cerkev Marijinega varstva, Prihova]] | notable_people = [[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče]], [[Župnija Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje]], [[Župnija Žiče]] }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonouicensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] z dne [[1. februar]]ja [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130-1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,17}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz...). {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo Goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11-12}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi direktno s [[Oglej|sedeža patriarhata]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref name="kamra1">{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem. <ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1786 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na zagrebško škofijo. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|italijane]] in [[furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, posvečevali duhovnike, [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so med leti 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjuktor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Papeški nuncij|papeškega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]], ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju. <ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Med letoma 1704-1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006b|p=199}} povišali v nadžupnijo.<ref name="L870">{{navedi knjigo |last=Boldin|first=Aleksandra |year=2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter= Levart Jure: Zgodovinski oris nadžupnije Slovenske Konjice (1996-2016)|publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |page=85}}</ref> Po ukinitvi Goriške nadškofije, po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi584693/ Slomšek, Anton Martin, Blaženi ], Slovenska-biografija.si, pridobljeno 16. november 2017.</ref> {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EŠD: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|3379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|3380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na področju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, pa tudi [[Janez Nanut|Nanutova kapela]] v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]]. <ref>{{navedi knjigo |last1= Baraga |first1=Jože |last2= Motaln|first2=Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter=Metličar Rok: Križi in kapele, pomniki vere in upanja v nadžupniji|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |page= 325}}</ref> ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EŠD: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski center (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |- |} == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] === Valentin Fabri === V času delovanja tukajšnjega župnika Valentina Fabrija (1487-1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|1996b|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=40}} === Paolo Santonino === O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, <ref name=dnevniki>{{navedi knjigo |last= Santonino |first=Paolo |translator-last=Simoniti |translator-first= Primož|year= 1991|title= Popotni dnevniki 1485 - 1487 |publisher= Mohorjeva družba Celovec |isbn= 3-85013-238-2 |cobiss= 28470|pages=}}</ref> je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] Valentin (Fabri), opisal je utrjeno [[župnišče]] z dvema stolpoma{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na šalmaj ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> {{glavni|Paolo Santonino}} == Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov == [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] ==1146== * v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} ==1173== * prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} ==1369== * že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> ==1482–1509== * župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} ==1669–1697== * župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} ==1713== * v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> ==1751== * župnija povišana v nadžupnijo<ref name="L870">{{navedi knjigo |last=Boldin|first=Aleksandra |year=2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter= Levart Jure: Zgodovinski oris nadžupnije Slovenske Konjice (1996-2016)|publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |page=85}}</ref> {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} ==1799== * pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} ==1863== * nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} ==1866== * slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} ==1869== * namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} ==1874== * streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} ==1875== * [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53,55}} ==1887== * [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} ==1910== * [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|Odtis [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == Iz [[Zreče|Zreč]] do nadžupnijske cerkve sv. Jurija in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12.11.2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|Župnišče, zahodna stran]] [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|right|Poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] == Župnišče== Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} Že pred [[1500]] so jo močno utrdili. [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|sličica|thumb|Slovenske Konjice na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625-1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=42}} Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]],<ref>{{navedi knjigo |last= Baraga | first=Jože |last2=Motaln |first2=Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic| chapter=Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |page= 228}}</ref> z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami... gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> ==Matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je hranil drugo najstarejšo ohranjeno krstno knjigo v štajerski Sloveniji (dostopna na spletu)<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/ |title=Matricula online |accessdate=5. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref>, ki so jo pisali v letih 1604-11.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759-1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Konjiški novomašniki 1945-2015 == {{glavni|Seznam novomašnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} ==Župnijsko glasilo== Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016 |title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem vek |location=Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji: raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1= Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec | first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| location=Slovenske Konjice:Občina:Nadžupnija | year=2009| cobiss=63482881}} * {{navedi knjigo |last=Petrič | first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| location=Ljubljana | year=2015| publisher=Družina d.o.o.}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| location=Celje| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Občina Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 2vyjaklafs7ief81q9ru6agvyip3su7 5726023 5726022 2022-07-31T14:40:05Z Shabicht 3554 /* Paolo Santonino */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = Župnišče v Slovenskih Konjicah | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br> 3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = pred 1146 | first_mentioned = 1146{{sfn|Boldin|2016|p=16,17}} | previous_name = pražupnija Hoče | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Anton Furar | retired_priest = | dean = Peter Leskovar | shrine = [[cerkev Matere Božje, Brinjeva gora]]<br> [[cerkev Marijinega varstva, Prihova]] | notable_people = [[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče]], [[Župnija Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje]], [[Župnija Žiče]] }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonouicensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] z dne [[1. februar]]ja [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130-1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,17}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz...). {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo Goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11-12}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi direktno s [[Oglej|sedeža patriarhata]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref name="kamra1">{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem. <ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1786 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na zagrebško škofijo. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|italijane]] in [[furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, posvečevali duhovnike, [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so med leti 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjuktor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Papeški nuncij|papeškega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]], ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju. <ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Med letoma 1704-1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006b|p=199}} povišali v nadžupnijo.<ref name="L870">{{navedi knjigo |last=Boldin|first=Aleksandra |year=2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter= Levart Jure: Zgodovinski oris nadžupnije Slovenske Konjice (1996-2016)|publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |page=85}}</ref> Po ukinitvi Goriške nadškofije, po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi584693/ Slomšek, Anton Martin, Blaženi ], Slovenska-biografija.si, pridobljeno 16. november 2017.</ref> {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EŠD: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|3379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|3380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na področju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, pa tudi [[Janez Nanut|Nanutova kapela]] v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]]. <ref>{{navedi knjigo |last1= Baraga |first1=Jože |last2= Motaln|first2=Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter=Metličar Rok: Križi in kapele, pomniki vere in upanja v nadžupniji|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |page= 325}}</ref> ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EŠD: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski center (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |- |} == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] === Valentin Fabri === V času delovanja tukajšnjega župnika Valentina Fabrija (1487-1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|1996b|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=40}} === Paolo Santonino === O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, <ref name=dnevniki>{{navedi knjigo |last= Santonino |first=Paolo |translator-last=Simoniti |translator-first= Primož|year= 1991|title= Popotni dnevniki 1485 - 1487 |publisher= Mohorjeva družba Celovec |isbn= 3-85013-238-2 |cobiss= 28470|pages=}}</ref> je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] Valentin (Fabri), opisal je utrjeno [[župnišče]] z dvema stolpoma{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> {{glavni|Paolo Santonino}} == Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov == [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] ==1146== * v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz){{sfn|Boldin|2016|p=16,17}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} ==1173== * prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} ==1369== * že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> <ref name="#2">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> ==1482–1509== * župnik Valentin Fabri je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil s podporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} ==1669–1697== * župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v roženvenski kapeli{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} ==1713== * v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713<ref name="S27">{{navedi knjigo|author=Stopar Ivan |year= |title= Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> ==1751== * župnija povišana v nadžupnijo<ref name="L870">{{navedi knjigo |last=Boldin|first=Aleksandra |year=2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter= Levart Jure: Zgodovinski oris nadžupnije Slovenske Konjice (1996-2016)|publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |page=85}}</ref> {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} ==1799== * pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} ==1863== * nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} ==1866== * slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] iz [[Humin]]a v Furlaniji sta cekveno ladjo cerkev preslikala. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} ==1869== * namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} ==1874== * streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} ==1875== * [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53,55}} ==1887== * [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} ==1910== * [[papež]] [[Papež Pij X.|Pij X.]] je na prošnjo [[škof]]a [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|Odtis [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == Iz [[Zreče|Zreč]] do nadžupnijske cerkve sv. Jurija in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12.11.2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|Župnišče, zahodna stran]] [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|right|Poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] == Župnišče== Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} Že pred [[1500]] so jo močno utrdili. [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|sličica|thumb|Slovenske Konjice na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625-1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006a|p=42}} Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]],<ref>{{navedi knjigo |last= Baraga | first=Jože |last2=Motaln |first2=Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic| chapter=Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |page= 228}}</ref> z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami... gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> ==Matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je hranil drugo najstarejšo ohranjeno krstno knjigo v štajerski Sloveniji (dostopna na spletu)<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/ |title=Matricula online |accessdate=5. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref>, ki so jo pisali v letih 1604-11.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759-1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Konjiški novomašniki 1945-2015 == {{glavni|Seznam novomašnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} ==Župnijsko glasilo== Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016 |title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem vek |location=Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji: raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin|authorlink1= Avguštin Stegenšek| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec | first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| location=Slovenske Konjice:Občina:Nadžupnija | year=2009| cobiss=63482881}} * {{navedi knjigo |last=Petrič | first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| location=Ljubljana | year=2015| publisher=Družina d.o.o.}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| location=Celje| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Občina Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] r1r2k9calklm55db1l1nevssj1rhs28 0 183528 5726181 5724895 2022-07-31T18:58:21Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[arheologija|arheoloških]] najdišč v [[Slovenija|Sloveniji]].''' {{stublist}} {| class="sortable wikitable" |- !Ime nahajališča !Lokacija !Regija !Doba !Opombe |- align="center" |[[Betalov spodmol]] |align="center"|[[Postojna]] |align="center"|[[Notranjska]] |align="center"|[[kamena doba]] |orožje in orodje, ognjišče |- align="center" |[[Jama v Lozi pri Orehku]] |align="center"|[[Orehek, Postojna|Orehek]] |align="center"|[[Notranjska]] |align="center"|[[kamena doba]] |Kamnita sekira in orodje. |- align="center" |[[Herkove jame]] (Herkove peči) |align="center"|[[Radlje ob Dravi]] |align="center"|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]] |align="center"|[[kamena doba]] |Slovenski jamski kataster, jama št. 1849.<ref>[http://andrej.mernik.eu/kraj/zanimivosti/herkove_jame/ Spletna stran Andreja Mernika]</ref> |- align="center" | |align="center"|[[Črni kal]] |align="center"|[[Primorska]] |align="center"|[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Parska golobina]] |align="center"|[[Pivka]] |align="center"|[[Notranjska]] |align="center"|[[kamena doba]] |prvi raziskovalec: [[Srečko Brodar]], 1950<br>[[Franc Osole]]: doktorska disertacija (1959)<ref>[http://web.archive.org/20040704061750/www.geocities.com/pivkatour/history.html Parje in njegova okolica]</ref> |- align="center" |[[Njivška jama]] |align="center"|[[Njivice|Njivice pri Radečah]] |align="center"|[[Posavje]] |align="center"|[[kamena doba]] |prvi raziskovalec: [[Srečko Brodar]], [[1934]] |- align="center" |[[Divje babe]] |align="center"|[[Cerkno]] |align="center"|[[Primorska]] |align="center"|[[kamena doba]] |neandrtalčeva piščal, najstarejše (staro 60 000 let) glasbilo v Evropi <ref>[http://www.slovenia.info/si/ogledi/Arheolo%C5%A1ki-park-Divje-babe-poldnevni-izlet.htm?ogledi=221&lng=1 Slovenia.info]</ref><ref>[http://tomonikon.jalbum.net/Slovenija%20v%20prese%C5%BEnikih/slides/Ko%C5%A1%C4%8Dena%20pi%C5%A1%C4%8Dal%20iz%20jame%20Divje%20babe.html Fotografija - Slovenija v presežnikih]</ref> |- align="center" |[[Ajdna nad Potoki]] |[[Jesenice]] |[[Gorenjska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Ajdovska jama pri Nemški vasi]] |[[Krško]] |[[Posavje]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Ajdovski gradec nad Vranjem]] |[[Sevnica]] |[[Posavje]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica]] |[[Bohinjska Bistrica]] |[[Gorenjska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Castra]] |[[Ajdovščina]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" | |[[Andrenci]] v Slovenskih goricah |[[Štajerska]] |[[bakrena doba]] | |- align="center" |[[Apnarjeva jama]] |[[Liboje]] |[[Štajerska]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Babja jama]] |[[Dob pri Domžalah]] |[[Gorenjska]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Batuje]] ([[Vipavska dolina]]) |[[Ajdovščina]] |[[Primorska]] |[[staroslovenska doba]] | |- align="center" | |[[Benedikt v Slovenskih goricah]] |[[Štajerska]] | | |- align="center" | |[[Bitnje]] |[[Gorenjska]] | | |- align="center" | |[[Blatna Brezovica]] |[[osrednjeslovenska regija]] |[[bronasta doba]] | |- align="center" | |[[Bled]] |[[Gorenjska]] |[[bronasta doba|bakrena]], [[železna doba]] | |- align="center" |[[Bobovek]] |[[Kranj]] |[[Gorenjska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Bodešče]] |[[Radovljica]] |[[Gorenjska]] | | |- align="center" |[[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva gora (nad Zrečami)]] |[[Zreče]] |[[Štajerska]] |[[bakrena doba|bakrena]], [[železna doba]] | |- align="center" | |[[Brežice]] |[[Posavje]] | | |- align="center" |[[Potočka zijalka]] |[[Olševa]], [[Karavanke]] |[[Štajerska]] |[[kamena doba]] |Šivanka iz kosti živali, nastanek pred 35 000 leti. |- align="center" |[[Arheološko najdišče Rifnik]] |[[Rifnik]] |[[Štajerska]] |[[bakrena doba|bakrena]], [[železna doba|železna]], [[rimska doba]] |<ref>[http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Arheolo%C5%A1ko-najdi%C5%A1%C4%8De-Rifnik.htm?kul_zgod_znamenitosti=8134&lng=1 Arheološko najdišče Rifnik]</ref> |- align="center" |[[Brinjeva gora nad Prevaljami]] |[[Prevalje]] |[[Koroška (pokrajina)|Koroška]] |[[bakrena doba|bakrena]], [[železna doba]] |<ref>Pahič, S. 1981, Brinjeva gora 1953. - Arh. vest. 32, 71-143</ref> |- align="center" |[[Čermožiše]] |[[Žetale]] |[[Štajerska]] |[[bronasta doba]] | |- align="center" |''[[Claudia Celeia]]'' |[[Celje]] |[[Štajerska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Rimska nekropola (Šentjur)|Rimska nekropola]] |[[Šentjur]] |[[Štajerska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |''[[Fluvius Frigidus]]'' |[[Ajdovščina]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Prazgodovina|Prazgodovinsko naselje]] |[[Most na Soči]] |[[Primorska]] |[[železna doba]] | |- align="center" |[[Batuje]] |[[Vipavska dolina]] |[[Primorska]] |[[staroslovenska doba]] | |- align="center" |[[Županov spodmol]] |[[Sajevče]] |[[Notranjska]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Roška špilja]] |[[Škocjanske jame]] |[[Kras]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Jama pod Predjamskim gradom]] |[[Predjamski grad]] |[[Notranjska]] |[[bakrena doba|bakrena]], [[bronasta doba]] | |- align="center" |''[[Caprae]], Iustinopolis'' |[[Koper]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |''[[Aegida]]'' |[[Srmin]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |''[[Ad Pirum]]'' |[[Hrušica (planota)|Hrušica]], [[Col]] |[[Goriško]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Legen]] |[[Slovenj Gradec]] |[[Koroška (pokrajina)|Koroška]] |[[bakrena doba|bakrena]] do [[staroslovanska doba]] | |- align="center" |[[Blejski otok]] |[[Bled]] |[[Gorenjska]] |[[staroslovenska doba]] | |- align="center" |''[[Emona]]'' |[[Ljubljana]] |[[Osrednja Slovenija]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Tonovcov grad]] |[[Kobarid]] |[[Posočje]] | | |- align="center" |[[Vače]] |[[Litija]] |[[Zasavje]] |železna doba |Vaška situla, nastanek: 5.st.pr.n.št. |- align="center" |[[Neviodunum]] |[[Drnovo]] |[[Posavje]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Rimsko gomilno grobišče v Brengovi|Rimske gomile]] |[[Brengova]] |[[Štajerska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Javornik (Ravne na Koroškem)|Javornik]], prazgodovinska naselbina |[[Ravne na Koroškem]] |[[Koroška (pokrajina)|Koroška]] |[[železna doba]] | |- |[[Poštela]] |[[Razvanje]] /[[Pohorje]] |[[Štajerska]] |[[železna doba]] | |- |[[Osapska jama]] |[[Osp]] |[[Primorska]] | | |- |[[Simonov zaliv]] |[[Izola]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |} ==Reference== {{opombe}} ==Literatura== *[[Andrej Valič|Valič, Andrej]]: ''Časovna in kulturna preglednica arheoloških najdišč Slovenije'', Gorenjski tisk, Kranj, 1994. ==Zunanje povezave== *[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php?kaj=home.main ''Arkas'' - Arheološki kataster Slovenije] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Sloveniji|*]] p10g14ojfaz2cp9ob0g46wrrvp7wwla 0 192332 5726111 5606454 2022-07-31T17:04:08Z 89.142.65.104 Popravil sem letnico nastanka Auerspergove slike wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Anton Alexander von Auersperg | image = | caption = Anton Alexander von Auersperg, 1876 | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = psevdonim Anastasius Grün | known_for = ''Sprehodi dunajskega poeta'', 1831 | occupation = }} Grof '''Anton Alexander von Auersperg''', [[psevdonim]] '''Anastasius Grün''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[pesnik]] in [[Kranjska|kranjski]] [[liberalizem|liberalni]] [[politik]], * [[11. april]] [[1806]], [[Ljubljana]], † [[12. september]] [[1876]], [[Gradec]]. == Življenje == [[Slika:Anastasius Grün 02.JPG|thumb|right|200px|Spomenik Antona Aleksandra Auersperga (Anastasiusa Grüna) iz leta 1891, ki stoji v [[Schillerpark]]u na [[Dunaj]]u. Avtor: [[Karl Schwerzek]]]] Rodil se je v Ljubljani in je bil na čelu [[Kranjska|kranjske]] linije [[grof]]ov in [[knez]]ov [[Auersperg]]ov. Njegova starša sta bila grof [[Alexander Auersperg]] in baronica [[Cecilija von Billichgrätz zu Baumkircherthurm und Hilzenegkh]]. Odrasel je na očetovem gradu [[Šrajbarski turn]]. Kot navaja [[Mira Miladinović Zalaznik]] v svojem delu Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen II (Ljubljana, 2008), naj bi se zaradi stika s takratnim deželnim prebivalstvom naučil tudi slovenščine. Kot sedemletnika ga je oče poslal na [[Dunaj]], kjer je bil gojenec v [[Javna gimnazija Sklada Terezijanske akademije|Javni gimnaziji Sklada Terezijanske akademije]] ({{jezik-de|Öffentliches Gymnasium der Stiftung Theresianische Akademie}}, krajše ''Theresianium''). Po dveh letih so ga iz ustanove izključili. Po očetovi smrti je prevzel upravljanje podedovanih posestev na Kranjskem: Šrajbarski turn v vasi [[Leskovec pri Krškem]], ki ga je za 64.000 goldinarjev pridobil njegov znameniti prednik [[Herbard von Auersperg]] leta 1658, pozneje pa tudi [[dvorec Dornava]], ki je bil v lasti žene. Leta 1839 se je poročil z grofico [[Marija Attems|Marijo Attems]], hčerko deželnega glavarja Štajerske, grofa [[Ignaz von Attems|Ignaza von Attemsa]]. 28. februarja 1859 se jima je rodil sin [[Theodor von Auersperg|Theodor]]. Po smrti staršev je Theodor prevzel upravljanje podedovanega posestva. Ko je 4. maja 1881 zaradi padca s konja umrl, je dedič postal Alexandrov nečak grof [[Erwin von Auersperg]], ki je podedovano posestvo leta 1903 prodal. Anton Alexander Auersperg je veliko potoval po Italiji, Franciji, Nemčiji in Angliji, kjer je prišel v stik z mnogimi literarnimi osebnostmi. Poleti, kadar ni bil na potovanjih, se je Auersperg zadrževal na svojih posestvih na Kranjskem. Zime je večinoma preživljal na Dunaju ali v Gradcu. Pokopan je v družinski grobnici na griču Šrajbarskega turna. == Politična kariera == Anton Alexander je po letu 1830 pričel delovati v [[politik]]i. S pesniško zbirko ''Sprehodi dunajskega poeta'' se je uveljavil kot eden glavnih liberalnih nasprotnikov [[Klemens Metternich|Metternichovega]] režima. Ko je Meternich odkril, kdo se skriva pod psvednonimom Anastasius Grün, je velel Auersperga poklicati k sebi in mu zastavil ultimat: ali se izseli v Ameriko ali pa se mu prepove objavljati njegova dela. Vendar se Auersperg ni dal ustrašiti in je ostal v domovini. Od leta 1832 je bil član stanovskega [[Kranjski deželni zbor|Kranjskega deželnega zbora]], kjer je v 40. letih vodil uspešno pritožbeno akcijo proti povišani [[Zemljarina|zemljarini]]. V času [[Marčna revolucija|marčne revolucije]] leta 1848 je bil na Dunaju in aktivno sodeloval v revoluciji, kar je nadaljeval tudi po odhodu v Gradec. Izvoljen je bil tudi v [[frankfurtski predparlament]], to je bilo zborovanje, ki je pripravljalo volitve v [[prankfurtski parlament]]. Sodeloval je v poznejšem odboru petdesetih, kjer se je med drugim zavzemal za enakopravnost narodov v bodoči demokratični državi. V Ljubljani je bil s 63 izmed 93 glasov izvoljen tudi za poslanca v frankfurtski parlament, kjer je deloval nekaj mesecev, nato pa se je razočaran odpovedal mandatu. Slovenski intelektualci s težnjami po Zedinjeni Sloveniji so volitve v frankfurtski parlament bojkotirali. Razkol med nemškim in slovenskom prebivalstvom je postajal vse večji in posledično tudi razpoke med Auerspergom in slovenskimi izobraženci. Auersperg je zagovarjal trditev takratne vlade, da je slovenski jezik manjvreden in da so največja svetovna dela, kot so na primer Homerjeva [[Iliada]] ter Shakespearov [[Hamlet]], neprevedljiva v slovenski jezik. Leta 1866 je celo onemogočil reformo šolstva na Slovenskem, s tem ko je preprečil uvedbo slovenskega jezika. Leta 1860 je bil po obnovitvi parlamentarnega režima zastopnik Kranjske v [[Razširjeni državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|razširjenem državnem zboru]]. Od 1861 - 1867 je bil član Kranjskega deželnega zbora, nato pa od 1867 hkrati član [[Štajerski deželni zbor|štajerskega deželnega zbora]] in gosposke zbornice dunajskega [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]]. == Anton Aleksander Auersperg in France Prešeren == Med letoma 1815 in 1818 je zamenjal več šol in tako je leta 1818, deloma tudi zaradi prigovarjanja očeta, pristal v zasebnem inštitutu [[Klinkowström]], ki ga je vodil ustanovitelj [[Friedrich August Klinkowström]]. Tukaj je bil poleg učitelja slovenskega jezika [[Jožef Orel|Jožefa Orla]] njegov vzgojitelj tudi [[France Prešeren]], s katerim se je spoprijateljil in ohranjal stike z njim vse do njegove smrti leta 1849. Prešeren je znanja željnemu Auerspergu prepustil ključ svoje zasebne knjižnice, kjer se je mladi Auersperg seznanil z literaturo, ki ni bila po godu klerikalno usmerjenemu upravniku Klinkowströmu. To dejstvo je samo še dolilo olja na ogenj med že tako skrhane odnose med Prešernom in Klinkowströmom, zato je ta kmalu zatem Prešerna odpustil. V letih 1823-1824 je Prešeren, ko je živel v [[Celovec|Celovcu]], da bi opravil prakso za sodnika, prepesnil Auerspergovo pesem ''Venezianer Trias'' in jo ironično poimenoval [[s:Tri želje Anastazija Zelenca|''Tri želje Anastazija Zelenca'']]. Auersperg in Prešeren sta brala Valvasorjevo ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavo vojvodine Kranjske]]'', ki je spodbujala patriotsko naklonjenost do Kranjske, in pripoved o povodnem možu v njej vključila v svoji deli. Prešeren je tematiko povodnega moža vključil v pesnitev z istoimenskim naslovom ''[[s:Povodni mož|Povodni mož]]'', Auersperg pa v pesnitev »Rečna nevesta« ({{jezik-de|Strombraut. Eine krainische Sage}}). Po Prešernovi smrti je Auersperg napisal pesem ''Nekrolog Prešernu'' ({{jezik-de|Nachruf an Prešérn}}). === Venezianer-Trias === <poem> Ich wollt´, wenn nur das Wünschen hülf, Drei Dinge wären mein: Ein Mägdlein weiß, ein Pfäfflein schwarz, Und eine Gondel fein! »Ei sprich, wozu das Mägdlein weiß?« - Ich wäre gern zu zwein! Zum Seufzen nicht, zum Beten nicht, Das traf´ich fast allein. »Ei sprich, wozu das Pfäfflein schwarz?« - Daß ich von Sünden rein! Man weiß nicht, was geschehen kann, Wenn man so oft zu zwein. ...Ei sprich, wozu die Gondel flink?« - Zu rudern lustig drein. Vom Mägdlein zu dem Pfäfflein gleich. Und wieder zum Mägdelein!<ref name="Deutsch-slowenische">[[Mira Miladinović Zalaznik]]. Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen II, Leopold Kordesch und seine Zeit. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2008. S. 153-154.</ref> </poem> == Constantin Wurzbach in Anastasius Grün == [[Constantin Wurzbach]] je grofa spoznal že v mladih letih. V njem je Wurzbach videl tudi vzornika za lastne pesniške ambicije, grofu pa je kasneje posvetil večji prispevek v svojem Biografskem leksikonu avstrijskega cesarstva (''Biographisches Lexikon des Kaiserthums Österreich''). Po Wurzbachu, ki je njegov vzor malo poveličeval, je Auersperg izdal delo ''Listje ljubezni'' (''Blätter der Liebe'', Stuttgart 1830) pod psevdonimom Anastasius Grün. Istega leta je sledil cikel romanc ''Poslednji vitez'' (''Der letzte Ritter'', München, 1830). V pesniški zbirki ''Sprehodi dunajskega poeta'' (''Spaziergänge eines Wiener Poeten'', Hamburg 1831) Auersperg prisega na takrat še nevidno politično veličino Avstrijske monarhije. Sledila so dela ''Drobir'' (''Schutt'', Leipzig 1835), ''Pesmi'' (''Gedichte'', Leipzig 1837), ''Nibelungi v fraku'' (''Nibelungen im Frack'', Leipzig 1843), ''Far iz Kahlenberga'' (''Pfaff vom Kahlenberg'', Leipzig 1850) ter delo ''V verandi'' (''In der Veranda'', 1876), ki so požela dobre kritike, kajti Auersperg je tako oblikovno kot tudi v izrazni moči presegel vse politične pesnike takratnega časa. Postal je slaven pesnik in vodilna sila liberalnega gibanja Avstrijskega cesarstva. Njegovo delo je bilo vzor za sodobne pesnike [[Mlada nemčija|Mlade Nemčije]] (nemško gibanje Junges Deutschland). Zaradi političnega značaja njegovih pesmi so leta 1838 sprožili preiskavo, v kateri so razkrili njegov psevdonim. <poem> Durch die weiten Meereswüsten, Steuernd, wie ein Silberschwan zwischen Ost`s und Westens Küsten Wogt des Lieds melod`scher Kahn Prek širokega morskega oboda, potujoč, kot srebrni labod, med obalami vzhoda in zahoda, se ziblje poetični brod.<ref>Odlomek iz pesniške zbirke ''Drobir''.</ref> </poem> == Auerspergov odnos s Slovenci == Odnos slovenskih sodobnikov do Auersperga je bil mešan in neenoten. Po eni strani je bil Auersperg kot kranjski plemič, pripadnik ene najstarejših kranjskih plemiških rodbin, močno povezan s Kranjsko in jo dojemal kot svojo ožjo domovino, tako da mu v tem oziru niti najbolj goreči slovenski narodnjaki niso mogli očitati pomanjkanja [[Patriotizem|patriotizma]]. Po drugi strani pa je bil zavezan ideji nove, enotne nemške države, v katere okvir naj bi po njegovem spadale tudi vse slovenske dežele, tudi Kranjska, in tako jasno prišel v nasprotje z vseslovensko idejo [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]]. Auerspergov odnos do Slovencev in [[Slovenščina|slovenskega jezika]] se je izoblikoval predvsem skozi njegovo literarno ukvarjanje s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Za zbiranje in objavljanje slovenskih ljudskih pesmi naj bi ga že leta 1832 navdušil še en na slovenskih tleh živeči visoki [[Habsburžani|habsburški]] plemič, štajerski [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvoda Janez]]. Auersperg se je lotil projekta z njemu lastnim mojstrstvom. Začel je zbirati prastare slovenske ljudske pesmi in jih prevajati v nemščino. Pesmi je zbiral tako med narodom kot v že objavljeni slovenski literaturi. Veliko so k projektu prispevali tudi najvidnejši slovenski literati tistega časa - Prešeren, [[Stanko Vraz]], [[Emil Korytko]], [[Jernej Kopitar]], [[Ravnikar]], [[Zalokar]] in [[Janez Bleiweis]]. Prevedene pesmi so najprej izhajale v različnih almanahih (''Schwab-Chamissos Musenalmanach'', ''Hormayrs Taschenbuch für die vaterländische Geschichte'', ''Sonntaglblätter'') med letoma 1837 in 1845. Šele leta 1850 je bila v Leipzigu izdana samostojna knjižica z naslovom ''Ljudske pesmi iz Kranjske'' (''Volkslieder aus Krain''). To Auerspergovo delo in njegov ''Poklon Prešernu'', sta slovensko ljudsko pesem in slovensko poezijo prvič v zgodovini predstavila širšemu evropskemu občinstvu, za kar si je Auersperg končno prislužil priznanje tudi s slovenske strani. Še danes Auerspergovi prevodi slovenskih ljudskih pesmi štejejo med najbolj izjemna dela te vrste. Pisatelj [[Janez Trdina]] (1830 - 1905), eden najbolj liberalnih in svobodomiselnih slovenskih pisateljev svoje dobe, je Auersperga sicer označil kot najtrdosrčnejšega med vsemi veleposestniki na [[Dolenjska|Dolenjskem]] tistega časa. V svojem delu ''[[Izprehod v Belo Krajino]]'' je Trdina opisal tudi divje pivsko doživetje Auersperga s Prešernom in [[Andrej Smole|Andrejem Smoletom]]. Trdina tako pravi, da naj bi nekega dne leta 1839 Prešeren obiskal svojega prijatelja Smoleta, ki je bil takrat lastnik [[Dvorec Prežek|dvorca Prežek]] na [[Gorjanci]]h. Prešeren in Smole naj bi tam preživela divje tri tedne, ko je šampanjec tekel v potokih in sta se prijatelja vsak dan hrupno zabavala vsak dan do jutra. Nekaj dni kasneje se jima je pridružil še ''»grof iz Šrajbarskega turna«'', Alexander von Auersperg. Po njegovem prihodu naj bi veselo rajanje dobilo še popolnoma nove dimenzije in vik in krik se je iz gradu širil milje daleč, noč in dan. Trdina piše: ''»Takih norcev grad še ni videl. Na srečo je gospod grof ostal le tri dni«''. Auersperg, je napisal pesnitev ''Nekrolog Prešernu'', ki je bila šele leta 1859 objavljena v delu ''Vodnikov spomenik'' (nemško ''Vodnik-Album''), tako, da je vzel besedilo iz Prešernove pesmi ''[[s:Pevcu|Pevcu]]'' in ga prevedel v nemščino: <poem> Wer kann Erhellen die Nacht, die den Geist umspann? Wer jag´ Den Geister vom Herzen, daß er`s nicht nag´ Vom Morgen zum Abend, vom Abend zum Tag! Prešern.<ref name="Deutsch-slowenische"/> </poem> == Literarno delo == Njegova najpomembnejša literarna dela so: * Listje ljubezni (Blätter der Liebe, 1830) * Poslednji vitez (Der letzte Ritter, 1830) * Sprehodi dunajskega poeta (Spaziergänge eines Wiener Poeten, 1831) * Drobir (Schutt, 1836) * Pesmi (Gedichte, 1837) * Nibelungi v fraku (Nibelungen im Frack, 1843) * Far iz Kahlenberga (Pfaff vom Kahlenberg, 1850) * Kranjske ljudske pesmi (Volkslieder aus Krain, 1850) * Robin Hood. Baladni venec iz staroangleških ludskih pesmi ('Robin Hood. Ein Balladenkranz nach altenglischen Volksliedern, 1864) * V verandi (In der Veranda, 1876) == Odlikovanja in priznanja == * 1853 Max II., kralj bavarske mu je leta podelil odlikovanje Maximiliansorden. * 1864 častni meščan Dunaja. * 1865 častni doktorat Univerze na Dunaju. * 1868 častni predsednik delegacije Nemškega sveta (Reichsrat). * 1871 častni član Akademije za znanost. * 1891 so mu v dunajskem parku Schillerpark postavili spomenik, ki ga je naredil kipar Karl Schwerzek. Njegov spomenik se prav tako nahaja v Gradcu. * 1896 so po njem poimenovali ulico v mestnem predelu Währing na Dunaju, to je die Anastasius-Grün-Gasse. * 1950 so na Dunaju v ulici Schlesingerplatz 4 postavili spominsko ploščo, kajti na tem mestu je spoznal Franceta Prešerna. == Opombe== {{opombe}} ==Literatura== * ''Anton Aleksander grof Auersperg - Anastazij Grün : razprave''. Ur. Mira Miladinović Zalaznik in [[Stane Granda]]. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-6580-62-5 * [[Vasilij Melik]], »A.A. Auersperg in slovenski narod«, v ''Slovenci 1848-1918 : Razprave in članki''. Maribor, 2002. S. 127-140. * [[Mira Miladinović Zalaznik]], ''Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. 2, Leopold Kordesch und seine Zeit''. Ljubljana, 2008. == Glej tudi == * [[seznam avstrijskih pesnikov]] == Zunanje povezave == {{Wikivir|Anton Aleksander Auersperg}} {{Commonscat|Anastasius Grün}} {{Wikiquote|de:Anastasius Grün}} * {{SBL|id=0053|avtor=Kidrič France|ime=Auersperg Anton}} * Josip Cimperman: Anastasius Grüns (Anton Grafen v. Auerspergs) Briefwechsel mit einem Landsmanne: Original Feuilleton. ''Laibacher Zeitung'' 1877, št. 172–177. [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Briefwechsel+mit+einem+Landsmanne%22%40OR%40fts%3d%22Briefwechsel+mit+einem+Landsmanne%22%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * Miran Hladnik: [http://www.slov.si/ucitelji/miran-hladnik/vkljucevanje-drugega-in-drugacnega-v-slovensko-literarno-zgodovino/ Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino.] ''52. SSJLK''. Ljubljana: Center za slovenščino, 2016. 52–53. * [http://www.geneall.net/D/tit_page.php?id=2537 Seznam grofov Auersperških] * Pesniška zbirka Drobir [http://books.google.si/books?id=YHENAAAAYAAJ&dq=Schutt+Anastasius+Gr%C3%BCn&printsec=frontcover&source=bl&ots=jRh1SQ3MkB&sig=HvYeYoaHodqLTE-1ywcnmS5fLqk&hl=sl&ei=NenpSdWeBtLL_Aa-yJDaAw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1#PPP14,M2] * Projekt Gutenberg: Anastasius Grün [http://gutenberg.spiegel.de/?id=19&autorid=225&autor_vorname=+Anastasius&autor_nachname=Gr%FCn&cHash=b31bbae2c6] * Bibliografija Anastasiusa Grüna [http://lithes.uni-graz.at/gruen_bibliographie.html] * ''Rečno dekle'' (nem. Die ''Strombraut'') [http://www.spiegel.de/kultur/gutenberg/dokument-GBA_colon__slash_gruen_slash_gedichte_slash_strombrt.xml-name.html] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Auersperg, Anton Alexander von}} [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Slovenski Nemci]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Auerspergi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] kggrqk5ny15wg2027f4togatvma1upc 0 213621 5726185 4601672 2022-07-31T19:30:53Z Yerpo 8417 posodobitev wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 68001 do 69000, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] “Slovarjem imen malih planetov” (“Dictionary of Minor Planet Names”). Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka “†” ali “‡“). {| border=0 cellpadding=5 align=”center” ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="001"| 68001–68100 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101"| 68101–68200 |- | [[68109 Naomipasachoff]] || {{mp|2000 YH|135}} || [[Naomi Pasachoff]], [[Američani|ameriški]] znanstveni biograf in ljubiteljski [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68109 †] |- | [[68144 Mizser]] || {{mp|2001 AW|38}} || [[Attila Mizser]], eden izmed voditeljev madžarske ljubiteljske astronomije in urednik revije ''Meteor'' [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68144 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201"| 68201–68300 |- | [[68218 Nealgalt]] || {{mp|2001 CO|31}} || [[Neal Galt]], [[Američani|ameriški]] ljubiteljski [[astronom]] in pisec časnikarskih kolumen [http://c3po.cochise.edu/astro/Junk%20Bond%20Observatory01.htm †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 68301–68400 |- | [[68325 Begues]] || {{mp|2001 HO|16}} || [[Observatorij Begues]] (znan tudi kot "Observatori Astronòmic de Begues" po [[katalonščina|katalonsko]]), observatorij namenjen ljubiteljskim astronomom, vodi ga astronom Pepe Manteca iz [[Barcelona|Barcelone]] ([[Katalonija]]), [[Španija]] [http://www.manteka.com/begues/ †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401"| 68401–68500 |- | [[68410 Nichols]] || {{mp|2001 QB|154}} || [[Nichelle Nichols]] (1932–2022), [[Američani|ameriška]] pisateljica in igralka, najbolj je znana po svoji vlogi kot poročnica Nyota Uhura v seriji ''[[Zvezdne steze]]'' [http://www.mpc643.org/discoveries/named/nichols.htm †] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68410 ‡] |- | [[68448 Sidneywolff]] || {{mp|2001 SW|4}} || [[Sidney C. Wolff]], [[Američani|ameriški]] predstojnik ''Nacionalnega observatorija Kitt Peak'' (1984-1987) (Kitt Peak National Observatory) in ''Nacionalnega optičnega astronomskega observatorija'' (1987-2001) (National Optical Astronomy Observatory), predsednik ''Ameriškega astronomskega društva'' (1992-1994) (American Astronomical Society) in ''Pacifiškega astronomskega društva'' (1985-1986) (Astronomical Society of the Pacific), in ustanovitelj ter izdajatelj revije ''Astronomy Education Review'' [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68448 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="501"| 68501–68600 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="601"| 68601–68700 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="701"| 68701–68800 |- | [[68718 Safi]] || 2002 DQ || [[Safi, Maroko|Safi]], [[Maroko]], rojstni kraj odkriteljeve žene [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68718 †] |- | [[68719 Jangyeongsil]] || 2002 DW || [[Jang Yeongsil]], [[Korejci|korejski]] znanstvenik iz 15. stoletja (po njem se imenuje tudi [[nagrada JangYeongSil]], ki se podeljuje vsako leto za napredek v tehnologiji) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68719 †] |- | [[68730 Straizys]] || {{mp|2002 EA|13}} || [[Vytautas Straižys]] (rojen 1936), [[Litvanci|litvanski]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68730 †] |- | [[68779 Schöninger]] || {{mp|2002 FA|3}} || Schöninger (znan tudi kot Šenýgl), [[nemščina|nemško]] ime iz 17. in 19. stoletja za goro [[Kleť]], ki pomeni "kraj z lepim razgledom" [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68779 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="801"| 68801–68900 |- | [[68853 Vaimaca]] || {{mp|2002 HA|9}} || [[Vaimaca]], eden izmed zadnjih štirih domorodnih [[Urugvajci|Urugvajcev]], ki jih je država prodala Franciji, da bi ga pokazali na razstavi leta [[1833]]. Vaimacove posmrtne ostanke so vrnili v [[Urugvaj]] šele leta [[2002]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=68853 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="901"| 68901–69000 |- | [[68947 Brunofunk]] || {{mp|2002 PW|156}} || [[Bruno Funk]], [[nemci|nemški]] ljubiteljski [[astronom]], ustanovitelj in predsednik društva ''Prijatelji zvezd iz Donzdorfa'' (Sternfreunde Donzdorf), organizator ljubiteljskih [[astronom]]ov v [[Donzdorf]]u in ustanovitelj [[Observatorij Messelberg|Observatorija Messelberg]] (Messelberg-Sternwarte) [http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm †] [http://www.mpifr-bonn.mpg.de/staff/shoenig/68947.txt ‡] [http://www.sternwarte-donzdorf.de/brunofunk.htm +] |- | [[68948 Mikeoates]] || {{mp|2002 PX|157}} || [[Michael Oates]], [[Britanci|britanski]] ljubiteljski [[astronom]] [http://www.mikeoates.org/comets/ †] |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[ Seznam asteroidov (68001-68250)]]<br>[[ Seznam asteroidov (68251-68500)]]<br>[[ Seznam asteroidov (68501-68750)]]<br>[[ Seznam asteroidov (68751-69000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 67001–68000|67001–68000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 69001–70000|69001–70000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|068001–0069000]] a1z7qn5gas2ybuz7lhiugilaamojw3r 0 215309 5725988 5725867 2022-07-31T12:59:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Zastava Yugo |image=[[Slika:Zastava Jugo 45 F.jpg|thumb|Yugo 45]] |manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] |designer=[[Giorgetto Giugiaro]] |assembly= |predecessor=[[Fiat 127|Fiat 127]] |successor=[[Yugo Florida]] |class=[[Supermini]] |body_style=3-vratni hatchback<br> 3-vratni kabriolet<br> 2-vratni [[poltovornjak]] |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni štirivaljni OHV 903 [[Delovna prostornina|ccm]] (33 [[vat|kW]])<br> OHV 1116 ccm (46 kW)<br> SOHV 1124 ccm (50 kW)<br> SOHV 1299 ccm ( kW) |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]]<br>5-stopenski ročni,<br>3-stopenski avtomatski |wheelbase=2150 mm |length=3485 mm |width=1548 mm |weight=725-825 kg |related= }} '''Yugo''' /sprva '''Jugo'''/ je bil trovratni osebni [[avtomobil]], ki so ga med letoma 1980 in 2008 izdelovali v tovarni [[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]]. Zrisal ga je ''[[Giorgetto Giugiaro]]'' in je bil narejen na [[Šasija|šasiji]] uspešnega italijanskega avtomobila ''[[Fiat 127]]''. Sprva je bilo novo vozilo označeno kot ''model 102''. Ročno izdelanega so jeseni leta [[1977]] najprej podarili jugoslovanskemu predsedniku [[Josip Broz - Tito|Titu]]. Yugo je bil zasnovan kot družinski avtomobil, ki je nasledil popularnega fička ([[Zastava 750]]). Vsa leta proizvodnje je vozilo ohranjalo bolj ali manj enako zunanjo podobo - v večini je šlo za kozmetične in manjše tehnološke popravke. Vozilo so nekajkrat preimenovali, vendar je v zavesti vseh ostalo prvotno ime. == Različice == [[Slika:Yugo Koral.jpg|thumb|250px|desno|Yugo Koral In]] [[Slika:YugoCabrio.JPG|thumb|250px|desno|Yugo Koral Cabrio]] [[Slika:Innocenti Koral Cabrio.jpg|250px|thumb|desno|Innocenti Koral Cabrio]] * '''Jugo 45''' ** Jugo 45L ** Jugo 45A ** Jugo 45E ** Yugo 45AX ** Yugo koral 45 * '''Jugo 55''' ** Jugo 55A ** Jugo 55E ** Yugo 55AX ** Yugo koral 55 * '''Yugo 60''' ** Yugo koral 60 ** Yugo 60efi * '''Yugo 65''' ** Yugo koral 65 ** Yugo 65efi * '''Yugo GV''' ** Yugo GV ** Yugo GV Plus (ZDA) ** Yugo GVC ZDA) ** Yugo GVL (ZDA) ** Yugo GVS (ZDA) ** Yugo GVX (ZDA) * '''Yugo cabrio''' ** Yugo koral cabrio ** Innocenti Koral Cabrio (Italija) * '''Yugo Tempo''' (od 1991) == Tehnične značilnosti (<small>velja za model Yugo 45</small>) == * [[premer]] [[bat]]a: 65 [[mm]] * hod bata: 68&nbsp;mm * [[prostornina]]: 903 [[ccm]] * stopnja kompresije: 9 * največja [[moč]]: 33,1 [[KW]] * največji [[navor]]: 62,8 [[Nm]] * pnevmatike: 145 SRx13 * [[teža]] vozila: 750&nbsp;kg * nosilnost: 5 oseb + 50 [[kg]] * obtežitev strehe: 50&nbsp;kg * [[prostornina]] rezervoarja: 30 [[l]] * [[gorivo]]: [[bencin]] 98 [[oktan]]ov == Konec proizvodnje == [[20. november|20. novembra]] [[2008]] je tovarno Zastava zapustil zadnji Yugo. Skupno so jih v vseh letih proizvodnje izdelali '''794.428'''. Avtomobili so bili na voljo poleg jugoslovanskega trga tudi v nekaterih evropskih državah in [[Združene države Amerike|ZDA]]. === Yugo v pop kulturi === [[Slika:Car of the year.jpg|thumb||Yugo - Avto leta, [[Novi Sad]] ]] [[Slika:Yugo Koral Cabrio.JPG|thumb||Yugo Koral Cabrio<br />ena zadnjih verzij, 2006]] '''[[Film]]''' * [[Inspektor Gadget]] * [[Dragnet]] * [[Tko je utopio Monu?]] * [[Bowfinger]] * [[Umri pokončno 3]] * [[Vran (film)|Vran]] * [[Houston, imamo problem! (2016)|Houston, imamo problem]] '''[[Roman]]''' * [[Catalyst]] * [[Florida Roadkill]] * [[Needful Things]] * [[The Last stand]], [[Stephen King]] '''[[skladba|Pesem]]''' * »In a Yugo«, [[Paul Shanklin]] * »Yugo 45«, [[Zabranjeno Pušenje]] '''[[Televizija]]''' * [[Saturday Night Live]] * [[The Simpsons]] * [[Whose line is it anyway?]] * Fast and loud: sezona 4, epizoda 7 '''[[Glasbeni video spot]]''' * v pesmi ''The Day That Never Comes'', [[Metallica]] * v pesmi: Baba malo me njaj : D'kwashen retashy == Glej tudi == * [[Crvena Zastava]] * [[Seznam automobilskih znamk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Yugo vehicles}} * [http://www.zastava-info.co.yu/ ''Zastava-Yugo-Info'' ] * [http://freeweb.deltha.hu/zastava.in.hu/ ''Zastava Yugo U.K.''] ([[angleščina]]) [[Kategorija:Zastavini avtomobili]] [[Kategorija:Vozila leta 1980]] cj5gj3zzo1b462y3jmx030v8fm2u5fi 0 215983 5726380 5495320 2022-08-01T11:51:27Z Boštjan7skozi24 168386 Urška Majdič je skladateljica glasbe za film Nekaj sladkega. wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Urška Majdič''' (umetniško ime '''UMA'''), [[Slovenci|slovenska]] [[glasbenica]] in [[tekstopiska]], skladateljica filmske glasbe, aktivistka in radijska ter televizijska voditeljica. Urška Majdič je najbolj znana kot pevka v rock skupini [[Billysi]] (Billy's Private Parking), za katero je tudi so-avtorica glasbe in avtorica besedil. V skupini je delovala od leta 2001,<ref>[https://www.rockonnet.com/2010/03/urska-majdic-billysi-navsezadnje-je-kultura-dusa-naroda/ Rockonnet.com - Urška Majdič (Billysi) – Navsezadnje je kultura duša naroda]</ref> a ta ni več aktivna. Kot UMA je posnela album Neskončni album Duša. Je avtorica glasbe za slovenski film [[Nekaj sladkega]]. == Življenje in delo == Po izobrazbi je magistra turizma, pri študiju pa se je osredotočala na [[trajnostni razvoj]]. Sodelovala je tudi v projektih, ki so vključevali okolju prijazne rešitve, soorganizirala Dan odgovornega turizma<ref>{{Navedi splet|url=http://www.humanitas.si/data/useruploads/files/1308836761.pdf|title=Humanitas_arhiv|date=10.11.2010|accessdate=1.6.2018|publisher=Humanitas|last=|first=}}</ref> in zmagala na Inovativnih rešitvah za zeleno identiteto Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/3650-inovativne-resitve-za-zeleno-identiteto-turizma|title=Inovativne rešitve za zeleno identiteto turizma|accessdate=2018-06-01|website=I feel Slovenia|publisher=STO|language=sl}}</ref> Aktivna je tudi na področju družbene in okoljske odgovornosti. Sodelovala je v projektih, kot so Krilca,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.umanotera.org/upload/files/krilca/Zakaj_Smo_Glasniki_Krilc4.pdf|title=Zakaj smo glasniki Krilc?|date=1.12.2007|accessdate=1.6.2018|publisher=Umanotera}}</ref> Zaščitimo slovenskega volka, Tashka, Ohranimo slovenske gozdove, Srečna hiša, Podari malico, Daruj kri, Sinergija za učenje (preko ZLUS) - medgeneracijsko sodelovanje, Stopimo skupaj za slovenske otroke, [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]], Anina Zvezdica<ref>{{Navedi novice|title=Billysi Pod skalco zaigrali tudi za Anino zvezdico |url=http://www.kamnik.info/billysi-pod-skalco-zaigrali-tudi-za-anino-zvezdico/|date=13.12.2015|work=Kamnik Info}}</ref> in druge. Od leta 2000 deluje tudi kot glasovna umetnica, interpret za različne oglaševalske agencije oz. projekte. Med leti 2015 in 2017 je bila radijska voditeljica in ko-producentka svojega termina na [[Radio Antena|Radiu Antena]]. Urška Majdič je prejela nagrado kot so-avtorica za skladbo "Svobodna" izvajalke Vike Zore na festivalu Fens leta 2003, leta 2004 na Hit festivalu za besedilo "Preženi oblake", leta 2006 SOF-OFF zlato nagrado za najboljšo avtorsko skladbo v oglaševanju (skladba »If I... Fell in Love«) in Diamant za Rock skupino v okviru zasedbe Billysi leta 2009. Od leta 2017 pod umetniškim imenom UMA vodi glasbeni projekt ''Duša: Neskončni album''. Ustanovila je tudi istoimensko glasbeno zasedbo. »Čarobni vrt« je prva skladba, ki je studijsko posneta in uradno objavljena v novi zasedbi, UMA, maja 2018.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rocker.si/uma-z-novim-videom-carobni-vrt/|title=UMA z novim videom 'Čarobni vrt' - Rocker.si|accessdate=2018-06-01|website=www.rocker.si|language=sl-SI}}</ref> 5. maja 2017 je Urška z glasbenimi kolegi izvedla koncert Duša<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/kultura/glasba/deloskop-izpostavlja-dusa-urske-majdic-v-cankarjevem-domu.html|title=Deloskop izpostavlja: Duša Urške Majdič v Cankarjevem domu|last=Matoz|first=Zdenko|accessdate=2018-06-01|language=sl-si}}</ref> - Začetek Neskončnega albuma, koncert, posvečen očetu Dušanu, na prvo obletnico njegove smrti. Odvila se je ekskluzivna premiera svežih skladb, med katerimi je bil tudi »Čarobni vrt«. Ves izkupiček od vstopnic je namenila skladu Sapramiška Zveze prijateljev mladine.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zpms.si/aktualno/dobrodelni-koncert-urske-majdic-za-podporo-sapramiskinega-sklada/|title=Dobrodelni koncert Urške Majdič za podporo Sapramiškinega sklada|accessdate=2018-06-01|website=www.zpms.si|language=sl}}</ref> == Viri == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Urška_Majdič}} * [http://www.urskamajdic.si Osebna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Majdič, Urška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rock pevci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] ocmtrk97fjbi9n43jhcz8jae3mwcx0c 5726382 5726380 2022-08-01T11:54:09Z Boštjan7skozi24 168386 Urška Majdič kot scenaristka wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Urška Majdič''' (umetniško ime '''UMA'''), [[Slovenci|slovenska]] [[glasbenica]] in [[tekstopiska]], skladateljica filmske glasbe, aktivistka in radijska ter televizijska voditeljica. Urška Majdič je najbolj znana kot pevka v rock skupini [[Billysi]] (Billy's Private Parking), za katero je tudi so-avtorica glasbe in avtorica besedil. V skupini je delovala od leta 2001,<ref>[https://www.rockonnet.com/2010/03/urska-majdic-billysi-navsezadnje-je-kultura-dusa-naroda/ Rockonnet.com - Urška Majdič (Billysi) – Navsezadnje je kultura duša naroda]</ref> a ta ni več aktivna. Kot UMA je posnela album Neskončni album Duša. Piše kreativna besedila in scenarije. Napisala je scenarij za film [[Nekaj sladkega]] in sodelovala pri kreativnem pisanju za celovečerni komični šov komika [[Tin Vodopivec]] z naslovom Rock 'n' Roll. Je avtorica glasbe za slovenski film [[Nekaj sladkega]]. == Življenje in delo == Po izobrazbi je magistra turizma, pri študiju pa se je osredotočala na [[trajnostni razvoj]]. Sodelovala je tudi v projektih, ki so vključevali okolju prijazne rešitve, soorganizirala Dan odgovornega turizma<ref>{{Navedi splet|url=http://www.humanitas.si/data/useruploads/files/1308836761.pdf|title=Humanitas_arhiv|date=10.11.2010|accessdate=1.6.2018|publisher=Humanitas|last=|first=}}</ref> in zmagala na Inovativnih rešitvah za zeleno identiteto Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/3650-inovativne-resitve-za-zeleno-identiteto-turizma|title=Inovativne rešitve za zeleno identiteto turizma|accessdate=2018-06-01|website=I feel Slovenia|publisher=STO|language=sl}}</ref> Aktivna je tudi na področju družbene in okoljske odgovornosti. Sodelovala je v projektih, kot so Krilca,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.umanotera.org/upload/files/krilca/Zakaj_Smo_Glasniki_Krilc4.pdf|title=Zakaj smo glasniki Krilc?|date=1.12.2007|accessdate=1.6.2018|publisher=Umanotera}}</ref> Zaščitimo slovenskega volka, Tashka, Ohranimo slovenske gozdove, Srečna hiša, Podari malico, Daruj kri, Sinergija za učenje (preko ZLUS) - medgeneracijsko sodelovanje, Stopimo skupaj za slovenske otroke, [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]], Anina Zvezdica<ref>{{Navedi novice|title=Billysi Pod skalco zaigrali tudi za Anino zvezdico |url=http://www.kamnik.info/billysi-pod-skalco-zaigrali-tudi-za-anino-zvezdico/|date=13.12.2015|work=Kamnik Info}}</ref> in druge. Od leta 2000 deluje tudi kot glasovna umetnica, interpret za različne oglaševalske agencije oz. projekte. Med leti 2015 in 2017 je bila radijska voditeljica in ko-producentka svojega termina na [[Radio Antena|Radiu Antena]]. Urška Majdič je prejela nagrado kot so-avtorica za skladbo "Svobodna" izvajalke Vike Zore na festivalu Fens leta 2003, leta 2004 na Hit festivalu za besedilo "Preženi oblake", leta 2006 SOF-OFF zlato nagrado za najboljšo avtorsko skladbo v oglaševanju (skladba »If I... Fell in Love«) in Diamant za Rock skupino v okviru zasedbe Billysi leta 2009. Od leta 2017 pod umetniškim imenom UMA vodi glasbeni projekt ''Duša: Neskončni album''. Ustanovila je tudi istoimensko glasbeno zasedbo. »Čarobni vrt« je prva skladba, ki je studijsko posneta in uradno objavljena v novi zasedbi, UMA, maja 2018.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rocker.si/uma-z-novim-videom-carobni-vrt/|title=UMA z novim videom 'Čarobni vrt' - Rocker.si|accessdate=2018-06-01|website=www.rocker.si|language=sl-SI}}</ref> 5. maja 2017 je Urška z glasbenimi kolegi izvedla koncert Duša<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/kultura/glasba/deloskop-izpostavlja-dusa-urske-majdic-v-cankarjevem-domu.html|title=Deloskop izpostavlja: Duša Urške Majdič v Cankarjevem domu|last=Matoz|first=Zdenko|accessdate=2018-06-01|language=sl-si}}</ref> - Začetek Neskončnega albuma, koncert, posvečen očetu Dušanu, na prvo obletnico njegove smrti. Odvila se je ekskluzivna premiera svežih skladb, med katerimi je bil tudi »Čarobni vrt«. Ves izkupiček od vstopnic je namenila skladu Sapramiška Zveze prijateljev mladine.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zpms.si/aktualno/dobrodelni-koncert-urske-majdic-za-podporo-sapramiskinega-sklada/|title=Dobrodelni koncert Urške Majdič za podporo Sapramiškinega sklada|accessdate=2018-06-01|website=www.zpms.si|language=sl}}</ref> == Viri == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Urška_Majdič}} * [http://www.urskamajdic.si Osebna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Majdič, Urška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rock pevci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] b6hh32bspk5eo6ttrzekq80lxwbdnyk 0 220676 5726208 4998652 2022-07-31T21:33:45Z 85.10.9.169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group=Prekmurci (po novem Podmurci)<br />''(Prekmürci, Prekmürge)'' |image=<div style="background-color:#fee8ab"><small>[[Jožef Borovnjak]], [[Ferenc Ivanoci]], [[Jožef Klekl (politik)|Starejši Jožef Klekl]], [[Avgust Pavel]], [[Miško Kranjec]], [[Vilko Novak]], [[Jožef Smej]], [[Milan Kučan]], [[Vlado Kreslin]], [[Feri Lainšček]] |poptime=80-90 tisoč |popplace= |author= |accessdate= |region1=[[Slovenija]] |pop1= |ref1= |region2=[[Madžarska]] |pop2= |ref2= |region3=[[Avstrija]] |pop3= |ref3= |region4=[[Združene države Amerike]] |pop4= |ref4= |region5= |langs=[[slovenščina]] |rels=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]], [[Evangeličanska Cerkev|evangeličani]] in tudi nekaj [[kalvinizem|kalvinistov]] |url= |work= |related=drugi [[Slovani]] }} {{slog|razlog=jezik}} '''Prekmurci''' ''([[prekmursko narečje]]: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge<ref>Kalendar Srca Jezušovoga (1922), 27. str. Arhiv [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota|Pokrajinske in študijske knjižnice]] [[Murska Sobota]]</ref>)'' so [[Slovenci]], ki živijo v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Govorijo [[prekmursko narečje]], kakor tudi [[Porabski Slovenci|Porabski]] in [[Šomodski Slovenci]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Tradicionalno [[madžarščina|madžarsko]] ime Prekmurcev je ''Vendek'' (Vendi), in tako so jih tudi na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] imenovali ''Vendi'', da bi jih ločili od Slovencev. Kljub vsemu je bilo običajno poimenovanje v njihovem maternem jeziku ''Slovenci, Slovénge, Slovenje.'' Od [[16. stoletje|16. stoletja]] so mislili, da so Prekmurci potomci [[Germani|germanskih]] [[Vandali|Vandalov]], in tako je pisalo tudi prekmursko duhovniško izobraženstvo, in sicer, da [[Slovani]] pri [[Mura|Muri]] govorijo [[vandalščina|vandalščino]]. Bivališče Prekmurcev je bilo še v [[srednji vek|srednjem veku]] tako imenovana ''[[Slovenska okroglina]]'' (Tótság), prebivalci pa ''Toti'' (tótok) v madžarščini. Izvorna je bila Slovenska okroglina ena [[dekanija]] v [[Železna županija|Železni županiji]], s središčem [[Murska Sobota]]. Na severu s središčem [[Monošter]] je od leta 1183 [[Cistercijanski samostan Monošter|monoštrska cistercijanska opatija]] vodila Slovence v [[Slovensko Porabje|Porabju]]. V okraju Dolnja Lendava (danes [[Lendava]]) je za Prekmurce skrbel [[Nadškofija Zagreb|zagrebški nadškof]]. Glede na dokument iz leta 1617, so bila ta tri območja enotni ''Tótság'' (se pravi Slovenska okroglina). [[Marija Terezija]] je leta 1777 osnovala novo [[Škofija Sombotel|škofijo v Sombotelu]]. Prvi škof [[János Szily]] je zedinil v škofiji [[Zala (županija)|Zalsko]] in Železno županijo, in tako osnoval [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovensko krajino]] (''Vendvidék''). Ker so jezik Slovencev na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] komajda razumeli, so prekmurski pisci začeli pisati v svojem prekmurskem književnem jeziku. [[Evangeličanska cerkev|Evangeličanski]] duhovnik [[Štefan Küzmič]] je že leta 1771 prevedel evangeličanski [[Nova zaveza|Novi Testament]] ''([[Nouvi Zákon]]),'' kasneje pa je [[Mikloš Küzmič]] izoblikoval standardni prekmurski jezik. V [[20. stoletje|20. stoletju]] so Prekmurci poskušali pridobiti suverenost. Politik [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] je sprva hotel, da bi v Slovenski krajini obstajal en enotni teritorij, ki bi bil avtonomna država znotraj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1919 je [[Vilmoš Tkalec]] razglasil [[Murska republika|Mursko republiko]], ki pa je bila kratkega veka. Zaradi političnega stanja se ni izoblikovala država v Prekmurju, zato si je Jožef Klekl kasneje prizadeval za jezikovno neodvisnost, saj je videl, da jim vsiljujejo [[slovenščina|slovenski]] [[knjižni jezik]], prekmurščino pa imajo zgolj za narečje. == Viri == <references/> == Znani Prekmurci == * [[Štefan Küzmič]] (1723 - 1779) * [[Mikloš Küzmič]] (1737 - 1804) * [[Ferenc Berke]] (1764 - 1841) * [[Jožef Košič]] (1788 - 1867) * [[Janoš Kardoš]] (1801 - 1873) * [[Ivan Berke]] (1814 - 1908) * [[Jožef Borovnjak]] (1826 - 1909) * [[Franc Ivanoci]] (1857 - 1913) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874 - 1948) * [[Avgust Pavel]] (1886 - 1946) * [[Miško Kranjec]] (1908 - 1983) * [[Vilko Novak]] (1909 - 2003) * [[Jožef Smej]] (*1922) * [[Milan Kučan]] (*1941) * [[Vlado Kreslin]] (*1953) * [[Feri Lainšček]] (*1959) * [[Andreja Gomboc]] (*1969) [[Kategorija:Prekmurci|*]] 0w3nno0tam8uytaejldrt95epkuxtq9 5726210 5726208 2022-07-31T21:36:35Z 85.10.9.169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group=Prekmurci (po novem Podmurci)<br />''(Prekmürci, Prekmürge)'' |image=<div style="background-color:#fee8ab"><small>[[Jožef Borovnjak]], [[Ferenc Ivanoci]], [[Jožef Klekl (politik)|Starejši Jožef Klekl]], [[Avgust Pavel]], [[Miško Kranjec]], [[Vilko Novak]], [[Jožef Smej]], [[Milan Kučan]], [[Vlado Kreslin]], [[Feri Lainšček]] |poptime=80-90 tisoč |popplace= |author= |accessdate= |region1=[[Slovenija]] |pop1= |ref1= |region2=[[Madžarska]] |pop2= |ref2= |region3=[[Avstrija]] |pop3= |ref3= |region4=[[Združene države Amerike]] |pop4= |ref4= |region5= |langs=[[slovenščina]] |rels=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]], [[Evangeličanska Cerkev|evangeličani]] in tudi nekaj [[kalvinizem|kalvinistov]] |url= |work= |related=drugi [[Slovani]] }} {{slog|razlog=jezik}} '''Prekmurci''' ''([[prekmursko narečje]]: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge<ref>Kalendar Srca Jezušovoga (1922), 27. str. Arhiv [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota|Pokrajinske in študijske knjižnice]] [[Murska Sobota]]</ref>)'' so [[Slovenci]], ki živijo v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Govorijo [[prekmursko narečje]], kakor tudi [[Porabski Slovenci|Porabski]] in [[Šomodski Slovenci]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Tradicionalno [[madžarščina|madžarsko]] ime Prekmurcev je ''Vendek'' (Vendi), in tako so jih tudi na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] imenovali ''Vendi'', da bi jih ločili od Slovencev. Kljub vsemu je bilo običajno poimenovanje v njihovem maternem jeziku ''Slovenci, Slovénge, Slovenje.'' Od [[16. stoletje|16. stoletja]] so mislili, da so Prekmurci potomci [[Germani|germanskih]] [[Vandali|Vandalov]], in tako je pisalo tudi prekmursko duhovniško izobraženstvo, in sicer, da [[Slovani]] pri [[Mura|Muri]] govorijo [[vandalščina|vandalščino]]. Bivališče Prekmurcev je bilo še v [[srednji vek|srednjem veku]] tako imenovana ''[[Slovenska okroglina]]'' (Tótság), prebivalci pa ''Toti'' (tótok) v madžarščini. Izvorna je bila Slovenska okroglina ena [[dekanija]] v [[Železna županija|Železni županiji]], s središčem [[Murska Sobota]]. Na severu s središčem [[Monošter]] je od leta 1183 [[Cistercijanski samostan Monošter|monoštrska cistercijanska opatija]] vodila Slovence v [[Slovensko Porabje|Porabju]]. V okraju Dolnja Lendava (danes [[Lendava]]) je za Prekmurce skrbel [[Nadškofija Zagreb|zagrebški nadškof]]. Glede na dokument iz leta 1617, so bila ta tri območja enotni ''Tótság'' (se pravi Slovenska okroglina). [[Marija Terezija]] je leta 1777 osnovala novo [[Škofija Sombotel|škofijo v Sombotelu]]. Prvi škof [[János Szily]] je zedinil v škofiji [[Zala (županija)|Zalsko]] in Železno županijo, in tako osnoval [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovensko krajino]] (''Vendvidék''). Ker so jezik Slovencev na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] komajda razumeli, so prekmurski pisci začeli pisati v svojem prekmurskem književnem jeziku. [[Evangeličanska cerkev|Evangeličanski]] duhovnik [[Štefan Küzmič]] je že leta 1771 prevedel evangeličanski [[Nova zaveza|Novi Testament]] ''([[Nouvi Zákon]]),'' kasneje pa je [[Mikloš Küzmič]] izoblikoval standardni prekmurski jezik. V [[20. stoletje|20. stoletju]] so Prekmurci poskušali pridobiti suverenost. Politik [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] je sprva hotel, da bi v Slovenski krajini obstajal en enotni teritorij, ki bi bil avtonomna država znotraj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1919 je [[Vilmoš Tkalec]] razglasil [[Murska republika|Mursko republiko]], ki pa je bila kratkega veka. Zaradi političnega stanja se ni izoblikovala država v Prekmurju, zato si je Jožef Klekl kasneje prizadeval za jezikovno neodvisnost, saj je videl, da jim vsiljujejo [[slovenščina|slovenski]] [[knjižni jezik]], prekmurščino pa imajo zgolj za narečje. Po novem pa so se poimenovali Podmurci, ker jim tako paše. == Viri == <references/> == Znani Prekmurci == * [[Štefan Küzmič]] (1723 - 1779) * [[Mikloš Küzmič]] (1737 - 1804) * [[Ferenc Berke]] (1764 - 1841) * [[Jožef Košič]] (1788 - 1867) * [[Janoš Kardoš]] (1801 - 1873) * [[Ivan Berke]] (1814 - 1908) * [[Jožef Borovnjak]] (1826 - 1909) * [[Franc Ivanoci]] (1857 - 1913) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874 - 1948) * [[Avgust Pavel]] (1886 - 1946) * [[Miško Kranjec]] (1908 - 1983) * [[Vilko Novak]] (1909 - 2003) * [[Jožef Smej]] (*1922) * [[Milan Kučan]] (*1941) * [[Vlado Kreslin]] (*1953) * [[Feri Lainšček]] (*1959) * [[Andreja Gomboc]] (*1969) [[Kategorija:Prekmurci|*]] c85xev2fkllhh0of202xuas6hs8hacg 5726211 5726210 2022-07-31T21:37:54Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/85.10.9.169|85.10.9.169]] ([[User talk:85.10.9.169|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Rude|Rude]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group=Prekmurci<br />''(Prekmürci, Prekmürge)'' |image=<div style="background-color:#fee8ab"><small>[[Jožef Borovnjak]], [[Ferenc Ivanoci]], [[Jožef Klekl (politik)|Starejši Jožef Klekl]], [[Avgust Pavel]], [[Miško Kranjec]], [[Vilko Novak]], [[Jožef Smej]], [[Milan Kučan]], [[Vlado Kreslin]], [[Feri Lainšček]] |poptime=80-90 tisoč |popplace= |author= |accessdate= |region1=[[Slovenija]] |pop1= |ref1= |region2=[[Madžarska]] |pop2= |ref2= |region3=[[Avstrija]] |pop3= |ref3= |region4=[[Združene države Amerike]] |pop4= |ref4= |region5= |langs=[[slovenščina]] |rels=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]], [[Evangeličanska Cerkev|evangeličani]] in tudi nekaj [[kalvinizem|kalvinistov]] |url= |work= |related=drugi [[Slovani]] }} {{slog|razlog=jezik}} '''Prekmurci''' ''([[prekmursko narečje]]: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge<ref>Kalendar Srca Jezušovoga (1922), 27. str. Arhiv [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota|Pokrajinske in študijske knjižnice]] [[Murska Sobota]]</ref>)'' so [[Slovenci]], ki živijo v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Govorijo [[prekmursko narečje]], kakor tudi [[Porabski Slovenci|Porabski]] in [[Šomodski Slovenci]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Tradicionalno [[madžarščina|madžarsko]] ime Prekmurcev je ''Vendek'' (Vendi), in tako so jih tudi na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] imenovali ''Vendi'', da bi jih ločili od Slovencev. Kljub vsemu je bilo običajno poimenovanje v njihovem maternem jeziku ''Slovenci, Slovénge, Slovenje.'' Od [[16. stoletje|16. stoletja]] so mislili, da so Prekmurci potomci [[Germani|germanskih]] [[Vandali|Vandalov]], in tako je pisalo tudi prekmursko duhovniško izobraženstvo, in sicer, da [[Slovani]] pri [[Mura|Muri]] govorijo [[vandalščina|vandalščino]]. Bivališče Prekmurcev je bilo še v [[srednji vek|srednjem veku]] tako imenovana ''[[Slovenska okroglina]]'' (Tótság), prebivalci pa ''Toti'' (tótok) v madžarščini. Izvorna je bila Slovenska okroglina ena [[dekanija]] v [[Železna županija|Železni županiji]], s središčem [[Murska Sobota]]. Na severu s središčem [[Monošter]] je od leta 1183 [[Cistercijanski samostan Monošter|monoštrska cistercijanska opatija]] vodila Slovence v [[Slovensko Porabje|Porabju]]. V okraju Dolnja Lendava (danes [[Lendava]]) je za Prekmurce skrbel [[Nadškofija Zagreb|zagrebški nadškof]]. Glede na dokument iz leta 1617, so bila ta tri območja enotni ''Tótság'' (se pravi Slovenska okroglina). [[Marija Terezija]] je leta 1777 osnovala novo [[Škofija Sombotel|škofijo v Sombotelu]]. Prvi škof [[János Szily]] je zedinil v škofiji [[Zala (županija)|Zalsko]] in Železno županijo, in tako osnoval [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovensko krajino]] (''Vendvidék''). Ker so jezik Slovencev na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] komajda razumeli, so prekmurski pisci začeli pisati v svojem prekmurskem književnem jeziku. [[Evangeličanska cerkev|Evangeličanski]] duhovnik [[Štefan Küzmič]] je že leta 1771 prevedel evangeličanski [[Nova zaveza|Novi Testament]] ''([[Nouvi Zákon]]),'' kasneje pa je [[Mikloš Küzmič]] izoblikoval standardni prekmurski jezik. V [[20. stoletje|20. stoletju]] so Prekmurci poskušali pridobiti suverenost. Politik [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] je sprva hotel, da bi v Slovenski krajini obstajal en enotni teritorij, ki bi bil avtonomna država znotraj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1919 je [[Vilmoš Tkalec]] razglasil [[Murska republika|Mursko republiko]], ki pa je bila kratkega veka. Zaradi političnega stanja se ni izoblikovala država v Prekmurju, zato si je Jožef Klekl kasneje prizadeval za jezikovno neodvisnost, saj je videl, da jim vsiljujejo [[slovenščina|slovenski]] [[knjižni jezik]], prekmurščino pa imajo zgolj za narečje. == Viri == <references/> == Znani Prekmurci == * [[Štefan Küzmič]] (1723 - 1779) * [[Mikloš Küzmič]] (1737 - 1804) * [[Ferenc Berke]] (1764 - 1841) * [[Jožef Košič]] (1788 - 1867) * [[Janoš Kardoš]] (1801 - 1873) * [[Ivan Berke]] (1814 - 1908) * [[Jožef Borovnjak]] (1826 - 1909) * [[Franc Ivanoci]] (1857 - 1913) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874 - 1948) * [[Avgust Pavel]] (1886 - 1946) * [[Miško Kranjec]] (1908 - 1983) * [[Vilko Novak]] (1909 - 2003) * [[Jožef Smej]] (*1922) * [[Milan Kučan]] (*1941) * [[Vlado Kreslin]] (*1953) * [[Feri Lainšček]] (*1959) * [[Andreja Gomboc]] (*1969) [[Kategorija:Prekmurci|*]] 3ljjba1e11ciy67sppvr2rwc8v639rr 5726216 5726211 2022-07-31T22:09:45Z 85.10.10.162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group=Prekmurci<br />''(Prekmürci, Prekmürge)'' |image=<div style="background-color:#fee8ab"><small>[[Jožef Borovnjak]], [[Ferenc Ivanoci]], [[Jožef Klekl (politik)|Starejši Jožef Klekl]], [[Avgust Pavel]], [[Miško Kranjec]], [[Vilko Novak]], [[Jožef Smej]], [[Milan Kučan]], [[Vlado Kreslin]], [[Feri Lainšček]],[[Viktoria Krusharova]] |poptime=80-90 tisoč |popplace= |author= |accessdate= |region1=[[Slovenija]] |pop1= |ref1= |region2=[[Madžarska]] |pop2= |ref2= |region3=[[Avstrija]] |pop3= |ref3= |region4=[[Združene države Amerike]] |pop4= |ref4= |region5= |langs=[[slovenščina]] |rels=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]], [[Evangeličanska Cerkev|evangeličani]] in tudi nekaj [[kalvinizem|kalvinistov]] |url= |work= |related=drugi [[Slovani]] }} {{slog|razlog=jezik}} '''Prekmurci''' ''([[prekmursko narečje]]: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge<ref>Kalendar Srca Jezušovoga (1922), 27. str. Arhiv [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota|Pokrajinske in študijske knjižnice]] [[Murska Sobota]]</ref>)'' so [[Slovenci]], ki živijo v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Govorijo [[prekmursko narečje]], kakor tudi [[Porabski Slovenci|Porabski]] in [[Šomodski Slovenci]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Tradicionalno [[madžarščina|madžarsko]] ime Prekmurcev je ''Vendek'' (Vendi), in tako so jih tudi na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] imenovali ''Vendi'', da bi jih ločili od Slovencev. Kljub vsemu je bilo običajno poimenovanje v njihovem maternem jeziku ''Slovenci, Slovénge, Slovenje.'' Od [[16. stoletje|16. stoletja]] so mislili, da so Prekmurci potomci [[Germani|germanskih]] [[Vandali|Vandalov]], in tako je pisalo tudi prekmursko duhovniško izobraženstvo, in sicer, da [[Slovani]] pri [[Mura|Muri]] govorijo [[vandalščina|vandalščino]]. Bivališče Prekmurcev je bilo še v [[srednji vek|srednjem veku]] tako imenovana ''[[Slovenska okroglina]]'' (Tótság), prebivalci pa ''Toti'' (tótok) v madžarščini. Izvorna je bila Slovenska okroglina ena [[dekanija]] v [[Železna županija|Železni županiji]], s središčem [[Murska Sobota]]. Na severu s središčem [[Monošter]] je od leta 1183 [[Cistercijanski samostan Monošter|monoštrska cistercijanska opatija]] vodila Slovence v [[Slovensko Porabje|Porabju]]. V okraju Dolnja Lendava (danes [[Lendava]]) je za Prekmurce skrbel [[Nadškofija Zagreb|zagrebški nadškof]]. Glede na dokument iz leta 1617, so bila ta tri območja enotni ''Tótság'' (se pravi Slovenska okroglina). [[Marija Terezija]] je leta 1777 osnovala novo [[Škofija Sombotel|škofijo v Sombotelu]]. Prvi škof [[János Szily]] je zedinil v škofiji [[Zala (županija)|Zalsko]] in Železno županijo, in tako osnoval [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovensko krajino]] (''Vendvidék''). Ker so jezik Slovencev na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] komajda razumeli, so prekmurski pisci začeli pisati v svojem prekmurskem književnem jeziku. [[Evangeličanska cerkev|Evangeličanski]] duhovnik [[Štefan Küzmič]] je že leta 1771 prevedel evangeličanski [[Nova zaveza|Novi Testament]] ''([[Nouvi Zákon]]),'' kasneje pa je [[Mikloš Küzmič]] izoblikoval standardni prekmurski jezik. V [[20. stoletje|20. stoletju]] so Prekmurci poskušali pridobiti suverenost. Politik [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] je sprva hotel, da bi v Slovenski krajini obstajal en enotni teritorij, ki bi bil avtonomna država znotraj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1919 je [[Vilmoš Tkalec]] razglasil [[Murska republika|Mursko republiko]], ki pa je bila kratkega veka. Zaradi političnega stanja se ni izoblikovala država v Prekmurju, zato si je Jožef Klekl kasneje prizadeval za jezikovno neodvisnost, saj je videl, da jim vsiljujejo [[slovenščina|slovenski]] [[knjižni jezik]], prekmurščino pa imajo zgolj za narečje. == Viri == <references/> == Znani Prekmurci == * [[Štefan Küzmič]] (1723 - 1779) * [[Mikloš Küzmič]] (1737 - 1804) * [[Ferenc Berke]] (1764 - 1841) * [[Jožef Košič]] (1788 - 1867) * [[Janoš Kardoš]] (1801 - 1873) * [[Ivan Berke]] (1814 - 1908) * [[Jožef Borovnjak]] (1826 - 1909) * [[Franc Ivanoci]] (1857 - 1913) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874 - 1948) * [[Avgust Pavel]] (1886 - 1946) * [[Miško Kranjec]] (1908 - 1983) * [[Vilko Novak]] (1909 - 2003) * [[Jožef Smej]] (*1922) * [[Milan Kučan]] (*1941) * [[Vlado Kreslin]] (*1953) * [[Feri Lainšček]] (*1959) * [[Andreja Gomboc]] (*1969) [[Kategorija:Prekmurci|*]] 8j6lsdmkdnwxir37lsf8kh3kz4yzrw3 5726321 5726216 2022-08-01T08:09:56Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/85.10.10.162|85.10.10.162]] ([[User talk:85.10.10.162|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group=Prekmurci<br />''(Prekmürci, Prekmürge)'' |image=<div style="background-color:#fee8ab"><small>[[Jožef Borovnjak]], [[Ferenc Ivanoci]], [[Jožef Klekl (politik)|Starejši Jožef Klekl]], [[Avgust Pavel]], [[Miško Kranjec]], [[Vilko Novak]], [[Jožef Smej]], [[Milan Kučan]], [[Vlado Kreslin]], [[Feri Lainšček]] |poptime=80-90 tisoč |popplace= |author= |accessdate= |region1=[[Slovenija]] |pop1= |ref1= |region2=[[Madžarska]] |pop2= |ref2= |region3=[[Avstrija]] |pop3= |ref3= |region4=[[Združene države Amerike]] |pop4= |ref4= |region5= |langs=[[slovenščina]] |rels=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]], [[Evangeličanska Cerkev|evangeličani]] in tudi nekaj [[kalvinizem|kalvinistov]] |url= |work= |related=drugi [[Slovani]] }} {{slog|razlog=jezik}} '''Prekmurci''' ''([[prekmursko narečje]]: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge<ref>Kalendar Srca Jezušovoga (1922), 27. str. Arhiv [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota|Pokrajinske in študijske knjižnice]] [[Murska Sobota]]</ref>)'' so [[Slovenci]], ki živijo v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Govorijo [[prekmursko narečje]], kakor tudi [[Porabski Slovenci|Porabski]] in [[Šomodski Slovenci]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Tradicionalno [[madžarščina|madžarsko]] ime Prekmurcev je ''Vendek'' (Vendi), in tako so jih tudi na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] imenovali ''Vendi'', da bi jih ločili od Slovencev. Kljub vsemu je bilo običajno poimenovanje v njihovem maternem jeziku ''Slovenci, Slovénge, Slovenje.'' Od [[16. stoletje|16. stoletja]] so mislili, da so Prekmurci potomci [[Germani|germanskih]] [[Vandali|Vandalov]], in tako je pisalo tudi prekmursko duhovniško izobraženstvo, in sicer, da [[Slovani]] pri [[Mura|Muri]] govorijo [[vandalščina|vandalščino]]. Bivališče Prekmurcev je bilo še v [[srednji vek|srednjem veku]] tako imenovana ''[[Slovenska okroglina]]'' (Tótság), prebivalci pa ''Toti'' (tótok) v madžarščini. Izvorna je bila Slovenska okroglina ena [[dekanija]] v [[Železna županija|Železni županiji]], s središčem [[Murska Sobota]]. Na severu s središčem [[Monošter]] je od leta 1183 [[Cistercijanski samostan Monošter|monoštrska cistercijanska opatija]] vodila Slovence v [[Slovensko Porabje|Porabju]]. V okraju Dolnja Lendava (danes [[Lendava]]) je za Prekmurce skrbel [[Nadškofija Zagreb|zagrebški nadškof]]. Glede na dokument iz leta 1617, so bila ta tri območja enotni ''Tótság'' (se pravi Slovenska okroglina). [[Marija Terezija]] je leta 1777 osnovala novo [[Škofija Sombotel|škofijo v Sombotelu]]. Prvi škof [[János Szily]] je zedinil v škofiji [[Zala (županija)|Zalsko]] in Železno županijo, in tako osnoval [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovensko krajino]] (''Vendvidék''). Ker so jezik Slovencev na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] komajda razumeli, so prekmurski pisci začeli pisati v svojem prekmurskem književnem jeziku. [[Evangeličanska cerkev|Evangeličanski]] duhovnik [[Štefan Küzmič]] je že leta 1771 prevedel evangeličanski [[Nova zaveza|Novi Testament]] ''([[Nouvi Zákon]]),'' kasneje pa je [[Mikloš Küzmič]] izoblikoval standardni prekmurski jezik. V [[20. stoletje|20. stoletju]] so Prekmurci poskušali pridobiti suverenost. Politik [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] je sprva hotel, da bi v Slovenski krajini obstajal en enotni teritorij, ki bi bil avtonomna država znotraj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1919 je [[Vilmoš Tkalec]] razglasil [[Murska republika|Mursko republiko]], ki pa je bila kratkega veka. Zaradi političnega stanja se ni izoblikovala država v Prekmurju, zato si je Jožef Klekl kasneje prizadeval za jezikovno neodvisnost, saj je videl, da jim vsiljujejo [[slovenščina|slovenski]] [[knjižni jezik]], prekmurščino pa imajo zgolj za narečje. == Viri == <references/> == Znani Prekmurci == * [[Štefan Küzmič]] (1723 - 1779) * [[Mikloš Küzmič]] (1737 - 1804) * [[Ferenc Berke]] (1764 - 1841) * [[Jožef Košič]] (1788 - 1867) * [[Janoš Kardoš]] (1801 - 1873) * [[Ivan Berke]] (1814 - 1908) * [[Jožef Borovnjak]] (1826 - 1909) * [[Franc Ivanoci]] (1857 - 1913) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874 - 1948) * [[Avgust Pavel]] (1886 - 1946) * [[Miško Kranjec]] (1908 - 1983) * [[Vilko Novak]] (1909 - 2003) * [[Jožef Smej]] (*1922) * [[Milan Kučan]] (*1941) * [[Vlado Kreslin]] (*1953) * [[Feri Lainšček]] (*1959) * [[Andreja Gomboc]] (*1969) [[Kategorija:Prekmurci|*]] 3ljjba1e11ciy67sppvr2rwc8v639rr 0 221963 5726024 5701693 2022-07-31T14:52:16Z Amanesciri2021 205950 /* Oznaka regije */ wikitext text/x-wiki [[Slika:German license plate.svg|thumb|right|200px|Nemška avtomobilska registrska tablica]] [[Slika:Plate-KA-RR232.JPG|thumb|right|200px|Format nemške tablice pred letom 1994 (po [[Nemški inštitut za standardizacijo|DIN]]). Ne izdajajo jih več, vendar so še v rabi]] '''Nemške tablice za cestna vozila''' ({{jezik-de|Kfz-Kennzeichen}} ali tudi ''Nummernschild'') prikazujejo, kje je bilo registrirano [[cestno vozilo]], na katerem so nameščene. Če nekdo v [[Nemčija|Nemčiji]] spremeni stalno bivališče ali kupi nov [[avtomobil]], mora kupiti tudi nove tablice z avtomobilskimi oznakami. Tablice veljajo celo leto od dveh do enajst mesecev, kar omogoča, da se lahko zamenjujejo na različnih tipih [[vozilo|vozil]]. Leta 2007 so nove tablice stale približno 30 [[evro|€]], pristojbine deregistracije starih in registracije novih tablic pa so bile od 10 do 40 €. Če vozilo zamenja lastnika za stalno (se proda), in, če ostane v istem območju, lahko oznaka ostane enaka. Za spremembo oznak veljajo dodatne registracijske pristojbine. Sedanje tablice so v uporabi od leta 1994. Besedilo je izpisano [[črna|črno]] na beli podlagi s pisavo ''[[FE-Schrift]]'', ki je posebej zasnovana, da oteži prirejanje številk in črk. Kakor na mnogih tablicah za države znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] modra oznaka na levi prikazuje okrajšano [[Mednarodna avtomobilska oznaka|mednarodno avtomobilsko oznako]] države, izpisano v [[bela|belem]] (za Nemčijo »D« (''Deutschland'')). Nad oznako je [[Evropska zastava]] (12 zlatih zvezd v krogu na enaki modri podlagi). ==Oznaka regije== [[Slika:Kfz-Kennzeichen in Deutschland.svg|thumb|right|300px|Karta avtomobilskih registrskih tablic v Nemčiji]] Mednarodni avtomobilski oznaki sledi eno-, dvo- ali tričrkovna okrajšava, ki predstavlja mesto ali regijo, kjer je vozilo registrirano. Za velika mesta, kot je na primer [[Berlin]], veljajo enočrkovne oznake (»B«). Te črke so po navadi enake nemškim okrožjem. V nekaterih primerih imata urbano okrožje in okoliško neurbano okrožje enako črkovno okrajšavo. V takšnih primerih je število nadaljnjih [[črka|črk]] in [[števka|števk]] po navadi različno. Urbano okrožje [[Straubing]]a (SR) ima eno črko za kodo (SR - A 123). Okoliško okrožje [[Straubing-Bogen]] ima dve črki (SR - AB 123). Največja mesta imajo v splošnem enočrkovno okrajšavo (»A«= [[Augsburg]], »B«= Berlin, »C«= [[Chemnitz]], »D«= [[Düsseldorf]], »E«= [[Essen]], »F«= [[Frankfurt ob Majni]], »G«= [[Gera, Nemčija|Gera]], »H«= [[Hannover]], »J«= [[Jena]], »K«= [[Köln]], »L«= [[Leipzig]], »M«= [[München]], »N«= [[Nürnberg]], »P«= [[Potsdam]], »R«= [[Regensburg]], »S«= [[Stuttgart]], »W«= [[Wuppertal]], »Z«= [[Zwickau]]), večina drugih okrožij pa ima dvo- ali tričrkovne. Posebnost je prva črka H pri dvočrkovnih oznakah za nekatera "hanzeatska" mesta, npr. HH za [[Hamburg]], HB za [[Bremen]], HL za [[Lübeck]], HRO z [[Rostock]] itd. ==Nalepki tehničnega pregleda in zvezne dežele== Med oznako regije ter kombinacijo številk in črk stojita dve nalepki. Zgornja prikazuje datum naslednjega tehničnega pregleda, in sicer je leto napisano v sredini nalepke (poleg tega je od leta odvisna tudi njena barva), mesec pa je obrnjen navzgor. Črna oznaka okoli številke 12 policiji omogoča na daljavo prebrati mesec izteka veljavnosti. Pred letom 2010 sta se ločeno izdajali nalepki tehničnega pregleda in pregleda emisij, pri čemer je bila slednja nameščena na sprednji, prva pa na zadnji strani vozila, dokler ni pregled emisij postal del splošnega tehničnega pregleda. Spodnja nalepka nosi grb in ime [[Nemška zvezna dežela|zvezne dežele]], v kateri se nahaja regija registracije, ter ime regije ali mesta. (Nekatere tablice, na primer vozil zvezne policije, namesto grba dežele nosijo državni grb.) To je pečat, ki potrjuje veljavnost registracije. Ob deregistraciji je pečat zdrgnjen s tablice. <gallery> File:Plakette Abgassonderuntersuchung.svg | Nalepka pregleda emisij (pred 2010) File:Plakette Hauptuntersuchung.svg | Nalepka tehničnega pregleda File:Kfz-Kennzeichen Deutschland - Toepfchensiegel.jpg | Nalepki pregleda in registracije ([[Fürth]], Bavarska) </gallery> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|License plates of Germany}} {{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}} [[Kategorija:Registrske tablice po državi|Nemčija]] [[Kategorija:Promet v Nemčiji]] 3i1xqls3xsobup91cmor86zyzueklxg 5726025 5726024 2022-07-31T14:52:41Z Amanesciri2021 205950 /* Oznaka regije */ wikitext text/x-wiki [[Slika:German license plate.svg|thumb|right|200px|Nemška avtomobilska registrska tablica]] [[Slika:Plate-KA-RR232.JPG|thumb|right|200px|Format nemške tablice pred letom 1994 (po [[Nemški inštitut za standardizacijo|DIN]]). Ne izdajajo jih več, vendar so še v rabi]] '''Nemške tablice za cestna vozila''' ({{jezik-de|Kfz-Kennzeichen}} ali tudi ''Nummernschild'') prikazujejo, kje je bilo registrirano [[cestno vozilo]], na katerem so nameščene. Če nekdo v [[Nemčija|Nemčiji]] spremeni stalno bivališče ali kupi nov [[avtomobil]], mora kupiti tudi nove tablice z avtomobilskimi oznakami. Tablice veljajo celo leto od dveh do enajst mesecev, kar omogoča, da se lahko zamenjujejo na različnih tipih [[vozilo|vozil]]. Leta 2007 so nove tablice stale približno 30 [[evro|€]], pristojbine deregistracije starih in registracije novih tablic pa so bile od 10 do 40 €. Če vozilo zamenja lastnika za stalno (se proda), in, če ostane v istem območju, lahko oznaka ostane enaka. Za spremembo oznak veljajo dodatne registracijske pristojbine. Sedanje tablice so v uporabi od leta 1994. Besedilo je izpisano [[črna|črno]] na beli podlagi s pisavo ''[[FE-Schrift]]'', ki je posebej zasnovana, da oteži prirejanje številk in črk. Kakor na mnogih tablicah za države znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] modra oznaka na levi prikazuje okrajšano [[Mednarodna avtomobilska oznaka|mednarodno avtomobilsko oznako]] države, izpisano v [[bela|belem]] (za Nemčijo »D« (''Deutschland'')). Nad oznako je [[Evropska zastava]] (12 zlatih zvezd v krogu na enaki modri podlagi). ==Oznaka regije== [[Slika:Kfz-Kennzeichen in Deutschland.svg|thumb|right|300px|Karta avtomobilskih registrskih tablic v Nemčiji]] Mednarodni avtomobilski oznaki sledi eno-, dvo- ali tričrkovna okrajšava, ki predstavlja mesto ali regijo, kjer je vozilo registrirano. Za velika mesta, kot je na primer [[Berlin]], veljajo enočrkovne oznake (»B«). Te črke so po navadi enake nemškim okrožjem. V nekaterih primerih imata urbano okrožje in okoliško neurbano okrožje enako črkovno okrajšavo. V takšnih primerih je število nadaljnjih [[črka|črk]] in [[števka|števk]] po navadi različno. Urbano okrožje [[Straubing]]a (SR) ima eno črko za kodo (SR - A 123). Okoliško okrožje [[Straubing-Bogen]] ima dve črki (SR - AB 123). Največja mesta imajo v splošnem enočrkovno okrajšavo (»A«= [[Augsburg]], »B«= Berlin, »C«= [[Chemnitz]], »D«= [[Düsseldorf]], »E«= [[Essen]], »F«= [[Frankfurt ob Majni]], »G«= [[Gera, Nemčija|Gera]], »H«= [[Hannover]], »J«= [[Jena]], »K«= [[Köln]], »L«= [[Leipzig]], »M«= [[München]], »N«= [[Nürnberg]], »P«= [[Potsdam]], »R«= [[Regensburg]], »S«= [[Stuttgart]], »W«= [[Wuppertal]], »Z«= [[Zwickau]]), večina drugih okrožij pa ima dvo- ali tričrkovne. Posebnost je prva črka H pri dvočrkovnih oznakah za nekatera "hanzeatska" mesta na severu, npr. HH za [[Hamburg]], HB za [[Bremen]], HL za [[Lübeck]], HRO z [[Rostock]] itd. ==Nalepki tehničnega pregleda in zvezne dežele== Med oznako regije ter kombinacijo številk in črk stojita dve nalepki. Zgornja prikazuje datum naslednjega tehničnega pregleda, in sicer je leto napisano v sredini nalepke (poleg tega je od leta odvisna tudi njena barva), mesec pa je obrnjen navzgor. Črna oznaka okoli številke 12 policiji omogoča na daljavo prebrati mesec izteka veljavnosti. Pred letom 2010 sta se ločeno izdajali nalepki tehničnega pregleda in pregleda emisij, pri čemer je bila slednja nameščena na sprednji, prva pa na zadnji strani vozila, dokler ni pregled emisij postal del splošnega tehničnega pregleda. Spodnja nalepka nosi grb in ime [[Nemška zvezna dežela|zvezne dežele]], v kateri se nahaja regija registracije, ter ime regije ali mesta. (Nekatere tablice, na primer vozil zvezne policije, namesto grba dežele nosijo državni grb.) To je pečat, ki potrjuje veljavnost registracije. Ob deregistraciji je pečat zdrgnjen s tablice. <gallery> File:Plakette Abgassonderuntersuchung.svg | Nalepka pregleda emisij (pred 2010) File:Plakette Hauptuntersuchung.svg | Nalepka tehničnega pregleda File:Kfz-Kennzeichen Deutschland - Toepfchensiegel.jpg | Nalepki pregleda in registracije ([[Fürth]], Bavarska) </gallery> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|License plates of Germany}} {{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}} [[Kategorija:Registrske tablice po državi|Nemčija]] [[Kategorija:Promet v Nemčiji]] knovbutb1i2cxz3dws28p2gsqip5l39 5726026 5726025 2022-07-31T14:53:11Z Amanesciri2021 205950 /* Nalepki tehničnega pregleda in zvezne dežele */ wikitext text/x-wiki [[Slika:German license plate.svg|thumb|right|200px|Nemška avtomobilska registrska tablica]] [[Slika:Plate-KA-RR232.JPG|thumb|right|200px|Format nemške tablice pred letom 1994 (po [[Nemški inštitut za standardizacijo|DIN]]). Ne izdajajo jih več, vendar so še v rabi]] '''Nemške tablice za cestna vozila''' ({{jezik-de|Kfz-Kennzeichen}} ali tudi ''Nummernschild'') prikazujejo, kje je bilo registrirano [[cestno vozilo]], na katerem so nameščene. Če nekdo v [[Nemčija|Nemčiji]] spremeni stalno bivališče ali kupi nov [[avtomobil]], mora kupiti tudi nove tablice z avtomobilskimi oznakami. Tablice veljajo celo leto od dveh do enajst mesecev, kar omogoča, da se lahko zamenjujejo na različnih tipih [[vozilo|vozil]]. Leta 2007 so nove tablice stale približno 30 [[evro|€]], pristojbine deregistracije starih in registracije novih tablic pa so bile od 10 do 40 €. Če vozilo zamenja lastnika za stalno (se proda), in, če ostane v istem območju, lahko oznaka ostane enaka. Za spremembo oznak veljajo dodatne registracijske pristojbine. Sedanje tablice so v uporabi od leta 1994. Besedilo je izpisano [[črna|črno]] na beli podlagi s pisavo ''[[FE-Schrift]]'', ki je posebej zasnovana, da oteži prirejanje številk in črk. Kakor na mnogih tablicah za države znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] modra oznaka na levi prikazuje okrajšano [[Mednarodna avtomobilska oznaka|mednarodno avtomobilsko oznako]] države, izpisano v [[bela|belem]] (za Nemčijo »D« (''Deutschland'')). Nad oznako je [[Evropska zastava]] (12 zlatih zvezd v krogu na enaki modri podlagi). ==Oznaka regije== [[Slika:Kfz-Kennzeichen in Deutschland.svg|thumb|right|300px|Karta avtomobilskih registrskih tablic v Nemčiji]] Mednarodni avtomobilski oznaki sledi eno-, dvo- ali tričrkovna okrajšava, ki predstavlja mesto ali regijo, kjer je vozilo registrirano. Za velika mesta, kot je na primer [[Berlin]], veljajo enočrkovne oznake (»B«). Te črke so po navadi enake nemškim okrožjem. V nekaterih primerih imata urbano okrožje in okoliško neurbano okrožje enako črkovno okrajšavo. V takšnih primerih je število nadaljnjih [[črka|črk]] in [[števka|števk]] po navadi različno. Urbano okrožje [[Straubing]]a (SR) ima eno črko za kodo (SR - A 123). Okoliško okrožje [[Straubing-Bogen]] ima dve črki (SR - AB 123). Največja mesta imajo v splošnem enočrkovno okrajšavo (»A«= [[Augsburg]], »B«= Berlin, »C«= [[Chemnitz]], »D«= [[Düsseldorf]], »E«= [[Essen]], »F«= [[Frankfurt ob Majni]], »G«= [[Gera, Nemčija|Gera]], »H«= [[Hannover]], »J«= [[Jena]], »K«= [[Köln]], »L«= [[Leipzig]], »M«= [[München]], »N«= [[Nürnberg]], »P«= [[Potsdam]], »R«= [[Regensburg]], »S«= [[Stuttgart]], »W«= [[Wuppertal]], »Z«= [[Zwickau]]), večina drugih okrožij pa ima dvo- ali tričrkovne. Posebnost je prva črka H pri dvočrkovnih oznakah za nekatera "hanzeatska" mesta na severu, npr. HH za [[Hamburg]], HB za [[Bremen]], HL za [[Lübeck]], HRO za [[Rostock]] itd. ==Nalepki tehničnega pregleda in zvezne dežele== Med oznako regije ter kombinacijo številk in črk stojita dve nalepki. Zgornja prikazuje datum naslednjega tehničnega pregleda, in sicer je leto napisano v sredini nalepke (poleg tega je od leta odvisna tudi njena barva), mesec pa je obrnjen navzgor. Črna oznaka okoli številke 12 policiji omogoča na daljavo prebrati mesec izteka veljavnosti. Pred letom 2010 sta se ločeno izdajali nalepki tehničnega pregleda in pregleda emisij, pri čemer je bila slednja nameščena na sprednji, prva pa na zadnji strani vozila, dokler ni pregled emisij postal del splošnega tehničnega pregleda. Spodnja nalepka nosi grb in ime [[Nemška zvezna dežela|zvezne dežele]], v kateri se nahaja regija registracije, ter ime regije ali mesta. (Nekatere tablice, na primer vozil zvezne policije, namesto grba dežele nosijo državni grb.) To je pečat, ki potrjuje veljavnost registracije. Ob deregistraciji je pečat zdrgnjen s tablice. <gallery> File:Plakette Abgassonderuntersuchung.svg | Nalepka pregleda emisij (pred 2010) File:Plakette Hauptuntersuchung.svg | Nalepka tehničnega pregleda File:Kfz-Kennzeichen Deutschland - Toepfchensiegel.jpg | Nalepki pregleda in registracije ([[Fürth]], Bavarska) </gallery> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|License plates of Germany}} {{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}} [[Kategorija:Registrske tablice po državi|Nemčija]] [[Kategorija:Promet v Nemčiji]] iiapo5vyecopeh1bch17pcwd3l8j09r 0 224447 5726304 5236446 2022-08-01T06:29:40Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gerald Nagler''', [[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Švedi|švedski]] [[podjetnik]], borec za [[človekove pravice]], * [[10. december]] [[1929]], [[Dunaj]], † [[23. julij]] ali [[24. julij]] [[2022]]. == Življenje == Star dve leti se je z družino preselil z Dunaja v [[Stockholm]]. Najprej je delal v očetovem podjetju. Prijatelj, ameriški [[rabin]] Morton Narrowe, mu je svetoval, naj gre v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Leta 1970 je res odšel na Vzhod, tam se je povezal z Andrejem Sacharowem in njegovo ženo Jeleno Bonner proti diskriminaciji ruskih [[Judi|Judov]] (t. i. Refusenik). Nagler je tudi soustanovitelj mednarodne helsinške federacije za človekove pravice s sedežem na Dunaju. Tam je bil predsednik od 1982 do 1992, zdaj pa je častni predsednik. Od leta 2009 je bil član mednarodnega sveta za [[Avstrijska služba v tujini|Avstrijsko službo v tujini]]. == Sklici == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nagler, Gerald}} [[Kategorija:Avstrijski podjetniki]] [[Kategorija:Švedski podjetniki]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] bsvgkcwfnh6yqmm0wbon1ytdvk0x1zc 0 255044 5726353 4873906 2022-08-01T11:07:27Z 2004ana 146315 dodana fotografija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Simon Toplak''', [[Slovenci|slovenski]] [[kmet]] in [[politik]], * [[25. oktober]] [[1940]]. Med letoma 1992 in 1997 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]. [[Slika:Simon Toplak.jpg|sličica|Simon Toplak]] Prav tako je [[podžupan]] [[Občina Juršinci|Občine Juršinci]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toplak, Simon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1940]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (1992-1997)]] [[Kategorija:Podžupani Občine Juršinci]] oqzotekn7i06lr2cshqgjov86znzh08 5726369 5726353 2022-08-01T11:35:14Z Topjur01 140884 infobox wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Simon Toplak.jpg}} '''Simon Toplak''', [[Slovenci|slovenski]] [[kmet]] in [[politik]], * [[25. oktober]] [[1940]]. Med letoma 1992 in 1997 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]. Prav tako je [[podžupan]] [[Občina Juršinci|Občine Juršinci]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toplak, Simon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1940]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (1992-1997)]] [[Kategorija:Podžupani Občine Juršinci]] 8madks2u2r7cav2hz5d8ceov5omn4a5 0 259666 5726040 5012539 2022-07-31T15:15:35Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki * [[Svoboda (1896-1898)]], socialnodemokratski mesečnik * [[Svoboda (1911)]], izhajal v Trstu 1911 * [[Svoboda (1919-1920)]], revija istoimenske socialnodemokratske kulturne zveze * [[Svoboda (1925-1927)]], glasilo delavsko telovadne in kulturne zveze Svoboda * [[Svoboda (1929-1936)]], izobraževalna in društvena revija delavsko telovadne in kulturne zveze Svoboda * [[Svoboda (1948-1954)]], kulturna revija Slovenske prosvetne zveze * [[Svoboda (zveza)]], socialnodemokratska zveza kulturnih društev 1913-1935 * [[Svoboda (1952-1964)]], zveza delavsko prosvetnih društev * Svoboda ne pomeni, da delamo kar hočemo – ampak odgovornost,ustvarjalnost,uresničevanje svojih sanj in zastavljanje ciljev. * [[Gibanje Svoboda]], slovenska politična stranka pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] '''Svoboda''' je tudi [[priimek]]: * [[Jiří Svoboda]], češki (paleo)antropolog * [[Josef Svoboda]] (1920—2002), češki scenograf in režiser * [[Ludvík Svoboda]] (1895—1979), češki general in predsednik republike Češkoslovaške * [[Oldřich Svoboda]] (*1967), češki hokejist * [[Petr Svoboda]] (*1966), češki hokejist * [[Radoslav Svoboda]] (*1957), češki hokejist * [[Velimir Svoboda]] (1915—1974), slovenski četnik, partizan, [[partizan]], vojaški strateg {{razločitev}} [[Kategorija:Priimki]] ilzbv56dcnjd8rsxn9a7x4xyks29o8l 0 260947 5726354 5598537 2022-08-01T11:14:23Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Cimerman''' je pogostejši [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2008 uporabljalo 756 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksa Cimerman]] (1933-2017), mikrobiologinja * [[Anton Cimerman]], španski borec * [[Franc Cimerman|Franci Cimerman]] (1933-2015), geolog * [[Franci Cimerman]], častnik, nosilec zlate medalje Slovenske vojske * [[Ivan Cimerman]] (*1938), pesnik * [[Janko Cimerman]], udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1943 *[[Josip Cimerman]] (1861-1912), cerkveni glasbenik, skladatelj, zborovodja * [[Jelka Iglič Cimerman]] (1911-2003), operna pevka, sopranistka * [[Matej Cimerman]], kirurg, travmatolog, prof. MF * [[Nina Gunde Cimerman]] (*1958), mikrobiologinja, mikologinja, univ. profesorica * [[Stanko Cimerman]], udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1943 ==Glej tudi== * priimka [[Zimmermann]] in [[Cimperman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Cimerman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] b06ke9rwgnm9ck9qk0fthgf5wd3e4hs 0 264114 5726030 5670752 2022-07-31T14:57:11Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Potsdam |type = [[Seznam mest v Nemčiji|Mesto]] |image_photo={{Photomontage|position=centre |photo1a = Potsdam-stadtschloss-landtag - Arbeitskopie 2.jpg |photo2a = Schloss Sanssouci 2014.jpg |photo2b = 17 Neues Palais Sanssouci Potsdam Steffen Heilfort.JPG |photo3a = Potsdam-HollaendischesViertel-2007.jpg |photo3b = Filmstudio Babelsberg Eingang.jpg |size = 280 |spacing = 2 |color = #FFFFFF |border = 0 |foot_montage = {{nobreak|From top: The [[City Palace, Potsdam|Potsdam City Palace]] with [[St. Nicholas' Church, Potsdam|St. Nicholas' Church]] in the background,}}<br>[[Sanssouci|The Sanssouci]], [[New Palace (Potsdam)|New Palace]],<br>[[Dutch Quarter]] and [[Filmstudio Babelsberg]] }} |image_flag = Flag of Potsdam.svg |image_shield = DEU Potsdam COA.svg |latd = 52 |latm = 24 |latNS = N |longd = 13|longm = 4 |longEW = E |coordinates_display = yes |pushpin_map = Nemčija |state = Brandenburg |district = urban |elevation = 32 |area_total_km2 = 187,28 |population = 171597 |postal_code = 14467–14482 |area_code = 0331 |licence = P |Gemeindeschlüssel = 12 0 54 000 |website = [https://www.potsdam.de/ www.potsdam.de] |mayor = Mike Schubert |Bürgermeistertitel = Oberbürgermeister |party = SPD |year = 1776 }} '''Potsdam''' ({{Jezik-dsb|Podstupim}}) je glavno mesto nemške zvezne dežele [[Brandenburg]]. Šteje okoli 170.000 prebivalcev in je del mestne aglomeracije Berlin/Brandenburg, 24&nbsp;km jugozahodno od centra [[Berlin]]a. Leži ob reki Havel in je obdano s številnimi jezeri. Mesto je bilo do 1918 rezidenca pruskih in nemških vladarjev. Palače predstavljajo skupaj z jezersko pokrajino edinstven narodni park, svetovno dediščino pod okriljem UNESCO, največjo v Nemčiji. V eni od palač je bila 1945 [[Potsdamska konferenca]]. V Babelsbergu, jugo-vzhodnem delu Potsdama, je bil med svetovnima vojnama in vse do padca berlinskega zidu center filmske produkcije, zgodovinsko priznan kot najstarejši velikopotezni filmski studio na svetu. == Geografia == === Podnebie === <div style="width:80%"> {{Weather box |location = Potsdam |metric first = Yes |single line = yes |source = [https://wetterlabs.de/en/climate/potsdam/ Weather and climate in Potsdam] |Jan mean C = 0.2 |Feb mean C = 1.2 |Mar mean C = 4.9 |Apr mean C = 9.5 |May mean C = 14.4 |Jun mean C = 17.0 |Jul mean C = 19.3 |Aug mean C = 19.0 |Sep mean C = 14.9 |Oct mean C = 9.9 |Nov mean C = 4.6 |Dec mean C = 1.4 |year mean C =9.7 |Jan low C = -2.4 |Feb low C = -2.0 |Mar low C = 0.8 |Apr low C = 4.2 |May low C = 8.7 |Jun low C = 11.7 |Jul low C = 14.0 |Aug low C = 13.6 |Sep low C = 10.2 |Oct low C = 6.1 |Nov low C = 1.9 |Dec low C = -0.9 |year low C =5.5 |Jan high C = 2.7 |Feb high C = 4.4 |Mar high C = 9.0 |Apr high C = 14.9 |May high C = 20.0 |Jun high C = 22.3 |Jul high C = 24.6 |Aug high C = 24.3 |Sep high C = 19.5 |Oct high C = 13.7 |Nov high C = 7.3 |Dec high C = 3.6 |year high C =13.9 |Jan record high C = 14.5 |Feb record high C = 18.6 |Mar record high C = 23.5 |Apr record high C = 31.4 |May record high C = 33.2 |Jun record high C = 36.6 |Jul record high C = 38.2 |Aug record high C = 38.6 |Sep record high C = 32.6 |Oct record high C = 27.2 |Nov record high C = 18.0 |Dec record high C = 14.8 |year record high C =38.6 |Jan record low C = -20.8 |Feb record low C = -19.9 |Mar record low C = -14.0 |Apr record low C = -5.8 |May record low C = -1.7 |Jun record low C = 3.1 |Jul record low C = 6.9 |Aug record low C = 5.4 |Sep record low C = 1.6 |Oct record low C = -5.1 |Nov record low C = -10.9 |Dec record low C = -17.7 |year record low C =-20.8 |Jan precipitation mm = 45.8 |Feb precipitation mm = 37.0 |Mar precipitation mm = 39.2 |Apr precipitation mm = 33.8 |May precipitation mm = 54.2 |Jun precipitation mm = 66.8 |Jul precipitation mm = 70.7 |Aug precipitation mm = 61.3 |Sep precipitation mm = 45.1 |Oct precipitation mm = 40.7 |Nov precipitation mm = 44.8 |Dec precipitation mm = 52.0 |year precipitation mm =591.4 |}} </div> == Iz zgodovine == Kraj je prvič omenjen 993 v dokumentu cesarja [[Oton III.|Otona III.]] kot slovanski Potzstupimi (menda "pod hrasti"). 1660 si je [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], brandenburški Veliki [[volilni knez]], tu zgradil lovsko rezidenco. Po [[potsdamski edikt|potsdamskem ediktu]] 1685 je kraj postal pribežališče za francoske [[hugenoti|hugenote]], ki jim je cesar ponudil domicil in bivalne ugodnosti. Tu so se začeli zbirati tudi nizozemski, češki in ruski verski preganjanci, kar je močno pomnožilo prebivalstvo in pospešilo gospodarski razvoj dežele. Kasneje je mesto postalo rezidenca pruske kraljeve družine. Mogočne kraljeve zgradbe so bile zgrajene večinoma v času vladanja [[Friderik II. Veliki|Friderika II. Velikega]]. Mesto je postalo center znanosti in kulture. == Znamenitosti == Najpopularnejša znamenitost je park Sanssouci, 2&nbsp;km zahodno od centra mesta. 1744 je Friderik II. Veliki tu začel graditi rezidenco, v kateri bi lahko prebival ''sans souci'' ("brez skrbi" v francoščini, ki so jo govorili na dvoru). V parku je botanični vrt in vrsta veličastnih zgradb: * palača [[Sanssouci]] (Schloss Sanssouci), razmeroma zmerna palača pruske kraljeve in nemške cesarske družine * oranžerija (Orangerieschloss), prej palača za goste * Nova palača (Neues Palais), zgrajena med letoma 1763 in 1769 po koncu [[Sedemletna vojna|sedemletne vojne]], v kateri se je dolgoletno rivalstvo z Avstrijo izteklo Prusiji v prid. Palača je z 200 sobami in 400 okrasnimi kipi mnogo večja in veličastnejša od palače Sanssouci. Bila je namenjena številnim kraljevskim obiskovalcem. * Šarlotina palača (Schloss Charlottenhof), neoklasicistična palača iz 1826 * kompleks imenovan "rimsko kopališče" (Roemische Baeder) iz 1829-40, ki vključuje čajni paviljon, renesančno vilo in zgradbo po vzoru rimskega kopališča * kitajska čajnica (Chinesisches Teehaus), paviljon v kitajskem stilu iz 18. stoletja Tudi v mestu je mnogo znamenitih spomenikov in zgodovinskih zgradb v baročnem in klasicističnem slogu, garnizijska cerkev, Nikolajeva cerkev, mestna hiša, gledališče in tudi palača Cecilienhof, v kateri se je v avgustu 1945 odvijala Potsdamska konferenca. [[Kategorija:Mesta v Nemčiji]] [[Kategorija:Potsdam|*]] {{normativna kontrola}} bfe75sfzpmoi1vxp95tzpw888go83p0 0 270470 5726342 5505870 2022-08-01T09:44:28Z Yerpo 8417 umrl wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Karl (Karlo) Gorinšek''', [[Slovenci|slovensko-hrvaški]] [[general]], [[politolog]] in [[politik]], * [[3. december]] [[1943]], [[Poljčane]], [[Slovenska Bistrica]], † [[29. junij]] [[2022]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.vecernji.hr/vijesti/umro-je-karl-gorinsek-1606034 |title=Preminuo je Karl Gorinšek |date=2022-07-30 |work=Večernji list |language=hr |accessdate=2022-08-01}}</ref> V času [[vojna za Slovenijo|vojne za Slovenijo]] je deloval v Beogradu, od koder je pošiljal obveščevalne podatke, ki so pomagali pri osamosvojitvi. Kasneje je živel in deloval na Hrvaškem. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1996 je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>. == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gorinšek, Karl}} [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Hrvaški politologi]] [[Kategorija:Hrvaški politiki]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenci na Hrvaškem]] [[Kategorija:Diplomiranci Visoke politične šole v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojne šole JLA]] [[Kategorija:Člani Sabora]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Generali Oboroženih sil Republike Hrvaške]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] lbk2yiw5xovgl95e6a59sjzrv6t5tra 0 273146 5726256 5695513 2022-08-01T00:02:56Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Andolšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 186 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.323. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Andolšek (misijonar)|Andrej Andolšek]] (1827 - 1882) misijonar v Severni Ameriki * [[Andrej Andolšek (teritorialec)|Andrej Andolšek]], teritorialec (pilot helikopterja, gorski reševalec) *[[Gregor Andolšek]] (*1979), filmski režiser in producent, pevec in kitarist? ([[Čao Portorož]]) *[[Jože Andolšek]] (*1951), salezijanec, humanitarni misijonski delavec na Koroškem (prej [[Kenija]], [[Etiopija]]) *[[Lidija Andolšek Jeras]] (1929 - 2003), zdravnica ginekologinja, profesorica MF UL, akademičarka == Glej tudi == * priimek [[Andoljšek]] *priimek [[Dolšek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Andolšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 208hbr6msu0es560jwgg3496xa15t1e 5726257 5726256 2022-08-01T00:03:28Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Andolšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 186 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.323. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Andolšek (misijonar)|Andrej Andolšek]] (1827 - 1882) misijonar v Severni Ameriki * [[Andrej Andolšek (teritorialec)|Andrej Andolšek]], teritorialec (pilot helikopterja, gorski reševalec) *[[Gregor Andolšek]] (*1979), filmski režiser in producent, pevec in kitarist? ([[Čao Portorož]]) *[[Jože Andolšek]] (*1951), salezijanec, humanitarni misijonski delavec na Koroškem (prej [[Kenija]], [[Etiopija]]) *[[Lidija Andolšek Jeras]] (1929 - 2003), zdravnica ginekologinja, profesorica MF UL, akademičarka == Glej tudi == * priimek [[Andoljšek]] *priimek [[Dolšek]] *priimek [[Andlovic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Andolšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2p5gm4r2k1qdja36e7lpxexhjvcfw1r 0 274460 5726313 5633886 2022-08-01T06:59:52Z 92.37.64.139 wikitext text/x-wiki '''Beličič''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 15 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 15.151. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Janez Beličič]], radijski napovedovalec in glasbenik * [[Vinko Belčič|Vinko Beličič]] (1913—1999), književnik, prevajalec in publicist == Glej tudi == * priimek [[Belič]] *priimek [[Belčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Beličič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h7bvwckiw41bllt69f1owc5uvhe2ul6 0 280050 5726356 5598541 2022-08-01T11:15:16Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Cimperman''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 273 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.493. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Cimperman]], zdravnica * [[Franc Cimperman]] (1852—1873), pesnik * [[Janez Cimperman]] (*1951), politik, župan Iga * [[Janez Cimperman (snemalec)|Janez Cimperman]] (1933—2017), snemalec * [[Josip Cimperman]] (1847—1893), pesnik in prevajalec * [[Lea Cimperman]] (*1978), atletinja, skakalka v višino ==Glej tudi== * priimek [[Cimerman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Cimperman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3fgly5sqbegmsfnatblcvq5ahiqpi6e 5726357 5726356 2022-08-01T11:15:40Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Cimperman''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 273 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.493. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Cimperman]], zdravnica * [[Franc Cimperman]] (1852—1873), pesnik * [[Janez Cimperman]] (*1951), politik, župan Iga * [[Janez Cimperman (snemalec)|Janez Cimperman]] (1933—2017), snemalec * [[Josip Cimperman]] (1847—1893), pesnik in prevajalec * [[Lea Cimperman]] (*1978), atletinja, skakalka v višino ==Glej tudi== * priimek [[Cimerman]] * priimek [[Cimprič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Cimperman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5lxfqwzfuonw9npibiq1b6n470l8wqe 0 281023 5726129 5644995 2022-07-31T18:45:35Z Romanm 13 [[Marija Urbančič]], u. 1988 - vir: https://www.primorske.si/2021/12/20/poklonili-so-se-tudi-bistriskim-tigrovcem wikitext text/x-wiki '''Urbančič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Urbančič]], državna sekretarka * [[Alojz Urbančič]] (1876—1950), učitelj in publicist * [[Boris Urbančič]] (1913—1998), jezikoslovec, bohemist * [[Frančiška Urbančič]] (1913—?), uradnica in članica organizacije TIGR * [[Ivo Urbančič]] (1930—2016), filozof in prevajalec * [[Izidor Urbančič]] (1925—2000), slikar, kipar in pedagog * [[Josipina Urbančič Turnograjska]] (1833—1854), pisateljica, pesnica in skladateljica * [[Ljenko Urbančič]] (1922—2006), domobranec, emigrantski publicist v Avstraliji * [[Marija Urbančič]] (1907—1988), uradnica in članica organizacije TIGR * [[Marjan Urbančič]] (1919—?), profesor * [[Mojca Urbančič]], zdravnica oftalmologinja-kirurginja * [[Nataša Urbančič]] (1945—2011), atletinja (met kopja) * [[Nuša Urbančič]], okoljevarstvenica v mednarodnih organizacijah * [[Stane Urbančič]] (1922—2014), zdravnik ginekolog * [[Ruža Urbančič]] (1928—1982), zdravnica * [[Tanja Urbančič]] (*1960), računalničarka * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch, zdravnik (r. na Dunaju) ==Glej tudi== * priimka [[Urbanija]] in [[Urban (priimek)|Urban]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Urbančič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ri6brn224g9e0blm55y97qdklgg1yim 5726149 5726129 2022-07-31T18:53:06Z Romanm 13 [[Frančiška Urbančič|Frančiška (Fani) Urbančič, por. Bobek]] - vir: https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/272/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf wikitext text/x-wiki '''Urbančič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Urbančič]], državna sekretarka * [[Alojz Urbančič]] (1876—1950), učitelj in publicist * [[Boris Urbančič]] (1913—1998), jezikoslovec, bohemist * [[Frančiška Urbančič|Frančiška (Fani) Urbančič, por. Bobek]] (1913—?), uradnica in članica organizacije TIGR * [[Ivo Urbančič]] (1930—2016), filozof in prevajalec * [[Izidor Urbančič]] (1925—2000), slikar, kipar in pedagog * [[Josipina Urbančič Turnograjska]] (1833—1854), pisateljica, pesnica in skladateljica * [[Ljenko Urbančič]] (1922—2006), domobranec, emigrantski publicist v Avstraliji * [[Marija Urbančič]] (1907—1988), uradnica in članica organizacije TIGR * [[Marjan Urbančič]] (1919—?), profesor * [[Mojca Urbančič]], zdravnica oftalmologinja-kirurginja * [[Nataša Urbančič]] (1945—2011), atletinja (met kopja) * [[Nuša Urbančič]], okoljevarstvenica v mednarodnih organizacijah * [[Stane Urbančič]] (1922—2014), zdravnik ginekolog * [[Ruža Urbančič]] (1928—1982), zdravnica * [[Tanja Urbančič]] (*1960), računalničarka * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch, zdravnik (r. na Dunaju) ==Glej tudi== * priimka [[Urbanija]] in [[Urban (priimek)|Urban]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Urbančič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ctk3eiw1gt3hxtt6t9qyaklzm3p34zk 0 282424 5726058 5347675 2022-07-31T16:33:49Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Sveti Urban}} {{Infopolje Papež2 | Častitljiva-predpona = <small>Sveti</small> | Ime = Urban I. | Častitljiva-pripona = <small>mučenec</small> | Slika = [[Image:A portrait of Pope Saint Urban I.jpg|200px]]| | Opis = Papež Urban I. | Cerkev = | Nadškofija = | Provinca = | Metropola = | Škofija = | Stolica = | Pričetek = [[14. oktober]] [[222]] | Konec = [[230]] | Predhodnik = [[Papež Kalist I.|Kalist I.]] | Nasprotnik = [[Hipolit]] ([[217]]- [[235]]) | Naslednik = [[Papež Poncijan|Poncijan]] | Mašno_posvečenje = | Blagoslov = | Kardinal = | Zaporedje = [[Seznam papežev|17. papež]] | Drugo = <!---------- Osebni podatki ----------> | Rojstno_ime = | Rojstni_dan = [[2. stoletje]] n. št. | Kraj_rojstva = [[Rim]], ([[Italija]], [[Rimski imperij|Rimsko cesarstvo]]) | Datum_smrti = [[230]] | Kraj_smrti = [[Rim]] <br> ([[Italija]], [[Rimski imperij|Rimsko cesarstvo]],) | Pokopan = [[Rimske katakombe]] (Kalistove ali Pretekstatove) | Etnična_pripadnost = [[Rim]]ljan | Religija = | Prebivališče = | Starši = oče [[Poncij]] (ali [[Papež Poncijan|Poncijan]]) | Partnerstvo = | Otroci = | Zaposlitev = | Poklicna_izobrazba = | Alma_mater = | Podpis = <!---------- Svetnik----------> | God = [[25. maj]] | Častijo_ga = [[Anglikanska cerkev]] <br> [[Pravoslavje|Pravoslavna cerkev]] <br> [[Luteranstvo|Luteranci]] <br> [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoliška cerkev]] | Svetniški_naslov = | Beatificiran_datum = | Beatificiran_kraj = | Svetnik_po = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | Svetnik_datum = | Svetnik_kraj = | Razglašen_po = | Atributi = [[grozd]] | Zavetnik = vinogradi, vino, viničarji, sodarji, proti zmrzali, neurju | Relikviarij = | Čaščenje_prenehalo = od [[1969]] ni obvezni [[god]] <!"Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije."'' Slovenski pregovor<ref>N. Kuret: Praznično leto Slovencev I, 307</ref>> | Drugi = Urban }} '''Sveti Urban I.''', [[papež]] (in [[mučenec]], glej: Ocena), [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], * [[2. stoletje]] n. št., [[Rim]], ([[Italija]], [[Rimski imperij|Rimsko cesarstvo]]); † [[230]], [[Rim]]. Pokopali so ga v [[Rimske katakombe]] (Kalistove ali Pretekstatove). V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] [[god]] [[25. maj]]a, vendar ni več obvezni god po koledarski reformi 1969. == Življenjepis == Cerkev je vodil v času cesarja [[Aleksander Sever|Aleksandra Severa]] (222–235), ki je bil ves čas svojega vladanja pod močnim vplivom matere Julije Mameje. Ta je bila povezana z rimskim duhovnikom in pisateljem [[Hipolit Rimski|Hipolitom]],<ref>pisatelj Hipolit (217-235) je bil protipapež v času vladanja papeža Urbana I. (222-230), kakor tudi v času njegovega predhodnika [[Papež Kalist I.|Kalista I.]] (217-222) in naslednika [[Papež Poncijan|Poncijana]] (230-235)</ref> ter aleksandrijskim učenjakom [[Origen]]om. Cesar je po pričevanju spisa ''Historia Augusta'' »Judom ohranil posebne pravice, s kristjani pa je potrpel, da so«.<ref>{{navedi knjigo|author= M. Benedik |title= Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=25}}</ref> Čas njegovega vladanja lahko točno določimo. Zanj imamo dva trdna vira: „Cerkveno zgodovino” zgodnjega krščanstva zgodovinarja [[Evzebij Cezarejski|Evzebija]] ter napis na ''Coemeterium Callisti'' (''Kalistovem pokopališču'' v [[Rimske katakombe|Rimskih katakombah]]), kjer je omenjeno njegovo ime. === Določbe === *Papež Urban I. je določil, da ''morajo biti vse bogoslužne posode iz srebra.'' Dotlej so uporabljali največ steklo in les. Napravil je tudi petindvajset paten za Rim. *''Birmo lahko deli samo škof.'' Tako mu nekateri napačno pripisujejo ustanovitev zakramenta svete birme, ki pač izhaja že iz apostolskih časov. *''Škofov sedež naj bo malo višji'' in se imenuje tribunal; škof namreč presoja verske zadeve. *V petih posvečenjih je papež Urban I. posvetil ''osem škofov, pet duhovnikov'' in ''devet diakonov''. <ref name="third-millennium-library.com">http://www.third-millennium-library.com/History-of-the-Popes/3rd-Century/3-URBAN-I_Pontianus_Anterus.html</ref> == Smrt in češčenje == Mučeništvo je pretrpel leta 230 za časa cesarja Aleksandra Severa. Ta cesar sicer ni preganjal kristjanov. Caesarotti razlaga, kako je prišlo do mučeništva. Ko je cesar bil odsoten iz Rima, so kristjanom sovražni ugledni pogani nahujskali množice ne le zoper papeža, ampak tudi zoper druge kristjane.<ref name="third-millennium-library.com"/> Razširjenost Urbanovega češčenja med ljudstvom ima svoje korenine najbrž v alzacijskih vinogradnih goricah. Tam so v 9. stoletju ustanovili nunski samostan v Ersteinu v čast Siksta in Cecilije; v njem so hranili Urbanove relikvije. Od tam se je češčenje širilo v Francijo in Nemčijo ter sosednje slovenske in ogrske pokrajine. == Legende in običaji == Okrog osebe papeža Urbana I. je ljudsko izročilo spletlo skozi zgodovino mnogo legend. === Mučeništvo svete Cecilije === Nekatere postavljajo papeža Urbana I. v zvezo z mučeništvom svete [[sveta Cecilija|Cecilije]], device in mučenke. On je krstil mnogo odličnih Rimljanov, med njimi tudi sveto Cecilijo in njenega moža Valerijana.<ref name="third-millennium-library.com"/> Nekateri zgodovinarji za Cecilijino mučeništvo navajajo druge datume, ki se ne ujemajo z Urbanovim pontifikatom. Giovanni Battista de Rossi poskuša na primer dokazati, da je Cecilija umrla precej pred Urbanovim papeževanjem, pod cesarjem [[Mark Avrelij|Avrelijem]].<ref>Roma sotteranea II, 147. Cesar Mark Avrelij je vladal 161-180.</ref> === Leseni, srebrni in zlati kelihi === Papež Urban I. je določil, da morajo biti vse posode, ki se uporabljajo pri svetih skrivnostih, iz srebra. Ne preseneča pa, da so srebrne kelihe uporabljali že pred tem pontifikatom. Novaes nam v zvezi s tem poroča naslednjo anekdoto: Ko so svetega [[Bonifacij]]a (680-755) vprašali, kako da je bilo nekdaj dopustno maševati s posodami iz lesa, je odgovoril: „Poprej so zlati duhovniki uporabljali lesene kelihe; zdaj pa leseni duhovniki uporabljajo zlate kelihe.” <ref name="third-millennium-library.com"/> == Ljudsko izročilo in navade == [[Image:Św Urban figura Cieszowa 254.jpg|thumb|right|180px|Papež Urban nosi znamenje trojne papeške službe: učiteljske, pastirske in duhovniške - [[tiara|tiaro]].]] [[Slika:Ravensburg St Christina Hl Urban.jpg|thumb|right|180px|Sveti Urban je zavetnik grozdja, vina, vinogradnikov in vinogradov; tako ga prikazuje kip iz 16. stoletja v farni cerkvi [[sveta Kristina|sv. Kristine]] ([[Ravensburg]], [[Nemčija]].]] :Na [[Slovenija|Slovenskem]] je sveti Urban ''vremenski svetnik''. „Če je na svetega Urbana dan lepó, rado suši se poleti senó. – Kakršno vreme na svet'ga Urbana, táko bo tudi malega srpána.” Zato se tudi povsod na Slovenskem sv. Urbanu priporočajo za lepo vreme, kajti: „Na svetega Urbana sonce gorko, obilo bo vina, bo sladkó; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. ” Zgodilo se je že, da je prav na Urbanovo padla slana in pomorila vse, kar je bilo zelenega. To se je ljudem hudo zamerilo; neki tesar je baje njegovo podobo kar izrezal iz pratike. Urbanovo je na Slovenskem tudi pastirski dan. Okoli Metlike morajo pastirji ta dan zgodaj vstati; kdor prižene zadnji na pašo, potegne, pravijo, vse muhe na svojo živino. Na Raki sploh pravijo, da sveti Urban muhe prižene. Zato naj bodo na njegov god vsa vrata in okna odprta. Če muhe to vidijo, lete mimo, češ saj ni nikogar doma.<ref>N. Kuret: Praznično leto Slovencev I, 306-308.</ref> :Podobne navade imajo oziroma so imeli na god svetega Urbana tudi na [[Ogrska|Ogrskem]] in drugod po [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Gy. Komáromi Csipkés poroča, da na Urbanovo nosijo okrog njegovo leseno sliko ali kip, vendar le tedaj, kadar je lepo vreme; če gre dež, jo okopajo v blatu. Če je okrog Urbana slabo vreme, to namreč lahko zelo škoduje ravnokar cvetočemu grozdju. V Gutorföld-u pravijo šaljivo, da stresa Urban iz vreče muhe; v Nemeshetés-u pa čmrlje. Ljudsko izročilo v Sőregu pravi takole: »Ko so delali koledar in noter vstavljali svetnike, se je Urban zabaval v krčmi. Pozno je šel domov. Vprašal je, kam je prišlo njegovo ime. Ko je zvedel, kje je, je dejal, čemu ga niso dali sredo zime; takrad bi mogel zamrzniti tele v kravi in otroka v materi.« Tudi na Ogrskem imajo veliko vremenskih pregovorov podobnih tistim na Slovenskem. :V [[Slovaška|slovaškem]] kraju Veľké Zálužie<ref>[[madžarščina|madžarsko]]: nekdaj Újlak, zdaj Nyitraújlak</ref> imajo navado, da v procesiji poiščejo v vinogradu stoječi Urbanov kip. Če je vreme lepo, ga okrasijo s cvetlicami, če pa ne, ga obmečejo s kamni.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Bálint|title=Ünnepi kalendárium I|page=387}}</ref> == Ocena == Zgodovinarji se strinjajo v tem, da je papež Urban I. pokopan v [[Rimske katakombe|Rimskih katakombah]]; različnega mnenja pa so, v katerih: ali v Kalistovih katakombah ali v Pretekstatovih (Catacomb of Praetextatus). Po De Rossijevem mnenju je v Kalistovih katakombah pokopan rimski škof, medtem ko je v Pretekstatovih škof od nekod drugod.<ref>http://www.newadvent.org/cathen/15209a.htm</ref> Podobne nejasnosti so tudi glede njegovega mučeništva. Zato se od 1969 ne slavi več kot mučenec in tudi ni več obvezni god. Nekateri zgodovinarji menijo, da izhajajo določbe o uporabi srebrnega in zlatega posodja iz poznejšega obdobja; drugi pa menijo, da so tako posodje uporabljali že prej. Nekateri menijo, da je češčenje Urbana na nekaterih vinorodnih področjih zamenjalo rimski oziroma grški kult vinskega boga [[Dioniz]]a oziroma Bakha (Bacchus).<ref>S. Bálint: Ünnepi kalendárium I, 386-391.</ref> Nekatere ljudske šege na Urbanovo torej izvirajo še iz poganske dobe. To kažejo tudi načini, kako so ravnali ponekod z Urbanovim kipom ali sliko, če vreme ni ustrezalo prosilcem; sem spada tudi maščevalnost, ki mu jo ponekod pripisujejo. Take lastnosti namreč nimajo nič opraviti s svetnikom Urbanom in nasprotujejo krščanskemu pojmu svetosti, za katero je značilna ljubezen do bližnjega ter vdanost v Božjo voljo. == Opombe == {{Opombe}} == Viri == * M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989. * Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). * N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989. * F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. * J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. izdaja, G.m.b.H., Trier 1922. * A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). * B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. * A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933. * C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899. * C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900. * M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel in priredil A. Karl), Szent István társulat, Budapest (pred) 1900. * M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl), Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900. * A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. * F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909. * S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977. == Glej tudi == * [[Seznam papežev]] * [[Sseznam svetnikov]] * [[Seznam rimskih cesarjev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pope Urbanus I}} ;{{ikona en}} * [http://www.newadvent.org/cathen/09224a.htm Liber Pontificalis] * [http://www.third-millennium-library.com/History-of-the-Popes/3rd-Century/3-URBAN-I_Pontianus_Anterus.html History of the Popes from Saint Peter to Gregory I The Great] * [http://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=718 Catholic Online – St. Urban] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/619377/Saint-Urban-I Encyclopaedia Britannica - Saint Urban I] * [http://www.cfpeople.org/Books/pope/POPEp17.htm Defending the Faith - St. Urban I] * [http://www.catholic-forum.com/saints/golden196.htm The Golden Legend - Life of Saint Urban] * [http://www.newadvent.org/cathen/15209a.htm Catholic Encyclopedia New Advent - Pope Urban I] ;{{ikona de}} * [http://www.sturban.at/sl_SI/home.php Gemeinde St. Urban - Občina Sv. Urban na Koroškem] {{S-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Kalist I.|Kalist I.]]}} {{s-ttl|title=[[Papež|Rimski škof]] <br/>[[Papež Poncijan|Poncijan]]|years=222&ndash;230}} {{s-aft|after=[[Papež Poncijan|Poncijan]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 2. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 3. stoletju]] [[Kategorija:Svetniki|Urban I.]] c5u90jji9kug0oqiu9y5qjmw02schwm 0 288592 5726059 5468518 2022-07-31T16:33:57Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Kamra (razločitev)}} [[Slika:Logo-kamra.png|alt=|sličica|138x138_pik|Logotip Kamre]] '''Kamra''' je [[internet|spletni]] informacijski portal, preko katerega lahko uporabniki brezplačno dostopajo do digitaliziranega znanja in kulturne dediščine [[Slovenija|Slovenije]].<ref name="test">Karun, B.(2005)Portal KAMRA. V M. Ambrožič (ur.), Informacijski viri in storitve knjižnic v elektronskem okolju (str.187-195.Ljubljana:Zveza bibliotekarskih društev Slovenije</ref> == O Kamri == Kamra<ref>Združenje knjižnic (2011). ''Načrt dela za leto 2011''. Pridobljeno 12.5.2011 s spletne strani http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/portal-kamra-nacrt-dela-za-leto-2011/Plan_KAMRA_2011_sprejet.pdf</ref> je spletni [[informacijski sistem]], ki na enem mestu ponuja dostop do digitaliziranih vsebin, polnih besedil, programov in projektov s področja kulturne dediščine [[Slovenija|Slovenije]]. Objekti oz. entitete so predstavljene kot zgodbe, ki prikazujejo izbrani [[dogodek]], osebo ali [[pojav]]. Dodani so multimedijski elementi (fotogalerije, glasba, zvok, gibljive slike, tridimenzionalni viri…), kazalo, povezave na sorodne vsebine v portalu, nosilec zapisa, partnerji zapisa in kontaktne osebe. Zapise ustvarjajo v splošnih knjižnicah, arhivih, muzejih in ostalih kulturnih institucijah, ki so najbolj kompetentne na področju, kar zagotavlja kvaliteto vsebin. Institucije izbirajo '''teme''', ki so '''značilne za njihovo pokrajino''' npr.: * predstavitev lokalnega avtorja, * dokumenti značilnih lokalnih društev, * razglednice kraja, * raziskovalne naloge, * avdio in video zapisi lokalnih dialektov, * filmsko domoznansko gradivo, * lokalne etnografske vsebine, * znamenite zgradbe Portal omogoča iskanje v osnovnem iskanju ter po pokrajinah: Celjska, [[Gorenjska]], Pomurska, [[Koroška (pokrajina)|Koroška]], Obalnokraška, Osrednja Slovenija, [[Štajerska]], [[Goriška]], [[Dolenjska]], Spodnja Podravska. Iščemo lahko tudi v naprednem iskanji po tipu vsebine, tipu multimedijskih elementov, vsebinskih kategorijah in pokrajinah. Ob brezplačni registraciji na portal nam je omogočeno komentiranje vsebin portala. Portal je vključen v projekt [[Europeana]], njegove vsebine so od marca 2010 dostopne tudi v Evropski digitalni knjižnici. Na portalu je bilo do konca leta 2019 objavljenih 37.710 digitaliziranih objektov, ki so povezani v 681 digitalnih zbirk (zgodb). Svoje vsebine na portal prispeva 365 organizacij ali posameznikov. === Namen portala === Nameni delovanja portala so: * koordinirati zbiranje vsebin s področja kulture, izobraževanja, znanosti, socialnega področja, javnih informacij itd.; * omogočiti uporabnikom kreativno sodelovanje v kulturnem in socialnem dogajanju; * približati kulturno dediščino in dejavnosti, ki jih izvajajo predvsem knjižnice, arhivi in muzeji, vsem prebivalcem Slovenije * ponuditi vsebine portala izobraževalnim ustanovam kot dodatno učno gradivo * promovirati slovensko znanje in kulturo v svetu * oljašati dostop do kulturnih vsebin vsem, ki iz različnih razlogov ne morejo obiskati kulturnih institucij * trajno ohraniti slovensko kulturno dediščino v digitalni obliki == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Digitalna knjižnica Slovenije]] * [[Europeana]] == Zunanje povezave == * [http://www.kamra.si/ Kamra] * [http://search.theeuropeanlibrary.org Evropska digitalna knjižnica] * [http://dikul.uni-lj.si/V?RN=759898600 Digitalna knjižnica UL] * [http://www.dlib.si/v2/Default.aspx Digitalna knjižnica Slovenije] [[Kategorija:Digitalne knjižnice]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] 7ii049q87mjhrc7i8let3tnp9q6vbud 0 288897 5726060 5199107 2022-07-31T16:34:11Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neenciklopedični slog}} Prve pomembnejše stike so imeli [[Slovenci]] v [[Ilirske province|Ilirskih provincah]], kjer je bila francoščina [[uradni jezik]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bila francoščina prvi tuji jezik na [[Srednja šola|srednjih šolah]]. == Slovenija v francoski literaturi == [[Janez Vetrinjski]], verjetno po rodu iz [[Lorena|Lorene]] oz. iz Lotaringije, ki je živel v [[Vetrinj]]u na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], je v 13. stoletju v [[Latinščina|latinščini]] opisal Koroško zgodovino v dveh delih: ''De inthronizacione ducis Meynhardi et cosuetudine Karinthianorum'' in ''Liber certarum historiarum''. [[Pierre Bayle|Pierre Bayale]] je v ''Dictionnaire historique et critique'' (1603) napisal gesli o [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]] in [[Jurij Dalmatin|Juriju Dalmatinu]] ter omenil [[Adam Bohorič|Adama Bohoriča]] in [[Janez Mandelc|Janeza Mandelca]]. [[Charles Nodier]] je 1813 v [[Ljubljana|Ljubljani]] postal knjižničar in [[urednik]] glasila Ilirskih provinc ''Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes''. Po vrnitvi v [[Pariz]] je napisal nekaj del z [[balkan]]sko motiviko. Najbolj znan je ''Jean Sbogar'' (1818). V [[Slovenščina|slovenščino]] je [[Prevod|preveden]] dvakrat; prvič 1886 kot Ivan Zbogar, izhajal je v ''[[Slovenski narod|Slovenskem narodu]]'' 1886, in drugič 1932 kot Janez Žbogar. Delo govori o slovenskem razbojniku. V neprevedenih delih ''Smarra'' (1821) in ''Mademoiselle de Marsan'' (1832) omenja slovenske znamenitosti, med drugim tudi [[Ljubljana|Ljubljano]], ki jo označi kot prijetno in radoživo. Slovenščino ima za [[dialekt]]. Po njem se imenuje [[Francoski inštitut Charles Nodier|Francoski inštitut]] v Ljubljani. Prvi [[prevod]] slovenskega dela v francoščino je [[Valentin Vodnik|Vodnikova]] pesem iz leta 1873 ''Ilirija oživljena'', ki jo je prevedel L. Léger v reviji ''Le Monde Slave''. Prvi prevod pesmi [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] v francoščino pa je bil objavljen 1918 v pariški reviji ''Partie Serbe''. [[Lucien Tesnièr]] je bil prvi [[lektor]] [[Francoščina|francoskega jezika]], francoski [[jezikoslovec]] in dopisni član [[SAZU]]. V [[Pariz]]u je doktoriral s tezo o slovenski dvojini (''Les Formes du duel en slovène'', 1925). Napisal je delo ''Oton Joupantchitch, Poète Slovène : l’homme et l’œuvre.'', 1931, ki je antologija [[Oton Župančič|Župančičeve poezije]]. Prevodi so dobesedni, pred vsako zbirko je napisal dolg uvod, prvič so kronološko preučevani tuji vplivi na nekega literata. Pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo v prevedeno delo [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]], ''[[Jurij Kozjak]]'', ki je bilo večkrat ponatisnjeno v [[Francija|Franciji]] in [[Kanada|Kanadi]]. Zbirka ''Poètes d'aujourd'hui'' (1965) je največji prodor slovenske poezije v Francijo in Evropo. V tej knjigi je bilo nekaj [[Srečko Kosovel|Kosovelovih]] pesmi objavljenih prej v francoščini kot v slovenščini. Sprožila je prevajanje Kosovela v [[Romunščina|romunščino]]. V tem času ima v Parizu pomembno vlogo Društvo France-Yougoslavie. Leta 1973 je bil na pariškem Državnem inštitutu za orientalske jezike in kulture ustanovljen lektorat slovenskega jezika. Vodil ga je nekdanji lektor francoščine v Ljubljani [[Claude Vincenot]], ki je napisal slovensko slovnico v francoščini ''Essai de grammaire slovène''. Velik uspeh je doživel prevod romana ''[[Alamut (Bartol)|Alamut]]'' (1988) [[Vladimir Bartol|Vladimirja Bartola]], ki je bil nekaj mesecev med najbolje prodajanimi knjigami v Franciji. [[André Lacaze]] interniranec v [[Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskem taborišču Ljubelj]] je svoje spomine opisal v [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] ''Predor'' (''Le Tunnel'', 1978). Julien Green Parižan [[Američani|ameriškega]] porekla je bil 1995 v [[Slovenija|Sloveniji]]. Svoje počitnice je opisal [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] ''Zakaj sem jaz jaz?'' (''Pourquoi suis-je moi?'', 1996). [[Brina Svit]] od 1980 živi v [[Pariz]]u in pravi da je evropska pisateljica, slovenskega rodu, ki piše v francoščini. Napisala je pet romanov, od tega tri v francoščini, kasneje prevedeni v slovenčšino. == Zamejsko slovenski - francoski literarni stiki == Med znamenite avstrijsko koroške nemške avtorje, ki tematizira svojo slovensko poreklo po materini strani in koroško družbeno realnost po eni strani, in ki po drugi strani živi v Parizu in tako recipira evropske in zlasti francoske kulturne in miselne tokove, je [[Peter Handke]]. Med izvirne sodobne frankofonske in hkrati slovenske avtorje-pesnike lahko štejemo dunajskega [[koroški Slovenci|koroškega Slovenca]] [[Bojan-Ilija Schnabl|Bojana-Ilijo Schnabla]], ki je obiskoval francosko šolo na Dunaju in mdr. študiral v Parizu. V Bosni-Hercegovini je leta 2007 izšla Schnablova francoska oz. večjezična pesniška zbirka »[[Voyages d’amour – Potovanja ljubezni]]« (z izbranimi besedili tudi v slovenščini, španščini, italijanščini in srbohrvaščini). V njej sublimira tako svojo francosko kulturno ozadje, kot dunajsko doživetje, koroško slovenske inspiracije in bosansko-hercegovska dojemanja okolja. To stori ali v smislu teze in sinteze (pesmi o umetnikih, o umetninah, sentimentalne pesmi, izrazito protivojne pesmi), ali pa nasprotno kot antiteza doživetemu (lahkotne pesmi o navidezno površnih temah, ki so pa vendar nastale med ruševinami in minskimi polji raznih vrst, ki pa v teh pesmih niso niti tematizirane).<ref>Bojan-Ilija Schnabl: Voyages d'amour – Potovanja ljubezni. (Ključ (Bih): Clavis, 2007), 201 str. ISBN 978-9958-9568-3-6</ref><ref>Schnabl, Bojan-Ilija : ''Strategische Gemeindeplanung in Nordwest-Bosnien 2002-2007 – Best-Practice-Beispiele und Innovationen für eine integrierte gesellschaftliche Dynamik'', Master Thesis at the University of Klagenfurt, december 2007, 220 str.</ref>. Francoske pesmi so bile poleg tega objavljene v dunajskem francoskem listu ''Le Monde des Anciens.'' <ref>''Bojan-Ilija Schnabl: Un Ancien à la plume prolifique''. V: ''Le Monde des Anciens'' 39 (Wien, janvier 2011), str. 8-9, http://www.anciens-eleves.at/mda_pdf/2010-12_MDA39_web.pdf</ref><ref>Bojan-Ilija Schnabl: ''Requiem pour le Liechtenstein''. V: ''Le Monde des Anciens'' 42 (Wien, janvier 2012), str. 14, http://www.aaelfv.at/mda_pdf/mda32web.pdf</ref><ref>Bojan-Ilija Schnabl: ''Cours de langue – première leçon''. V: ''Le Monde des Anciens'' 43 (Wien, mai 2012), str. 17, http://www.anciens-eleves.at/mda_pdf/2012-05-jj_MDA43_web.pdf</ref> V zbirki pripovedi ''[[Magnolija in tulipani]], Pripovedi in resnične pavljice s Celovškega polja'' je pesniško globoko zakoreninjena v domačem okolju, hkrati pa v pripovedih lahko najdemo sodobne mednarodne trende meditativno angažirane literature in na raznih mestih povezavo s francoskimi viri inspiracije. Zbirka je izšla pri [[založba Drava|založbi Drava]] v Celovcu leta 2014.<ref>prim.: [http://drava.at/katalog.php?ansicht=einzeln&retourn_path=/katalog.php&such_nr=go1&titel_ID=793&Anfangsposition=&ks_seite=suche&sis=b55de4c65301b0ce564c77122c2bcec4 http://www.drava.at] (ISBN 978-3-85435-740-7) </ref><ref>{{Cite web|url = http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers/n_0793.jpg|title = Naslovnica Magnolija in tulipani}}</ref> Samostojna zbirka francoskih pesmi o notranjem dialogu s slikami velikih mojstrov, umetnostnimi strujami ([[dadaizem]], [[surealizem]]) ter o mojstrovinah pokrajinske arhitekture je izšla leta 2015 pod naslovom "Tableaux et paysages, Rencontres poétiques avec peintres et artistes" <ref>Bojan-Ilija Schnabl, Tableaux et paysages, Rencontres poétiques avec peintres et artistes. Paris: Bod, 2015, 60 str., ISBN 9782322041626, E-book: ISBN 9782322001880.</ref> == Francija v slovenski literaturi == Hrvaški plemič [[Fran Krištof Frankopan]] je leta 1670 v dunajski ječi prevedel nekaj odlomkov iz Molièrovega dela ''Georges Dandin'', kar velja za prvi prevod francoskega literarnega besedila v slovenščino. [[Anton Tomaž Linhart]] si je s svojim prijateljem [[Martin Kuralt|Martinom Kuraltom]] dopisoval v [[Francoščina|francoščini]]. Linhartova komedija ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'' je priredba Beaumarchaisove komedije (''La folle journée ou le mariage de Figar'') iz leta 1784. [[Oda]] [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] ''[[Ilirija oživljena]]'' je bila, z vzporednim latinskim prevodom in oceno zbirke ''[[Pesme za pokušino]]'', objavljena 1811 v ''Télégraphe officiel''. Napisal je prvi francoski učbenik za Slovence ''Početki gramatike, to je pismenosti francozke za latinske šole v Iliriji'' (1811), sestavil je slovensko-nemško-francoski abecednik z dodanim slovarčkom (1812), izhajal je v ''Télégraphe officiel''. [[Janez Cigler|Ciglerjeva]] povest ''Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih soldatov'' (1863) se dogaja v francoskih mestih [[Toulon]], [[Besançon]] in [[Pariz]]. Ko je bilo 1867 ustanovljeno Dramatično društvo, so začeli so prevajati francoska gledališka besedila, predvsem [[Burka|burke]] in [[Komedija|komedije]]. Ob stoletnici [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] so ustanovili Francosko-ilirski krožek, s svojo knjižnico, predavanji in tečaji. 1921 je začel delovati Francoski inštitut z direktorjem [[Lucien Tesnièr|Lucienom Tesnièrom]] in predsednikom [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]]. Prvi francosko-slovenski slovar je napisal [[Janko Pretnar]] (1924) in prvi slovensko-francoski slovar [[Janko Kotnik]] (1925). V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in ''[[Modra ptica|Modri ptici]]'' so bili objavljeni prevodi in poročila o sočasni francoski književnosti. 1967 se je odprl Francoski kulturni center, pozneje poimenovan po [[Charles Nodier]]ju. 1988 je v Parizu izšel zbornik slovenskih avtorjev ''Tout ce que vous avez toujours voulu savoir sur Lacan sans jamais oser le demander à Hitchcock''. == Kulturne in literarne prireditve == V 30. letih 20. stoletja je bil Pariz za slovenske pisatelje in slikarje priljubljeno mesto, kjer se je odvijalo kulturno, družabno in bohemsko življenje. Leta 2011 sta v okviru programa [[Ljubljana]] svetovna [[prestolnica]] knjige, [[Francoski inštitut Charles Nodier|Francoski inštitut]] in Kino Šiška priredila Mesec francoskega [[strip]]a, razstavo [[Strip]] v [[Louvre|Louvru]], [[Louvre]] v Šiški. Leta 2007 je bil na Trgu [[Francoska revolucija|Francoske revolucije]] organiziran Francoski vrt, kjer je bila [[Knjižnica pod krošnjami]]. [[Slovenija|Slovenijo]] obiskujejo francoski avtorji ob izidu [[prevod]]ov npr. [[Andreï Makine]], avtor [[roman]]a Francoski testament (''Le testament français'', 2009). V [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Maribor]]u se je srečal z [[Gimnazijski maturant|gimnazijskimi maturanti]] in imel dva literarna večera. [[Valère Novarina]] je v [[MGL]] bral odlomke svojega dela ''Govorjeno telo''. [[Jean-Luc Marion]] je imel na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološki fakulteti]] predavanje ''L'impossibilité de l'impossible: Dieu'' (''Nemožnost nemogočega: Bog''). Annie Ernaux je na Francoskem inštitutu predstavila in brala odlomke iz svoje knjige Leta (''Les Années'', 2010). Muriel Barbery je imela, ob izidu njenega [[roman]]a ''Eleganca ježa'', v [[Ljubljana|Ljubljani]] tiskovno konferenco, v [[Koper|Kopru]] in [[Maribor]]u pa literarni večer. == Literarne nagrade in priznanja == * [[Boris Pahor]]: Dobitnik dveh najvišjih francoskih državnih [[Odlikovanje|odlikovanj]]; komandir reda umetnosti in literature in [[Red legije časti|reda legije časti]] * [[Branko Završan]]: Dobitnik [[Župančičeva nagrada|Župančičeve nagrade]] 2009 za avtorsko predstavo ''Senca tvojga psa'', kjer je interpretiral in prepesnil pesmi [[Jaques Brel|Jaquesa Brela]]. === Sovretovi nagrajenci za prevod iz francoščine === * 1972: [[Radojka Vrančič]]; [[Marcel Proust]], ''[[V Swannovem svetu]]'' * 1982: [[Branko Madžarevič]]; [[François Rabelais]], ''[[Gargantua]]'' in ''[[Pantagruel]]'' * 1988: [[Radojka Vrančič]]; [[Marcel Proust]], ''V svetu Guermantskih'' * 1990: [[Djurdja Flerè]]; [[François-René de Chateaubriand]]u, ''Spomini z onkraj groba'' * 1990: [[Stane Ivanc]]; [[Jean Chevalier]] in [[Alain Gheerbrant]], ''Slovar simboliv'' * 1995: [[Marija Javoršek]]; [[Jean Racine]], ''Zbrane drame'' * 2000: [[Suzana Koncut]]; [[Gustave Flaubert]], ''[[Gospa Bovary]]'' * 2010: [[Primož Vitez]]; [[Voltaire]], ''Filozofske zgodbe'' == Glej tudi == *[[Portal:Literatura]] *[[Goncourtova nagrada]] *[[Frankofonija]] == Zunanje povezave == * [http://www.institutfrance.si/si/ Francoski Inštitut] == Viri == * Francosko-slovenski odnosi (književnost in gledališče): ''Enciklopedija Slovenije'', s. v. {{COBISS|ID=70821376}} * Meta Klinar: Prevodi slovenske književnosti v francoščino in odzivi medijev nanje. ''Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji: Zbornik SSJLK''. Ljubljana, 2008. 193-196. * [http://www.ambafrance-si.org/ Francosko veleposlaništvo] [[Kategorija:Književnost]] [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Francoska književnost]] kfda4zj7ovvfhphsc7ffcolvkx089q5 0 293097 5726346 5654694 2022-08-01T10:51:04Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Koletnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 230 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Anja Koletnik]], trans-feministka * [[Franc Koletnik]] (*1944), ekonomist, prof. EPF UM * [[Linn Julian Koletnik]], ustanovitelj Zavoda TransAkcija, LGBTIQ aktivist * [[Mihaela Koletnik]] (r. [[Bregant]]) (*1967), jezikoslovka slovenistka, dialektologinja, prof. UM * [[Mojca Maria Koletnik]], zamejska (manjšinska) družbena delavka na Koroškem * [[Melita Koletnik Korošec]], prof. UM == Glej tudi == * priimka [[Kolenik]], [[Kolnik]] * priimke [[Kolenc]], [[Korenc]], [[Kolar (priimek)|Kolar]], [[Kolman]], [[Kolšek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Koletnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1ukavfztt8vnuppb4hqhdpcqhbhovfv 0 293170 5726061 5262972 2022-07-31T16:34:17Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Boštjan Kordaš | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> |spouse = | parents = | relatives = [[Marjan Kordaš]] (sin), [[Ivo Kordaš]] (sin), [[Helena Koder]] (hčerka), [[Anika Logar]] (hčerka) }} '''Boštjan Kordaš''', [[Slovenci|slovenski]] [[veterinar]], * [[20. september]] [[1899]], Škofji Dvor, občina [[Štalenska gora]]) (stara občina [[Šenttomaž pri Celovcu]]), [[Avstrija|avstrijska]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], † [[6. januar]] [[1990]], [[Kamnik]]. Leta 1925 je [[Diploma|diplomiral]] na [[zagreb]]ški [[Veterinarska fakulteta v Zagrebu|veterinarski fakulteti]] in prav tam 1927 tudi [[Doktorat|doktoriral]]. Z [[bakteriologija|bakteriologijo]], [[serologija|serologijo]] in proizvodnjo [[Cepivo|cepiv]] proti živalskim kužnim boleznim se je ukvarjal na Centralnem veterinarskem bakteriološkem zavodu v [[Beograd]]u, na zavodu za proizvodnjo [[serum]]ov Kamendin v [[Novi Sad|Novem Sadu]] in v Serum zavodu v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] na Hrvaškem. Od leta 1936 dalje je živel v Kamniku, kjer je kot okrajni veterinar delal na področju veterinarske inšpekcije in zatiranja kužnih bolezni živali.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veterinarjev]] {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kordaš, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Veterinarski fakulteti v Zagrebu]] gfhtt0hk9l64p8s4wdyg4n809ryra18 0 296210 5726062 5301162 2022-07-31T16:34:24Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT| name=Poggersdorf| name_local=Pokrče| image_coa = Wappen at poggersdorf.png| image_map = | state = Koroška | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]| population =2953| population_as_of = 2005| population_ref =| pop_dens = 96| area = 30.74| elevation = 465| lat_deg=46| lat_min=39| lat_hem=N| lon_deg=14| lon_min=27| lon_hem=E| postal_code = 9130| area_code =04224| mayor = Arnold Marbek| website = | }} [[File:Poggersdorf Annamischl 15062007 01.jpg|thumb|Impresija s Celovškega Polja pri Mišljah]] [[File:Poggersdorf Pfarrkirche hll. Georg und Jakobus major S-Ansicht 15062007 01.jpg|thumb|[[Župnijska cerkev Pokrče]]]] '''Pokrče''' ({{Audio|Pokrče1 - 1-3.wav|predvajaj}}, narečno: {{Audio|Poča ves1 - 1-3.wav|predvajaj}}, [[nemški jezik|nem.]] ''Poggersdorf'') je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v [[Okraj Celovec-dežela|okraju Celovec-dežela]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. == Geografija == === Geografski položaj in osnovni podatki === Pokrče ležijo na vzhodnem robu [[Celovško polje|Celovškega polja]] ali Celovške ravnine, osrednjem delu Celovške kotline, približno 10&nbsp;km vzhodno od [[Celovec|Celovca]]. Na severu in na zahodu predstavlja občinsko mejo večinoma reka [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] , na jugu, med mostom čez Krko in Rutami, pa (stara) državna cesta [[Celovec]]-[[Velikovec]]. *Registracijska tablica = KL (Celovec dežela), *Avtocesta = A2 (izvoz Pokrče, Grabštanj), *NUTS = AT211, *Naslov občinskega urada = Hauptplatz/Glavni trg 1, A-9130 Poggersdorf/Pokrče, Koroška. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Pokrče |Sever = [[Mostič]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Velikovec]] |Jugovzhod = |Jug = [[Grabštanj]] |Jugozahod = |Zahod = [[Celovec]] |Severozahod = [[Štalenska gora]] }} === Razdelitev občine === [[File:Poggersdorf Pfarrkirche hll. Georg und Jakobus d. Ä. Vorbau Portal 15062007 03.jpg|thumb|vhod [[Župnijska cerkev Pokrče|župnijske cerkve Pokrče]]]] Občina Pokrče je razdeljena v štiri katastrske občine: ''Ličja vas'' (Leibsdorf), ''Lečja Gora'' (Linsenberg), ''Pobreže'' (Pubersdorf) in ''Slovenji Šmihel'' (St. Michael ob der Gurk). Občina je sestavljena iz sledečih vasi in zaselkov (v oklepaju z nemškimi ustreznicami<ref>Pavel Zdovc, ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2010, ISSN 0560-2920.</ref> in s številom prebivalstva, stanje 2001): {| width="55%" | width="15%" valign="top" | * Blato (Raunachmoos) (2) * Breg (Rain) (122) * Čajnža vas (Sankt Johann) (45) * Goriče (Goritschach) (22) * Hrovače (Krobathen) (9) * Lečja Gora (Linsenberg) (60) * Ličja vas (Leibsdorf) (616) * Mišlje (Annamischl) (16) | width="15%" valign="top" | * Olše (Erlach) (33) * Ovčjak (Eibelhof) (1) * Pri Krajcarju (Kreuzergegend) (98) * Pobreže (Pubersdorf) (510) * Pokrče (Poggersdorf) (592) * Slovenji Šmihel (Sankt Michael ob der Gurk (zgod. Windisch Sankt Michael) (narečno: {{Audio|Sloveji Šmihel 1 - 1-3.wav|predvajaj}}) (87) * Stregle (Ströglach) (37) * Svamene Gorice (Ameisbichl) (13) | width="25%" valign="top" | * Škofji Dvor (Pischeldorf / (28) * Rute (Kreuth) (18) * Vabnja vas (Wabelsdorf) (281) * Vanca vas (Lanzendorf) (95) * Virnja vas (Eiersdorf) (106) * Vresje (Haidach) (37) * Zvirče (Wirtschach) (22) |} == Prebivalstvo == ===Zgodovinska slika=== Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 59% prebivalcev takratne občine Pokrče (''Poggersdorf'') navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Pokrče/Poggersdorf | 859 (59%) | 600 (41%) |- |} ===Danes=== [[File:Poggersdorf St. Michael ob der Gurk Pfarrkirche hl. Michael 15062007 01.jpg|thumb|farna cerkev v Slovenjem Šmihelu]] Po ljudskem štetju 2001 imajo Pokrče 2.850 prebivalcev, od teh 97,8&nbsp;% avstrijsko državljanstvo. 87,5&nbsp;% prebivalstva je [[Rimskokatoliška cerkev|rimsko-katoliške]] veroizpovedi, 2,9&nbsp;% [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanov]] in 0,7&nbsp;% [[Islam|muslimanov]]. 6,2&nbsp;% se neprišteva k nobeni religiji. [[Slovenščina]] je zgodovinsko prisotna, tako da sta v Vabni vasi javna [[Dvojezičnost|dvojezična]] ljudska šola in fara (nemško-slovenska). == Zgodovina == [[File:Poggersdorf Leibsdorf Filialkirche hl. Martin 15062007 21.jpg|thumb|podružnična cerkev Šentmartin v Ličji vasi]] Vzhodno Celovško Polje (oz. Celovška ravnina) je v zgodovini pripadalo raznim oblastem. V zgodnjem in v visokem srednem veku so predstavljaji [[Karantanija|karantansko-slovenski]] [[kosezi]] zelo vpliven in pravno privilegiran družbeni sloj z lastnim sodstvom, tako npr. bližna gospoda Ovčjak (ki bi morala imeti po zakonu iz leta 1972 dvojezičen krajevni napis) in Bučinja vas. Iz teh koseških sodnih okrajev so deloma nastale katastrske občine. Najprej karantanski, kasneje slovenski koseški stan, ki se je ohranil zato, ker je za zgodnji srednji vek značilen dvojni pravni red (Franki/Bavarci so imeli svojega, Slovani/Slovenci pa svojega, kot to dokazuje pravni institut ''decima slavonica''.). Ker so bili kosezi volilni možje karantanskega/koroškega vojvoda, so bili po nemškem pravu plemiškega stanu in s tem visoko prestižni člani družbe s posebnimi privilegiji, tako davčnimi kot sodnimi.<ref>nach Wilhelm Wadl: ''Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik.'' Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7, S. 59 ff.</ref> Ko je bila leta 1850 ustanovljena občina, je pripadala sodnemu okraju [[Gospa Sveta]]. Najprej je bila ustanovljena pod imenom Slovenji Šmihel, leta 1896 se je preimenovala v Pokrče. V okviru občinske reforme leta 1973 je bil del stare občine Trdnja vas priključen občini Pokrče. Začetek dvajsetega stoletja je Hranilnica in posojilnica v Šenttomažu, danes [[občina Štalenska gora]] oskrbovala domačine. Stoletja je kmetijstvo zaznamovalo občino, v zadnjih nekaj desetletjih vse več ljudi dela v [[Celovec|Celovcu]], kar je [[Sociolingvistika|sociolingvistično]] močno vplivalo na domači jezik. == Slovensko narečje == [[File:Poggersdorf Linsenberg Filialkirche hl. Egydius SW-Ansicht 15062007 01.jpg|thumb|podružnična cerkev Šentilj v Lečji Gori]] Občina Pokrče v celoti pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno podnarečje oz. govor med t. i. rožanščino (kateri se prišteva) in podjunščino (glej [[Slovenska narečja]]). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]"''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref> == Kultura in znamenitosti == * Krištofov grad * Mednarodni meditacijski center Avstrija v Slovenjem Šmihelu [[File:Poggersdorf Sankt Michael ob der Gurk Meditationszentrum 15062007 62.jpg|thumb|Mednarodni meditacijski center Avstrija v Slovenjem Šmihelu]] [[File:Poggersdorf Rain Schloss 14072006 01.jpg|thumb|Krištofov grad]] * dvojezična [[župnijska cerkev Pokrče]] (slovenski križev pot, votivna slika dv. Ursuli v slovenščini, slovenski nagrobni kamen) ** dvojezična podružniška cerkev Bučinja vas ** dvojezična podružniška cerkev [[Dolina (občina Grabštanj)|Dolina]] (slovenska [[Romanje#Druge pomembne Marijine božje poti na Koroškem|božja pot]]) (občina [[Grabštanj]]) ** podružnična cerkev Ličja vas ** dvojezična podružniška cerkev Bučinja vas * Župnijska cerkev Slovenji Šmihel (slovenski spomenik padlemu leta 1920) ** podružnična cerkev Lečja Gora (slovenski spomenik padlim iz Prve svetovne vojne) * k dvojezični župnijski cerkvi v [[Tinje|Tinjah]], danes mestna občina [[Velikovec]], pripadata ** podružnična cerkev Vabnja vas ** podružnična cerkev Virna vas * Krška elektrarna Breg (neo-klasicistična) === Kmečko stavbarstvo === Tipične kmečke hiše v Celovški ravnini so zidane z opeko in imajo pravokotni tloris, čopasto streho ter so večinoma iz poznega 18. in 19. stoletja. Drugi tip je na nadstropje. Hlevi in skednji nad njimi imajo zidane stebre na višini skednja. Prostor med stebri pa zavzamejo ali mreže iz opeke ali pa leseni opaži z odprtinami. Posebno zanimiv primer tega stavbarstva najedmo Pri Krajcarju štev. 1 iz leta 1878. Poseben primer skladišča za žito pa najdemo na kmetiji p.d. Hovnik v Zgornji Lečji Gori štev. 2, ki je verjetno iz 18. stoletja. === Grb === Grb občine Pokrče ima zeleno ozadje, ki predstavlja kmečki značaj občine, črni obrnjeni trikotnik na vrhu pa rudarstvo ter nekdanjo pridelavo šote na barju v Blatu. Znamenje v črnem trikotniku predstavlje tipičen primer [[Znamenje|znamenja]] z Južne Koroške, kot jih najdemo v velikem številu tudi v Pokrčah, tako v Virni vasi, v Vabni vasi, na Lečji Gori in v Blatu. Sulica in orodje v zelenem polju predstavljata obrambne naloge in kmečke dejavnosti [[Karantanija|karantansko-slovenskih]] [[kosezi|kosezov]], ki so še dolgo v srednjem veku imeli imenitno vlogo v celotni regiji. Klešče simbolizirajo pridelavo železa na lokaciji Notburga. Grb in zastava sta bila podeljena občini Pokrče 13. februarja 1996. Zastava je zeleno-rumena z vdelanim grbom. == Literatura == * Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung''. Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. * Katja Sturm-Schnabl: ''Kulturno življenje v fari Št. Tomaž od začetka 20. stoletja do nemške okupacije''. V: ''Koroški koledar'' 2009, Drava, Klagenfurt/Celovec 2008, S. 139-156. * Katja Sturm-Schnabl, ''Slovensko narečje v funkciji komunikacijskega sredstva za tuje prisilne delavce v letih 1938 – 1945 v političnem okraju Celovec. Dokumentacija o slovenskem življu do druge svetovne vojne''. V: Obdobja 26 – Metode in zvrsti. Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana 2009, 371 – 391. * M. Mitrović: ''Geschichte der slowenischen Literatur, Von den Anfängen bis zur Gegenwart'', Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von Katja Sturm-Schnabl, Hermagoras, Klagenfurt / Celovec 2001. * K. Sturm-Schnabl, ''Die slovenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'' : Phil. Diss. Wien : [S. K. Sturm-Schnabl], 1973, 287 S. * Pavel Zdovc, ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2010, ISSN 0560-2920. * ''Chronik der Marktgemeinde Poggersdorf'', ed. par: Marktgemeinde Poggerdsorf, réd. Renate Jernej. Klagenfurt, Johannes Heyn éd., 2014, ISBN 978-3-7084-0539-1. == Viri in reference == {{opombe}} {{Zbirka|Poggersdorf}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Celovško polje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Celovško polje]] [[Kategorija:Koroška (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] 6jkqghtvydsrogr383joz32kvslckk2 0 296438 5726063 4918741 2022-07-31T16:34:31Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT| name=Grafenstein| name_local=Grabštanj| image_coa = Wappen at grafenstein.png| image_map = | state = Koroška | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]| population =2752| population_as_of = 2005| population_ref =| pop_dens = 55| area = 50.10| elevation = 418| lat_deg=46| lat_min=37| lat_hem=N| lon_deg=14| lon_min=28| lon_hem=E| postal_code = 9131| area_code =04225| mayor = Valentin Deutschmann| website = [http://www.grafenstein.co.at www.grafenstein.co.at]| }} [[File:Grafenstein Pfarrkirche Heiliger Stefan 02102007 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Šentštefan]] [[File:Grafenstein Schloss 17112006 01a.jpg|thumb|Poslopja dvorca Orsini-Rosenberg]] [[File:Grafenstein Gurk near Truttendorf 02102007 51.jpg|thumb|Krka pri Sepičah]] [[File:Grafenstein Pakein Schloss 17112006 01.jpg|thumb|Grad Pokinj]] [[File:Grafenstein Lind Schloss Riedenegg 17112006 03.jpg|thumb|Grad Ridenek v Lipju]] [[File:Ebenthal Saager Schloss 1712006 01.jpg|thumb|Grad Zagorje]] [[File:Markus_Pernhart_-_Schloss_Saager.jpeg|thumb| [[Marko Pernhart]] (1824–1871): <br> Grad Zagorje (olje na platnu) ]] [[File:Grafenstein Saager Sankt Anna 04102007 06.jpg|thumb|Šentana v Zagorju]] '''Grabštanj''' ([[nemški jezik|nem.]]: ''Grafenstein'') je [[Dvojezičnost|dvojezična]] tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. == Geografija == === Geografski položaj === Grabštanj leži na jugovzhodnem delu ''Celovškega Polja'', približno 12&nbsp;km vzhodno od prestolnice [[Celovec]]. === Občinska teritorialna struktura === Očina Grabštanj je razdeljena v osem katastrskih občin: Rute (''Berg''), Grabštanj (''Grafenstein ''), Jadovce (''Thon''), Pokinj (''Pakein''), Replje (''Replach''), Sepec (''Truttendorf''), Valovca (''Wölfnitz'') in Zagorje (''Saager ''). Občina ima 31 vasi in zaselkov (v oklepajih nemška ustreznica in število prebivalcev, stanje 2001): {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Brdo (Werda), 8 * Dobje (Aich), 27 * ([[Dolina (občina Grabštanj)|Dolina]]), 99 (slovenska božja pot) * Draža vas (Pirk ), 254 * Grabštanj (Grafenstein), 898 * Hum (Hum), 29 * Humelše (Gumisch ), 59 * Mincja ves (Münzendorf ), 29 * Jadovce (Thon), 36 * Ječmen (Klein Venedig), 64 * Krištofov Grad (Schloss Rain ), 40 * Lipje (Lind), 61 * Malčape, Čepiče (Zapfendorf ), 20 * Pokinj (Pakein ), 6 * Prod (Sand ), 23 | width="25%" valign="top" | * Replje (Replach), 80 * Starče (Schulterndorf ), 165 * Stari Dvor (Althofen), 65 * Sepec ([[Truttendorf]]), 93 * Spodnje Ribiče (Unterfischern), 19 * Spodnja Buhlja (Unterwuchel), 27 * Šentpeter (Sankt Peter ), 101 * Škrbinja ([[Skarbin]]), 21 * Tinjsko Polje (Tainacherfeld), 98 * Valovca (Wölfnitz ), 26 * Vresje (Haidach ), 81 * Zablate ([[Sabuatach]]), 15 * Zagorje (Saager ), 65 * Zgornja Buhla (Oberwuchel ), 9 * Zgornje Ribiče (Oberfischern), 13 * Žabice (Froschendorf), 71 |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Grabštanj |Sever = |Severovzhod = [[Velikovec]] |Vzhod = [[Škocjan v Podjuni]] |Jugovzhod = |Jug = [[Galicija (Koroška)]] |Jugozahod = [[Žrelec]] |Zahod = [[Celovec]] |Severozahod = [[Pokrče]] }} == Zgodovina == Grabštanj je v osrčju [[Karantanija|Karantanije]] in je prvič omenjen v listini leta 890. Romanska župnijska cerkev je bila posvečena leta 1116. Leta 1158 se zopet omenja grad po kateremu se imenuje gospoda. Njihov grb je še danes osnova za občinski grb, četudi je izumrla že v 14. stoletju. Leta 1348 je bil grad ob potresu in rušitvi [[Dobrač]]a močno poškodovan in je kasneje začel propadati. Ko ga je Janez Andrej Rozenberški leta 1629 kupil, ruševine ni več popravil ampak je zgradil nov dvorec. Občina je bila ustanovljena leta 1850. S strukturno reformo leta 1973 je občina pridobila dele stare občine Medgorje. Leta 1990 je dobila naslov ''tržna občina''. == Prebivalstvo == Po ljudskem štetju 2001 ima občina 2.602 prebivalcev, od tega znaten del s slovensko materinščino. [[Slovenščina]] je zgodovinsko prisotna, tako da sta javna ljudska šola in fara [[Dvojezičnost|dvojezična]] (nemško-slovenska). == Slovensko narečje == Občina Grabštanj v celoti pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje (podnarečje oz. govor) med [[rožansko narečje|rožanščino]] in [[podjunsko narečje|podjunščino]] (glej [[Slovenska narečja]]). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]"''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref> == Kultura in znamenitosti == === Stavbe === '''Sakralna poslopja''' * ''Šentštefan'': Predhodnica današnje župnijske cerkve je bila zgrajena leta 1116 s strani plemičev iz Lungaua. Drugič je bila obnovljena leta 1158. Cerkev ima eno ladjo, romansko jedro s stolpom na apsidi, poligonalno apsido in baročne kapele na severni in na južni strani. Stolp ima okna na šilast lok in čebulni strop.<ref>''Dehio-Handbuch Kärnten'', Wien 2001, S. 236</ref> * Podružniska cerkev ''Šentana'' v Zagorju '''Prosvetne zgradbe''' * Stari grad Grabštanj * Dvorec Grabštanj * Grad Pokinj * Grad Ridenek v Lipju * Grad Zagorje * Grad Sepec == Osebnosti == [[File:Ozbalt_gutsman_d-w-w%C3%B6_1789_00a.jpg|thumb|[[Ožbalt Gutsman]], Nemško-slovenski slovar, Celovec 1789]] * [[Ožbalt Gutsman]] (1727-1790), pomemben [[Koroški Slovenci|slovenski]] [[Leksikograf]] in [[jezikoslovec]], avtor pomembnih del s slovensko in evropsko kulturno zgodovino.<ref>Marija Mitrović: ''Geschichte der slowenischen Literatur, Von den Anfängen bis zur Gegenwart'', Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von [[Katja Sturm-Schnabl]], [[Mohorjeva]], [[Celovec]] 2001, str. 89 f.</ref> * [[Marko Pernhart]] (1824-1871), slovenski pokrajinski slikar je bil rojen v Medgorjah. * [[Valentin Deutschmann]] (1928–2010) je bil župan občine Grabštanj med letoma 1958 in 2008. * Slikar in kipar [[Giselbert Hoke]] domuje na dvorcu v Zagorju. == Literatura == * Peter Orasch: ''Marktgemeinde Grafenstein''. Festschrift zur Markterhebung. Klagenfurt 1990. == Viri == <references/> == Zunanje povezave== {{Zbirka|Grafenstein}} * [http://www.grafenstein.co.at Marktgemeinde Grafenstein] {{Južna Koroška}} {{Celovško polje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Celovško polje]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] mpw95d9ghn7lwalddd7mnmr3dvogyra 0 296567 5726064 5042936 2022-07-31T16:34:36Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Blaž Mavrel''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[fotografija|fotograf]], * [[2. februar]] [[1896]], [[Gradiče]] pri [[Suha, Koroška|Suhi]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], † [[18. junij]] [[1977]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Prevaljski biografski leksikon; Leksikon Osebnosti|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>, [[Strojna]]. == Življenje in delo == Blaž Mavrel se je rodil v Gradičah pri Suhi ([[nemščina|nemško]] ''Neuhaus''; v starejših zapisih Gradiče pri Libeličah)<ref>''Slovenska krajevna imena na Avstrijskem Koroškem''. Založba Drava, Celovec 2008</ref> v številni kmečki družini, v kateri je bilo trinajst otrok. Iz Gradič se je družina preselili v [[Grablje, Koroška|Grablje]] (nemško ''Grablach'') pri [[Pliberk]]u. Tukaj je dve leti hodil v dvojezično šolo na [[Lokvica, Koroška|Lokovici]] (nemško ''Lokowitzen''). Leta 1908 se je družina povečala, zato so prodali posest in se vrnili v Gradiče. Od tam je moral v vojsko na [[Soška fronta|soško fronto]]. V [[prva svetovna vojna|vojni]] je bil dvakrat ranjen. Po končani vojni se se je družino razšel. Bil je bajtar, samotar in krajevni Krjavelj.<ref>[http://www.koropedija.si/index.php?=title=Koropedija Koropedija, portal ljudje, Blaž Mavrel]</ref> Brati se je naučil iz [[Mohorjeva družba|Mohorjevih knjig]], ki so ga spremljale še iz očetove hiše. Pozneje si je iz knjižnice [[učitelj]]a na Strojni sposojal ''[[Dom in svet]]'' in ''[[Ljubljanski zvon]]''. Veliko se je učil iz knjižnih ocen v [[revija|reviji]] ''Mladika'' (1920–1941). Ob lojenkah in [[petrolejka]]h je prebiral lepo slovensko besedo [[Simon Gregorčič|Gregorčiča]], [[France Prešeren|Prešerna]], [[Ivan Cankar|Cankarja]], [[Oton Župančič|Župančiča]] in [[Anton Aškerc|Aškerca]]. Z nahrbtnikom je hodil po knjige tudi v [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|Študijsko knjižnico na Ravne]] in prebiral [[Prežihov Voranc|Prežiha]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškina]], [[Aleksander Solženicin|Solženicina]], [[Alojz Rebula|Rebulo]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoja]]. Pisal je pesmi, v katerih je nadaljeval izročilo [[Koroška (pokrajina)|koroškega]] [[Bukovnik|bukovništva]]. Pisal jih je v svoj zvezek in jih večkrat popravljal in prepisoval. Prav zaradi tega so njegovi rokopisi marsikje raztreseni. Mavrel je zapisoval tudi ljudske šege in navade, kasneje pa je pisal prigodne, slavilne, razpoloženjske, ljubezenske, hudomušne in domoljubne pesmi in jih objavljal še v ''Mladiki, Novi mladiki, Viharniku'', ''[[Pavliha (časopis)|Pavlihi]]'' in raznik v koledarjih. Veliko njegove pesniške zapuščine hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne, v [[fototeka|fototeki]] pa tudi precej njegovih [[fotografija|fotografij]]. Mavrel je tudi [[prevod|prevajal]] Prešernove nemške pesmi. Dr. [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] ga je izbrano označil: »V vrsti koroških bukovnikov, teh nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, je Blaž Mavrel eden tistih, ki so najviše merili do hrama učenosti«.<ref>[http://www.rav.sik.si/ Koroška osrednja knjižnica dr. Fanca Sušnika Ravne na Koroškem]</ref> Njegova [[bibliografija]] obsega 11 zapisov. Koroški kinoklub Prevalje je posnel o njem tri dokumentarne filme: *Blaž Mavrel (Mirko Konečnik, 1976) *Bili smo pri Blažu Mavrelu (Roman Flis in Mirko Konečnik, 1976) *Pogreb Blaža Mavrela (Silvo Pečnik, 1980) Bil je častni član Koroškega kino kluba Prevalje in za filmske dosežke je kinoklub podeljeval plakete Blaža Mavrela. == Izbrana bibliografija == * ''Koroški ženitovanjski običaji in nove camarske pesmi'' {{COBISS|ID=93027072}} * ''Šentanel, moje življenje'' {{COBISS|ID=14013447}} * ''Šopek s koroških bregov'' {{COBISS|ID=4240387}} * ''Ženitovanjski običaji v Mežiški dolini '' {{COBISS|ID=500851}} * ''Gozd šumi v meni '' {{COBISS|ID=41524}} == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Mavrel, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] 7eusgyljz9s7izsgn8gomh9pe07k01c 0 296568 5726065 5490510 2022-07-31T16:34:44Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Apohal''', [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]]. * [[17. januar]] [[1958]], [[Slovenj Gradec]], † [[7. marec]] [[2002]], Slovenj Gradec. == Življenje in delo == Po končani osnovni šoli na [[Prevalje|Prevaljah]] je končal še Srednjo lesarsko šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1985 je opravil tudi specialistični izpit iz [[Varnost in zdravje pri delu|varstva pri delu]]. Zaposlen je bil v tovarni Lesna v Slovenj Gradcu. Ves čas ga je zanimala in pritegovala [[glasba]], zato ni naključje da sta s prijateljem [[Milan Kamnik|Milanom Kamnikom]] ustanovila Duo Kora in na [[kitara|akustičnih kitarah]] igrala kantri glasbo. Njune pesmi so predvsem narečne in so med Korošci že ponarodele. Veliko sta nastopala na raznih festivalih in tudi na radiu in televiziji. Njuna besedila so bila vzeta iz [[Prežihov Voranc|Vorančevih]] in [[Blaž Mavrel|Mavrelovih]] del. Doživljala sta uspehe, vendar je Apohalu opešalo [[srce]]. Bil je prvi Korošec, ki so mu presadili srce. Tudi po operaciji je še aktivno deloval in izdal [[zgoščenka|zgoščenko]], posvečeno [[Koroška (pokrajina)|Koroški]]. Sodeloval je s številnimi kulturnimi institucijami v kraju, [[Pevski zbor|MoPZ]] Vres, folklorno skupino iz [[Šentanel]]a, gledališko skupino Prevalje-Mežica, [[Karitas]]om, [[Koroški pokrajinski muzej|Koroškim muzejem]]. Leta 1975 je z Duom Kora zmagal s pesmijo ''Prva ljubezen'' na tekmovanju Rock selekcije M75, prejel je tudi številne nagrade na festivalih narečnih popevk Vesela jesen. V letu 1979 sta bila z Milanom Kamnikom najboljša debitanta s pesmijo ''Grubanje'', leta 1984 pa sta prejela nagrado občinstva in žirije za pesem ''Fršolnga''. Leta 1986 in 1989 sta zmagala s pesmima ''Koroška pesem'' in ''Skurne besiede''. Večkrat sta dosegla prvo mesto na lestvici 7 naj Koroškega radia. Z Duom Kora sta izdala [[Gramofonska plošča|malo ploščo]] leta 1980, leta 1994 pa še dve [[Kompaktna kaseta|kaseti]] in leta 1989 [[videospot]] ''Nič novega''. Leta 2001 je Apohal samostojno izdal zgoščenki in posnel videospot ''V deželi kralja Matjaža''.<ref>[http://www.koropedija.si/index.php?=title=Koropedija Koropedija, portal ljudje, Blaž Mavrel]</ref>. == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih kantavtorjev]] * [[seznam slovenskih kitaristov]] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Apohal, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Umrli leta 2002]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] cr9aj8b5ttdxk2kspetjclajpmcq13l 0 298523 5726066 5691738 2022-07-31T16:34:51Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''[[Hidrologija]] Slovenije''' opisuje površinske (jezera, reke, potoke, pritoke) in podzemne vode v [[Slovenija|Sloveniji]]. V Sloveniji so štiri glavna [[Porečje|porečja]]: največje je porečje [[Sava|Save]], ki obsega [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Notranjska|Notranjsko]] - približno polovija države; porečje [[Drava|Drave]] obsega velik del [[Štajerska|Štajerske]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]; porečje [[Mura|Mure]] obsega [[Prekmurje]] in severovzhodni del Štajerske; porečje [[Soča|Soče]] pa večji del [[Primorska|Primorske]]. Skrajna jugozahodna Slovenija ne pripada nobenemu porečju, saj se reke s tega območja stekajo v [[Jadransko morje]]. == Reke == Slovenija spada po skupni količini rečne vode na prebivalca med najbogatejše v Evropi, pogosto pa se pojavljajo težave s kvaliteto površinskih voda.<ref>{{navedi revijo |author=Poje, Mateja|display-authors= et al. |year=2008 |title=Kakovost površinskih virov pitne vode v Sloveniji |journal=PVOPV publikacija |issue=1 |pages=36}}</ref> Sava in Drava sta onesnaženi predvsem zaradi [[Industrija|industrije]], Mura pa zaradi [[Kmetijstvo|kmetijstva]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/ocena%20stanja/ES_2006_08_karta.pdf |title=Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 |accessdate=29.8.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/ocena%20stanja/ES_2006_2008_tabela.pdf |title=Razvrščenost vodnih teles v razred ekološkega stanja in pripadajoča raven zaupanja po modulih po prehodni določbi |accessdate=31.8.2011}}</ref> Štiri velike reke v Sloveniji imajo tudi velik [[energetski potencial]] - skupno 9 TWh, kar predstavlja 75% vseh potreb po električni energiji v Sloveniji - ki pa je le približno polovično izkoriščen. Najbolj izkoriščena (skoraj 100%) je Drava, ki ima tudi največji energetski potencial. Sava, ki je iz energetskega vidika druga najpomembnejša reka v Sloveniji, je izkoriščena 25% (hidroelektrarne na zgornjem in spodnjem delu reke), po izgradnji hidroelektrarn na ti. srednji Savi pa bo ta izkoriščenost dosti večja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/druzba/znanost/dragocen-obnovljivi-vir-energije-nam-tece-skozi-prste.html |title=Dragocen obnovljivi vir energije nam teče skozi prste |accessdate=30.8.2011}}</ref> Za izkoriščanje potenciala Mure, ki trenutno sploh ni izkoriščana, obstajajo načrti, proti katerim pa v javnosti obstaja veliko nasprotovanja, predvsem iz ekološkega vidika.<ref>{{navedi revijo |author=Marn, Urša |year=2006 |title=Visoka cena za majhen učinek |journal=Mladina |issue=15}}</ref> Na območju [[Kras (področje)|Krasa]] je voda v [[apnenec|apnenčasta tla]] izdolbla obširno mrežo podzemnih rovov in [[Kraška jama|jam]]. Na tem območju sta tako cikla površinske in podzemne vode direktno povezana. == Jezera == Največje [[jezero]] v Sloveniji je [[Presihajoče jezero|presihajoče]] [[Cerkniško jezero]], ki v največjem obsegu pokriva površino 38&nbsp;km². Velika površina je posledica nizke globine, saj leži na zelo ravnem [[Cerkniško polje|Cerkniškem polju]] in doseže največjo globino 10 m. Po površini mu sledi umetno [[Akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] [[Ptujsko jezero]] in [[Bohinjsko jezero]], ki ima s približno 100,000,000 m³ največji stalni volumen vode med jezeri v Sloveniji. Najglobje jezero v Sloveniji je umetno [[Družmirsko jezero]], ki doseže globino 85,5 m. Bohinjsko jezero je s 45 m globine najglobje naravno jezero. == Glej tudi == * [[Hidrologija Triglavskega narodnega parka]] * [[Hidrologija]] == Zunanje povezave == * [http://www.arso.gov.si/vode/ Agencija Republike Slovenije za okolje] == Viri == {{opombe}} {{Hidrografija Slovenije}} {{slovenija}} {{si-hidro-stub}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Hidrologija|Slovenija]] [[Kategorija:Hidrologija Slovenije| ]] qxzmr2gzb3nu8dfxjph84qj48bzxsyh 0 299787 5726067 5650895 2022-07-31T16:35:05Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Valvasor TANZENBERG 1680 Kupferstich.jpg|thumb|Valvazorjev bakrorez iz leta 1680]] [[Slika:Sankt Veit Tanzenberg Schloss Westseite 14092010 895.jpg|thumb|Zahodna stran gradu]] [[Slika:Sankt Veit an der Glan Tanzenberg Pfarrkirche hll. Florian und Josef 05092006 7305.jpg|thumb|Pročelje grajske cerkve na Plešivcu]] [[Slika:Sankt Veit Tanzenberg Schloss Arkadenhof 14092010 84.jpg|thumb|Arkadno dvorišče v gradu]] [[Slika:Tanzenberg church interior 01.jpg|thumb|Notranjsost grajske cerkve, ki jo je oblikoval slovenski umetnik [[Valentin Oman]]]] '''Plešivec''' ([[nemščina|nemško]] ''Schloss Tanzenberg'') je renesančni grad v občini [[Šentvid ob Glini]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]], v katerem je bila dolga leta osrednja izobraževalna ustanova za [[Koroški Slovenci|koroške Slovence]]. == Zgodovina == Grad je prvič omenjen leta 1247. Brata Žiga in Wolfgang iz [[Hodiše|Hodiš]] sta leta 1515 začela z izgradnjo današnjega grajskega kompleksa. Grad, ki ima štiri krila okoli osrednjega arkadnega dvorišča, se uvršča med najpomembnejše [[renesansa|renesančne]] zgradbe v Avstriji. V 19. stoletju so stavbe že propadale. Leta 1802 so prenesli najpomembnejšo umetniško delo, šestkotni studenec, z osrednjega dvorišča gradu na mestni trg v [[Breže, Avstrija|Breže]] na severnem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], kjer stoji še danes. Enkratne reliefne plošče studenca predstavljajo [[Publij Ovidij Naso|Ovidove]] Metamorfoze. Leta 1891 je grad kupil ''Georg von Gutmannsthal'', do leta 1898 pa ga je temeljito prenovil. Obe spodnji nadstropji sta še iz 16. stoletja. V severovzhodnem krilu je ohranjen del srednjeveškega gradu. V prvem in v drugem nadstropju dvorišča so renesančne arkade. Ko so redovniki olivetanci kupili grad leta 1898, so zgradili na mestu velike dvorane novoromansko cerkev. V njej je slovenski umetnik in absolvent šole na Plešivcu [[Valentin Oman]] oblikoval freske ter oltar. Od leta 1942 do konca vojne je bilo na Plešivcu osrednje skladišče osrednje knjižnice nacistov. Po vojni je Samostan prešel v last ordinariata [[Krška škofija|Krške škofije]]. == Gimnazija == Danes je grad last [[Krška škofija|Krške škofije]]. V stavbi domuje humanistična in novojezična [[gimnazija]], to je [[Zvezna gimnazija in Marijanij Plešivec]]. V šolskem letu 2010/11 je bilo na Plešivcu 13 razrednov spodnje stopnje ter 8 razredov višje stopnje gimnazije. Vse do ustanovitve [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezne gimnazije za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]] leta 1957 je bila gimnazija na Plešivcu tudi osrednja izobraževalna ustanova za Slovenske fante na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. === Znani dijaki in absolventi === * [[Florjan Lipuš]] * [[Valentin Oman]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Karl Smolle]] * [[Peter Handke#1954 bis 1959: Internatszeit in Tanzenberg|Peter Handke]] * [[Engelbert Obernosterer]] * [[Harald Dobernig]] == Zunanje povezave== * [http://www.tanzenberg.at Gymnasium] in [http://www.tanzenberg.com Marianum Tanzenberg] * [http://www.kath-kirche-kaernten.at/pages/bericht.asp?id=630 Seminarkirche Tanzenberg] * [http://residence.aec.at/rax/KUN_POL/UND/MISC/hoschule.html Tanzenberg im Nationalsozialismus] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gosposvetsko polje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koroška (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Plešivec]] [[Kategorija:Renesansa]] al2lq44rvhpvkfhy7pbp6xn9hbq1h5y 0 301574 5726068 5525186 2022-07-31T16:35:13Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Gorenje Blato FK.jpg|thumbnail|300px|[[Gorenje Blato]] na karti Franciscejskega katastra]] '''Franciscejski kataster''' je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1818-1828 uveljavila v [[Dežela|habsburških dednih deželah]], po reformah cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Je naslednik [[Jožefinski kataster|Jožefinskega katastra]]. Napisan je v [[Nemščina|nemščini]]. Kataster vsebuje spisovni in mapni del. Katastrske mape so barvne, večinoma risane v merilu 1:2880, osnovna mera pa je katastrska občina. == Jožefinska vojaška merjenja == [[Slika:Blatto.jpg|thumb|right|300px|[[Gorenje Blato]] na Jožefinskem vojaškem zemljevidu habsburške države (1784-1787)]] [[Avstrijsko cesarstvo]] je kot vojaška sila začela v 18. stoletju izdelovati terenske karte za boljšo orientacijo vojske na terenu. Karte so nastale v letih 1763-1787 v avstrijskem vojaškem štabu, na podlagi ukaza cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (prva vojaška topografska izmera). Na kartah so uporabljali merilo 1:28800, razdeljene pa so bile v 400 sekcij (posameznih kart), ki so bile zelo podrobne (podatki o vodah, gozdovih, mestih), šle pa so do nivoja posameznih hiš. Na podlagi teh merjenj je bilo prvič kartirano tudi slovensko ozemlje, in sicer 1780 [[Ogrska]], do 1784 pa celotno slovensko ozemlje. Uporabljali so slovenska topografska imena z ogrskim pravopisom, to pa zato, ker so začeli kartirati tam, in so se tam tudi prvič srečali s slovanskimi imeni. Mape jožefinskih vojaških merjenj so imele do 19. stoletja oznako vojaške tajnosti, zato so bile znanosti dolgo nedostopne. == Izdelava Franciscejskega katastra == Podlaga za Franciscejski kataster je cesarski patent cesarja Franca I. iz leta 1818 (dela so končali 1828), predhodnik pa je bil Franciscejski kataster za italijansko ozemlje, imenovan tudi Milanski kataster (merilo 1:2000). Franciscejski kataster je risala vojska (geodeti in častniki), in je bil zadnji kataster, risan v celoti na terenu, hkrati pa prvi, ki je bil risan s pomočjo merilnih instrumentov. V okrožju vsake dežele so vzpostavili posebno komisijo, najmanjša enota katastra pa je bila katastrska občina (velikost približno 7&nbsp;km<sup>2</sup>). == Vsebina Franciscejskega katastra == Franciscejski kataster so za potrebe davčne odmere hranili v okrajnem katastrskem uradu, za [[Dežela|dežele]] pa v mapnem arhivu. Osnovno merilo je 1:2880 (triangulacijska mreža), ena katastrska občina pa je lahko prišla na več mapnih listov. Za vsako občino sta na voljo grafični in spisovni del (zapisnik). === Grafični del (katastrske mape) === Vsak mapni list meri 1 kvadratno miljo, in je označen z rimsko številko. Merila se razlikujejo glede na teren. V gorah je merilo ponekod 1:5760, v mestih 1:1440. Mape so barvne, in izkazujejo različne značilnosti terena: * '''Njive:''' Rumeno-rjava barva. * '''Vrtovi:''' Zelena barva. * '''Objekti:''' Rdeči (zidani), rumeni (leseni), temno rdeči (javne stavbe). * '''Gozd:''' Temno siva barva. * '''Voda:''' Izrisana v odtenkih modre. * '''Ceste:''' Rdeče (kamnite), rjave (poljske poti). Parcelne številke so črne ali rdeče, glede na tip zemljišča. W označuje pašnik (weide). Po letu 1840 so začeli v kataster vnašati tudi spremembe, te karte se imenujejo tudi rektifikacijske mape. === Spisovni del (zapisnik) === Zapisnik opisuje meje neke katastrske občine, in je sestavljen iz več delov: * '''Zapisnik zemljiških parcel:''' Opisuje vse meje katastrskih občin. * '''Zapisnik stavbnih parcel:''' Definira, za kakšno vrsto stavbe gre; razlikuje se zidane in lesene, ter ali je pritlična ali nadstropna stavba. * '''Abecedni seznam posestnikov vseh parcel''' (tudi če niso iz te katastrske občine). Franciscejski kataster nima kategorije, kateremu zemljiškemu gospostvu je pripadalo neko zemljišče. Od leta 1830 ima Franciscejski kataster tudi C.O. - cenilne operate, ki so definirali, koliko katastrskega dohodka prinaša posamezna parcela, ter druge podatke, ki so nastali na podlagi kasnejših popisov prebivalstva. == Reambulančni kataster == Reambulančni ali obnovljeni kataster je nastal leta 1869, urejen pa je podobno kot Franciscejski kataster, vendar je usklajen z novo zemljiško knjigo. Z uvedbo metrskega sistema leta 1876 so ukinili orale in klaftre, namesto tega pa so začeli uporabljati hektar (1 oral = 0,57 Ha). Reambulančni kataster je dobro ohranjen za Kranjsko, za Koroško in Prekmurje pa le delno ohranjen. == Današnje stanje Franciscejskega katastra == Franciscejski kataster je retrospektivni vir za stoletja nazaj. Za raziskave ga uporabljajo arhitekti, urbanisti, jezikoslovci, etnologi, gospodarski zgodovinarji, vinarji, geografi, ipd. Gradiva Franciscejskega katastra za [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], [[Prekmurje]] in [[slovensko primorje]] so danes dostopna v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]] v Ljubljani, v obliki kopij. Mape so bile tudi digitalizirane, in so prosto dostopne preko spleta. Enako dostopen je tudi Reambulančni kataster za Kranjsko. == Viri == * Boris Golec (ur.): Arhivistika 3, Arhivska veda, arhivi in arhivsko gradivo (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26368354}} == Glej tudi == * [[Arhivsko gradivo]] * [[Zvrsti dokumentarnega in arhivskega gradiva]] {{Zgodovinski katastri in zemljiške knjige}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Novi vek]] 0jfphvt2t5e9o1las331zjntm6x1jap 0 302613 5726069 4939983 2022-07-31T16:35:25Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jakob Pilat''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in ustanovitelj [[Dijak|dijaških]] [[Štipendija|štipendij]], * [[22. julij]] [[1614]], [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] pri Vipavi, † [[2. februar]] [[1699]], [[Limbuš]]. [[Sveto mašniško posvečenje|Posvečen]] je bil leta 1640. Od 1646 do smrti je bil [[župnik]] v Limbušu. Za dijaške štipendije, ki so jih dobivali zlasti slovenski dijaki s [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], je zapustil 800 goldinarjev. Izvršitelj oporoke je bil njegov mlajši brat [[Gašpar Pilat]]. [[Grob]] Jakoba Pilata stoji poleg [[oltar]]ja [[Sveta Ana|sv. Ane]] v limbuški [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] [[Župnija Limbuš|svetega Jakoba]].<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=424258|avtor=Kotnik France|ime=Pilat Jakob|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Pilat, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] s11e64utd3jwqdnvlfu8xzu19minfv1 0 302614 5726070 5250733 2022-07-31T16:35:31Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gašpar Pilat''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in ustanovitelj [[Dijak|dijaških]] [[Štipendija|štipendij]], * (?) [[1644]], [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] pri Vipavi, † [[28. julij]] [[1706]], [[Prevalje]]. == Življenje in delo == Bil je mlajši brat duhovnika [[Jakob Pilat|Jakoba Pilata]]. Vse podrobnosti iz življenja Gašparja Pilata niso znane. Od leta 1672 je bil [[župnik]] v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], od junija 1678 do smrti pa župnik v [[Župnija Prevalje|župnijski cerkvi]] Device Marije na [[Prevalje|Prevaljah]]; istočasno pa je bil tudi [[vikar|generalni vikar]] za [[Podjuna|Podjunsko dolino]]. Leta 1699 je v [[Celovec|Celovcu]] založil 4.000 goldinarjev in določil naj se z obrestmi v znesku 200 goldinarjev vzdržujejo trije dijaki. Dne 1. januarja 1700 pa je podpisal listino o »večni ustanovi« ali štipendijah za tri dijake v nadvojvodskem jezuitskem kolegiju v Celovcu. Te štipendije so ostale vse do [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]].<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=424125|avtor=Kotnik France|ime=Pilat Gašpar|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Pilat, Gašpar}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] ox57mxrygciyy12jzu9zrqw5t0w3a98 0 304156 5726348 5635242 2022-08-01T10:53:18Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Polanec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Kolman]] Polanec, pevka zabavne glasbe, fotomodel, voditeljica prireditev * [[Irena Polanec]] (*1948), slikarka * [[Iva Polanec]] (1874—?), igralka * [[Ivan Polanec]] (1844—1899), šolnik, prevajalec * [[Jurij Polanec]] (18. stol.), ravnatelj bogoslovnega semenišča v Gorici * [[Lujo Polanc]] (1922—?), veterinar (Mb) * [[Pavle Polanec]] (*1948), košarkar * [[Sašo Polanec]], ekonomist, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Poljanec]] * priimek [[Polenec]] * priimek [[Polanc]] ([[Denis Polanc]]; [[Jan Polanc]]; [[Janez Polanc]]; [[Petra Polanc]]; [[Uroš Polanc]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polanec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1esbehqsr6t8fzx542x65g74m5oe6po 5726349 5726348 2022-08-01T10:54:47Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Polanec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Kolman]] Polanec, pevka zabavne glasbe, fotomodel, voditeljica prireditev * [[Irena Polanec]] (*1948), slikarka * [[Iva Polanec]] (1874—?), igralka * [[Ivan Polanec]] (1844—1899), šolnik, prevajalec * [[Jurij Polanec]] (18. stol.), ravnatelj bogoslovnega semenišča v Gorici * [[Pavle Polanec]] (*1948), košarkar * [[Sašo Polanec]], ekonomist, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Poljanec]] * priimek [[Polenec]] * priimek [[Polanc]] ([[Denis Polanc]]; [[Jan Polanc]]; [[Janez Polanc]]; [[Petra Polanc]]; [[Uroš Polanc]]; [[Lujo Polanc]] - veterinar) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polanec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 19j33pgvsu6it8elozamy5cudr82g5j 5726350 5726349 2022-08-01T10:57:24Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Polanec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Kolman]] Polanec, pevka zabavne glasbe, fotomodel, voditeljica prireditev * [[Irena Polanec]] (*1948), slikarka * [[Iva Polanec]] (1874—?), igralka * [[Ivan Polanec]] (1844—1899), šolnik, prevajalec * [[Jurij Polanec]] (18. stol.), ravnatelj bogoslovnega semenišča v Gorici * [[Pavle Polanec]] (*1948), košarkar * [[Sašo Polanec]], ekonomist, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Poljanec]] * priimek [[Polenec]] * priimek [[Polanc]] ** [[Denis Polanc]] ** [[Jan Polanc]] ** [[Janez Polanc]] ** [[Petra Polanc]] ** [[Sonja Polanc]], prevajalka, scenaristka, igralka in moderatorka številnih kulturnih prireditev in predvsem samosvoja interpretka z značilnim, čutnim glasom in gibom ** [[Uroš Polanc]] ** [[Lujo Polanc]] - veterinar == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polanec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6on8tglc5535m4q46r5t6llrykeuuuz 0 304540 5726352 5260978 2022-08-01T11:06:33Z 2004ana 146315 dodana fotografija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Alojz Vesenjak.jpg|sličica|Alojz Vesenjak]] '''Alojz Vesenjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]] in [[politik]], * [[1941]], [[Placerovci]]. Kot poslanec [[SLS+SKD]] je bil član [[2. državni zbor Republike Slovenije|2. državnega zbora Republike Slovenije]]. Je oče odvetnika [[Slavko Vesenjak|Slavka Vesenjaka]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Vesenjak, Alojz}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski agronomi]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] p5uvf260f0vpgqrc5si87daycg86ng1 5726368 5726352 2022-08-01T11:34:36Z Topjur01 140884 infobox wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Alojz Vesenjak.jpg}} '''Alojz Vesenjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]] in [[politik]], * [[1941]], [[Placerovci]]. Kot poslanec [[SLS+SKD]] je bil član [[2. državni zbor Republike Slovenije|2. državnega zbora Republike Slovenije]]. Je oče odvetnika [[Slavko Vesenjak|Slavka Vesenjaka]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Vesenjak, Alojz}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski agronomi]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] g88rz65kwxexijwodgva9yhh47a1er8 0 305707 5726125 5693858 2022-07-31T18:22:32Z Romanm 13 /* Znani tuji nosilci priimka */ [[Vedrana Rudan]] wikitext text/x-wiki '''Rudan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 11 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Albin Rudan]] (1933-2009), glasbenik, klarinetist * [[Miran Rudan]] (*1965), pevec zabavne glasbe == Znani tuji nosilci priimka == * [[Pavao Rudan]] (*1942), hrvaški zdravnik, antropolog, pedagog in akademik * [[Vedrana Rudan]] (*1949), hrvaška novinarka in pisateljica == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rudan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 81lo7a1cpavp4gnr2vq9ctlgdcjyaqn 0 307470 5726071 5526098 2022-07-31T16:35:38Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Tomo Novosel''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[scenarist]] in [[režiser]], * [[7. april]] [[1989]], [[Slovenj Gradec]]. {{Infopolje Oseba|image=Tomo_novosel.JPG|caption=Novosel na predstavitvi knjige Normala utruja (2011)}} == Filmografija == === Tu se piše življenje (2013) === Novosel je bil scenarist in režiser za slovenski celovečerni film z naslovom Tu se piše življenje, ki je izšel 8. februarja 2013. Pri filmu gre za prvi koroški celovečerec, ki za prostor dogajanja jemlje dva gostinska lokala v katerih se prepleta več zgodb z dialogi. Film naj bi bil odsev družbenega življenja. Skozi celoten film sledimo vsakemu posamezniku, poudarek pa je na treh glavnih likih, katerih zgodbe se dogajajo ločeno in se na koncu združijo v tragičen konec za vsakogar. Namen zgodbe je tudi ta, da v veseli, humorni tematiki, ki je na trenutke izredno resna kot tudi nadvse neobičajna, gradimo prostor, ki služi za nepredvidljiv konec. Film sta posnela Miha Kolar in Tine Lenart, avtorsko glasbo, ki tvori pomemben del vsebine, pa sta prispevala Franc Vezela in Lara Sedar.<ref>(11.9.2012). [http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012091105824760 Tu se piše življenje]. Vecer.com</ref> Filmska glasba v izvedbi Vezele in skupin Franc&Roses, SpunkbandA ter Matalaje, naj bi dopolnjevala sporočilo filma, četudi pesmi niso bile napisane ekskluzivno za ta namen. Gre za angažiran filmski projekt, ki ne nagovarja samo s sporočilom, ki ga gledalci iz zatemnjene kinodvorane odnesejo domov in tako ali drugače vtkejo v svoje življenje, temveč ciljno nagovarja tudi lokalno in širšo politično ter gospodarsko okolje v razmišljanju, da mimo ustaljenih skladov za financiranje filmske umetnosti podpre ustvarjanje mladih na filmskem področju.<ref>(07.02.2013). [http://www.delo.si/kultura/film/za-kulturni-praznik-prvi-koroski-celovecerec.html Za kulturni praznik prvi koroški celovečerec]. Delo.si</ref><ref>(10.04.2013). " Ocena filma Tu se piše življenje ". ''Odsevanja 89/90''</ref> === Vezela (2013) === 27. junija 2013 je bil premierno predstavljen dokumentarni film VEZELA, katerega režiser je bil Novosel. V treh snemalnih dneh je posnel skupaj z direktorjem fotografije Miho Kolarjem posnel dobrih petdeset minut dolg film o Zlatku Verzelaku, ki je bolj znan pod psevdonimom Franc Vezela. Dokumentarec predstavlja življenjsko zgodbo Vezele, kontroverznega umetnika, kantavtorja, šansonjerja in glasbenika, ki ga občinstvo v zadnjem času najpogosteje povezuje z glasbenima zasedbama Franc'n'Roses in Matalaja. Kantavtor, ki ga je radijska voditeljica Ida Baš po njegovih informacijah oklicala za šansonjerja (in nad čemer ni bil navdušen), meni, da je poproker. Vsekakor ima svojstven glasbeni izraz, ki mu avtoritete v kulturi ne odrekajo genija. Film se sprehodi skozi življenje umetnika, o njem spregovorijo njegovi svojci, prijatelji, soustvarjalci in znanci, v filmu pa Franc o sebi spregovori tudi sam, se presunljivo lucidno zazre vase in iskreno sooči s samim seboj. Zgodba o človeku, ki je večji del svojega opusa ustvaril v ekstatičnem svetu fantazem, mnogokrat krepko podprtih s substancami in zaradi tega (pre)večkrat nerazumljenih ali spregledanih.<ref>(03.07.2013). [http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5932210 Genij mnogih imen]. 7dni</ref><ref>(20.07.2013). " Novoselov 'Vezela' ". ''Viharnik''</ref> === Skečiranje (2014) === Skečiranje je kratka spletna mini-serija posneta brez finančnih sredstev, ki jo je režiral Novosel. Igralci iz prejšnjih projektov so se združili da so-ustvarijo pet zase ločenih krajših epizod katerih scenaristi so igralci sami s pomočjo zunanjih idej in scenarijev – rezultat je kratka humorno naravnana družbeno-kritična sezona Skečiranja, ki vabi k razmisleku. Skečiranje med drugim tematizira protikadilski zakon, spletno stran Prevozi in družabno omrežje Facebook.<ref>(10.07.2015). [http://novosel.si/index.php/filmi/ novosel.si]. Vecer.com</ref> === Rezbar (2015) === Novoselov najodmevnejši filmski projekt je mednarodno nagrajen neodvisni kratki igrani film Rezbar, ki je bil posnet za 500 evrov. Rezbar je njegov tretji film, a prvi, ki je bil posnet izključno z namenom, da se predstavi na filmskih festivalih v tujini.<ref>(16.06.2015). [http://www.delo.si/novice/slovenija/rezbar-s-500-evri-na-evropske-festivale.html Rezbar s 500 evri na evropske festivale]. Delo</ref> Posebnost filma je, da je posnet v slovenskem in francoskem jeziku, saj zgodba govori o mladi francozinji, ki zaide v Rezbarjevo življenje in mu ga v enem dnevu spremeni. V glavnih vlogah nastopata Peter Korbus (Rezbar) in Maša Flogie (Juliette), direktor fotografije pa je že tretjič zapored bil Miha Kolar.<ref>(1.11.2015). [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/3806/rezbar/ Rezbar / Woodcarver]. Slovenski filmski center</ref><ref>(23.06.2015). [http://www.vecer.com/clanek/201506236124570]. Večer</ref> Rezbar je bil predvajan na 20 filmskih festivalih po svetu, kjer je osvojil pet nagrad.<ref>(04.08.2016). [http://www.rtvslo.si/kultura/film/v-slovenj-gradcu-se-je-zacel-prvi-festival-neodvisnega-kratkega-filma/399611]. RTV SLO</ref> == Bibliografija == === Onomatopoetikon življenja (2008) === Onomatopoetikon življenja {{COBISS|ID=241246720}} je pesniška zbirka, razdeljena na pet poglavij, ki je nastala v sodelovanju z Romano Kovač. Vsebuje 41 pesmi, ki nam prikažejo stvaritve vsakega avtorja posebej, na včasih bizaren cik-cak način, a potrebno je omeniti, da tudi po tematiki, kar se na koncu izkaže kot dokaj dobra izbira.<ref name=":0">(3.12.2008). [http://bajta.si/tomo-novosel-romana-kovac-onomatopoetikon-zivljenja-2008 Tomo Novosel, Romana Kovač - Onomatopoetikon življenja (2008)]. ''Bajta.si''.</ref> Poglavja si sledijo v sledečem vrstnem redu: # Nonparazitna sreča (Novosel) # Ljubezenski komentarji (Kovač) # Nejunaški konfuz (Novosel) # Obrazi nesreče (Kovač) # Njej, ki ji ni uspelo biti (Novosel) Avtorja zasleduje monotona depresivnost povezana z ljubeznijo, razočaranju in ideologijo življenja. Avtor rad skače med morbidnostjo v tematiko otroštva. V določenih delih nas avtor popelje v svet ontologije. Objekt poželenja je resnica, ki pa je prikazana iz različnih aspektov, tudi iz moralnega. Nekako zadnje pesmi zapečatijo celotno zbirko, a ravno tukaj se včasih dobi občutek, da pesmi ne predstavljajo zgolj same sebe, ampak svojevrstno zgodbo, ki se v naših življenjih vedno ponavlja.<ref name=":0" /> {{navedek|'''X: 3.1''' Odsev proletarskega ekrana, blišč slike, kraljevi zvoki mrtvih strun ... Ti je všeč ta impresija okna v svet? }} === Normala utruja (2011)=== Roman Normala utruja {{COBISS|ID=254799872}}, ki je izšel leta 2011, opisuje izrazito teistično tematiko, povezano z monoteističnim verovanjem v islamu, ter »nekaj pivi vmes«.<ref>(5.3.2011). [http://www.ravne.si/index.php?site=vsebine&nid=6356&kat=291&lang=1 PREDSTAVITEV KNJIGE: "NORMALA UTRUJA"]. ''Ravne.si''.</ref> Čtivo, ki tudi muslimanom predstavi dvome, težave, razmišljanja in občutke simpatizerjev islama in novih muslimanov.<ref>(9.3.2011). [http://resnica-haq.com/novice/obavestila/373-normala-utruja-tomo-novosel.html Nova knjiga: Normala utruja - Tomo Novosel]. ''Resnica-haq.com''.</ref> Gre torej za neke vrste dnevnik oz. zapiske, ko je Novosel preživel kar nekaj časa z muslimanskimi verniki. Pri tem se zaveda, da je nevtralnost pisca tako rekoč nedosegljiva, saj ima vsak svoje predsodke, še posebej kadar govorimo o veri – verovanju drugih.<ref>(10.3.2011). [http://bajta.si/kultura-in-zabava/novosel-normala-utruja Novoselova "Normala utruja"]. ''Bajta.si''.</ref> Ključno vprašanje knjige je, ali je sploh mogoče spremeniti svojo osebnost. == Razno == === Eksperimentalna razstava (2011) === Leta 2011 sta skupaj s slikarko Kajo Kos priredila razstavo v Narodnem domu Mežica. Razstava je na svoj unikaten način bila poskus povezave poezije Novosela in slik Kosove<ref>(Oktober 2011). [http://www.mezica.si/dokumenti/sumc/sumc_oktober_2011.pdf Eksperimentalna umetnost (2011) - Kaja Kos, Tomo Novosel ]. Mezica.si (Šumc - glasilo mestne občine Mežica, oktober 2011)</ref> . Mlada ustvarjalca sta vsak s svojim "orodjem", eden z rimo, drugi s čopičem, za obiskovalca pripravila zanimivo kombinacijo - pesmi, katerih trenutki so ujeti v sliki <ref>(13.9.2011). [http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011091305683404 Eksperiment pesnika in slikarke]. Vecer.com</ref> ==E-knjige== *[http://selektor.si/onomatopoetikon_zivljenja.html Onomatopoetikon življenja (Celotna pesniška zbirka v spletnem formatu)] == Mednarodni festivala kratkega filma SHOTS == Je direktor neodvisnega mednarodnega festivala kratkega filma ''SHOTS'', ustanovljenega 2016, ki je tako [[Slovenj Gradec]] kot [[Koroška (pokrajina)|Koroško]] postavil na filmski zemljevid sveta. Zaradi uspešnega festivala je v avgustu 2018 postal tudi ''ime meseca'' na radijski postaji [[Val 202]]<ref>[https://val202.rtvslo.si/2018/08/ime-meseca-pregled-imen-avgusta-in-glasovanje Ime avgusta je Tomo Novosel]</ref>. == Zunanje povezave == * [http://vimeo.com/23470320 Normala utruja - intervju] na vimeo * [http://www.youtube.com/watch?v=waFfGhmy5ak Making of: Tu se piše življenje] na youtube * [http://www.youtube.com/watch?v=Se9yMnmtyOs Tu se piše življenje - Official Trailer] na youtube * [http://www.youtube.com/watch?v=PvfKFhVlFMk Tu se piše življenje / Bloopers] na youtube * [http://www.youtube.com/watch?v=zzfugPLKZjo Tu se piše življenje: Morski pes ] na youtube * [https://www.youtube.com/watch?v=baYeR2hcMwY&t=2164s Tu se piše življenje, celovečerni film ] na youtube * [https://www.youtube.com/watch?v=_rmE7NshTdo&t=47s Vezela, dokumentarni film ] na youtube * [https://www.youtube.com/watch?v=E619QkfBdHc Rezbar, kratki igrani film ] na youtube == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novosel, Tomo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1989]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenjgradčani]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] bvuwesisvfik0nmxbih9fzg0mqjpwdw 0 315012 5726072 5688304 2022-07-31T16:35:54Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit |unit_name=3. korpus |image= |caption= |country={{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] |allegiance= |type=[[Štab]] |branch=[[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|25px|Vojna zastava Avstro-ogrske monarhije]] [[Avstro-ogrska skupna vojska]] |dates=1849 - 1866<br>1878 - 1878<br>1883 - 1918 |specialization= |command_structure= |size=[[Korpus (vojaštvo)|Korpus]] |current_commander= |garrison=[[Gradec]] |colonel_in_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname= |patron= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= }} '''3. korpus''' je bil korpus [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstro-ogrske skupne vojske]], ki je bil aktiven med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. == Zgodovina == Ob pričetku prve svetovne vojne je bil korpus zadolžen za območje [[Štajerska|Štajerske]], [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], [[Istra|Istre]], [[Trst]]a, [[Gorica|Gorice]] in [[Gradiška|Gradiške]]. [[Naborni okraj]] korpusa je obsegal: [[Celje]], [[Gradec]], [[Celovec]], [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Maribor]] in Trst. Korpus je sodeloval v avstro-ogrski [[kazenska ekspedicija (Avstro-Ogrska)|kazenski ekspediciji]] leta 1916 proti italijanskim položajem na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]].<ref>[[Marko Simić]]: ''Po sledeh soške fronte'' (Ljubljana, 1996), str. 114.</ref>. == Organizacija == ; April 1914<ref>[http://www.weltkriege.at/Korps/03_Korps/03_korps.htm Weltkiege.at - III. Korps]</ref> * [[6. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)|6. pehotna divizija]] * [[28. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)|28. pehotna divizija]] * [[3. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska)|3. konjeniška divizija]] * [[3. poljskoartilerijska brigada (Avstro-Ogrska)|3. poljskoartilerijska brigada]] * [[4. trdnjavska artilerijska brigada (Avstro-Ogrska)|4. trdnjavska artilerijska brigada]] * [[Poveljstvo vojne luke Pulj]]<!-- Kriegshafenkommando in Pola --> * 3. oskrbovalna divizija == Poveljstvo == ; Poveljniki<ref name="#1">[http://www.austro-hungarian-army.co.uk/comd1849.htm Austro-hungarian-army.co.uk - Corps Commanders and Chiefs of Staff 1849-1878]</ref><ref name="#2">[http://www.austro-hungarian-army.co.uk/comd1883.htm Austro-hungarian-army.co.uk - Corps Commanders and Chiefs of Staff 1883-1918]</ref> * [[nadvojvoda Albrecht Avstrijski]]: november 1849 - september 1851 * [[Paul von Airoldi]]: september 1851 - februar 1853 * [[Anton Csorich von Monte Creto]]: februar 1853 - januar 1856 * [[Edmund zu Schwarzenberg]]: januar 1856 - oktober 1859 * [[nadvojvoda Ernst Avstrijski]]: oktober 1859 - avgust 1866 * [[Gustav Wetzlar von Plankenstern]] (v.d.): avgust - september 1866 * [[Ladislaus Szápáry]]: avgust - oktober 1878 - ukinjen * [[Franz Kuhn von Kuhnenfeld]]: januar 1883 - julij 1888 * [[Anton von Schönfeld]]: julij 1888 - september 1889 * [[Wilhelm von Württemberg]]: september 1889 - oktober 1891 * [[Wilhelm von Reinländer]]: oktober 1891 - april 1897 * [[Eduard von Succovaty von Vezza]]: april 1897 - april 1907 * [[Oskar Potiorek]]: april 1907 - april 1910 * [[Karl Schikofsky]]: april 1910 - april 1911 * [[Ernst von Leithner]]: april 1911 - januar 1914 * [[Emil Colerus von Geldern]]: januar 1914 - marec 1915 * [[Josef Krautwald von Annau]]: marec 1915 - januar 1918 * [[Hugo Martiny von Malastów]]: januar - november 1918 ; Načelniki štaba<ref name="#1"/><ref name="#2"/> * [[Michael Lausch]]: november 1849 - februar 1853 * [[Anton Krzisch]]: februar 1853 - april 1854 * [[Alfons Spaczer]]: april 1854 - marec 1859 * [[Adolf von Catty]]: marec 1859 - marec 1860 * [[Georg von Kees]]: marec 1860 - marec 1861 * [[Josef von Döpfner]]: marec 1861 - december 1864 * [[Adolf von Catty]]: januar 1865 - julij 1866 * [[Wilhelm Popp von Poppenheim]]: julij - september 1866 * [[Hugo Milde von Helfenstein]]: avgust - december 1878 * [[Emil Probszt von Ohstorff]]: januar 1883 - oktober 1885 * [[Karl Hoch]]: oktober 1885 - december 1887 * [[Paul Lukic]]: december 1887 - februar 1890 * [[Felix von Orsini und Rosenberg]]: februar 1890 - oktober 1893 * [[Karl von Pfiffer]]: oktober 1893 - april 1899 * [[Karl von Kirchbach]]: april 1899 - december 1900 * [[Friedrich Eckardt-Francesconi von Tiefenfeld]]: december 1900 - april 1906 * [[Karl Scotti]]: april 1906 - marec 1911 * [[Richard Müller]]: marec 1911 - marec 1915 * [[Josef Trauttweiler von Sturmheg]]: marec - junij 1915 * [[Georg Karg von Bebenburg]]: junij 1915 - november 1918 == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam korpusov Avstro-ogrske kopenske vojske]] * [[Vojaška zgodovina Avstro-Ogrske]] {{unit-stub}} [[Kategorija:Korpusi Avstro-ogrske kopenske vojske|003]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1849|003]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1866|003]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1878|003]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1878|003]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1883|003]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1918|003]] [[Kategorija:Korpusi prve svetovne vojne|003]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Gradcu]] 7oq4v07zu5o4f2rq99u64krvkmeejxf 0 316831 5726127 5718972 2022-07-31T18:32:53Z Romanm 13 /* Pregled vojaške kariere */ URL wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Stefan Babić |lived= |born= |died= |image= |caption= |birth_name= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |nationality= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] |branch=[[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|25px|Vojna zastava Avstro-ogrske monarhije]] [[Avstro-ogrska skupna vojska]] |service= |serviceyears=? - 1905 |rank=[[General pehote (Avstro-Ogrska|General pehote]] |servicenumber= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Stefan Babić''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[general]], * [[25. december]] [[1841]], † [[24. december]] [[1928]]. == Življenjepis == Upokojen je bil 1. maja 1905. == Pregled vojaške kariere == ; Napredovanja<ref>[https://www.oesta.gv.at/dam/jcr:afa860a0-93aa-4fee-a9f0-bfabb3cda376/K_k_%20bzw_%20k_u_k_%20Generale%201816-1918.pdf Oesta.gv.at - Die k. k. bzw. k. u. k. Generalität 1816-1918]</ref> * [[generalmajor (Avstro-Ogrska)|generalmajor]]: 1. maj 1895 (retroaktivno z dnem 27. aprilom 1895) * [[podmaršal]]: 1. november 1898 (z dnem 3. novembrom 1898) * [[Feldzeugmeister]]: 28. marec 1907 * [[general pehote (Avstro-Ogrska)|general pehote]]: 15. november 1908 == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam avstrijskih generalov]] * [[seznam generalov Avstro-ogrske kopenske vojske]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Babić, Stefan}} [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski generali]] [[Kategorija:Generali Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Rojeni leta 1841]] [[Kategorija:Umrli leta 1928]] hr45u7hzn6rxe2cq0iv9nm0b2kglenz 0 327577 5726073 5408146 2022-07-31T16:36:00Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Franci Strle''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[zgodovinar]], [[novinar]], [[pisatelj]] in [[urednik]], * [[1927]], [[Podcerkev]], † [[1991]], Podcerkev. == Življenjepis == Spomladi leta 1943 je komaj šestnajstleten odšel v partizane in bil borec [[Notranjski odred (NOV in POS)|Notranjskega odreda]] in [[1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Tomšičeve brigade]]. Naglo je napredoval in dobil [[čin]] [[poročnik]]a, ko še ni imel 18 let. Iz vojne se je vrnil kot [[stotnik|kapetan I. klase]], a se je takoj lotil šolanja na gimnaziji, potem pa še na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli]] in [[diploma|diplomiral]] iz [[slovenščina|slovenščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. Zaposlil se je kot [[novinar]] in delal 12 let na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]], nato pa do upokojitve kot novinar pri [[revija|reviji]] ''TV-15''. == Delo == Njegov knjižni prvenec ''Med proletarci'' z ilustracijami [[Ivan Seljak-Čopič|Ivana Seljaka-Čopiča]] je izšel leta 1953, dvaindvajset let kasneje pa ''Partizanski volk samotar''. Njegovo najobsežnejše delo pa je [[zgodovina]] Tomšičeve brigade, katero je objavil v štirih delih. Med njegovimi zadnjimi knjigami je obravnavanje zaključnih partizanskih operacij na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] in pregled razvoja poveljniške strukture notranjskih partizanskih odredov. Napisal je tudi ogromno [[članek|člankov]], zlasti na temo zgodovine [[NOB|narodnoosvobodilne borbe]], ki jo je res temeljito poznal. == Izbrana Bibliografija == * ''Med proletarci'' (Ljubljana, 1953) * ''Partizanski volk samotar'' {{COBISS|ID=592414}} * ''Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del'' {{COBISS|ID=14337792}} * ''Tomšičeva brigada. [2], 1942-1943'' {{COBISS|ID=14685952}} * ''Tomšičeva brigada. [3], 1943'' {{COBISS|ID=14338304}} * ''Tomšičeva brigada. [4], 1944'' {{COBISS|ID=36819457}} * ''Pregled razvoja in poveljniške sestave notranjskih odredov : popravljeni ponatis iz Notranjskih listov III'' {{COBISS|ID=16924935}} * ''Slivniški bataljon'' {{COBISS|ID=763763}} * ''Veliki finale na Koroškem'' {{COBISS|ID=944179}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}}{{Voj-bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Strle, Franci}} [[Kategorija:Rojeni leta 1927]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] ezmrsz89xyw5do8ec0qhwcqbkxidmgf 0 328877 5726074 5170416 2022-07-31T16:36:09Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jaroslav Kotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], * [[19. februar]] [[1914]] [[Trst]], † [[13. avgust]] [[2007]], [[Slovenj Gradec]]. Osnovno šolo je obiskoval v [[Dobrije|Dobrijah]], gimnazijo in [[teologija|bogoslovje]] pa v [[Maribor]]u. Po končanem študiju je bil [[kaplan]] [[Lovrenc na Dravskem polju|Lovrencu na Dravskem polju]], nato tajnik [[Nadškofija Maribor|mariborske škofije]] in tik pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] [[docent]] za predmet [[Stara zaveza]] na mariborskem bogoslovju. Med okupacijo je opravljal službo organista in kaplana v [[Lučko, Zagreb|Lučkem]] pri [[Zagreb]]u. Jeseni 1945 je postal [[župnik]] v [[Šentjanž pri Dravogradu|Šentjanžu pri Dravogradu]], sedem let kasneje (1952) pa je prišel na [[Ravne na Koroškem]], kjer se je po 37-tih letih vodenja župnije in 52-tih letih službe leta 1989 upokojil. V času svojega službovanja na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] se je v 60-tih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] lotil obnove [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]] je [[cerkev sv. Egidija, Ravne na Koroškem|sv. Egidija]] in cerkve sv. Antona na Ravnah.<ref>[http://www.rav.sik.si/ Koroška osrednja knjižnica dr. Fanca Sušnika Ravne na Koroškem]</ref> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] * [[Župnija Ravne na Koroškem]] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kotnik, Jaroslav}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] 8dsyexdgpjta9ta56v87du540p6z2jf 0 329155 5726075 4868964 2022-07-31T16:36:31Z Yerpo 8417 /* Zgodba */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = In sonce je obstalo | title_orig = | translator = | image = ‎ | image_caption = | author = [[France Bevk]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = povojno slovensko romanopisje | genre = vojni roman | publisher = [[Pomurska založba]] | release_date = [[1963]] | english_pub_date = | media_type = Knjiga (trda vezava) | pages = 185 | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 3305985 | predmetne-oznake = | udk = 821.163.6-311.6 }} [[France Bevk|Bevkov]] roman ''In sonce je obstalo'' (Pomurska založba, 1963) obsega 56.980 besed (185 strani) in 50 poglavij. == Zgodba == Dora Humar je učiteljica, ki goji čustva do Vinka Logarja in živi skupaj s svojim bratom Ivanom in njegovo ženo Zofijo. Zakonca v zakonu nista več srečna, saj se Zofija rada spogleduje z drugimi moškimi, še posebej pa ji je všeč dijak Peršič. Nekega dne po predavanju dijaka Peršiča, knjižnico, kjer je bilo predavanje, skupaj zapustijo Dora, Vinko, Zofija in Peršič. Tisti večer se poljubita tako Dora in Vinko, kot tudi Zofija in Peršič. Zofijin mož globoko v sebi ve, da ga žena vara, zato se odloči, da bosta poletje preživela v hribih, kjer se je rodil. Tam se zopet zbližata. Čez čas se jima pridruži Dora, z njo pa pride tudi Vinko, ki ostane samo tri dni. Ko se Dora vrne v mesto, se začenja vojna. Logarja zaprejo, Peršič pa je poklican v vojsko. Ravno na dan njegovega odhoda se Ivan in Zofija vrneta v mesto, srečajo se na postaji in Zofija in Peršič se poslovita. Dora se čez čas vrne v hribe. Čez nekaj mesecev se pride k njej poslovit Logar, ki tudi odhaja v vojsko. Čez čas mora branit svojo domovino še Ivan. Da Zofija ne bi bila sama, k njej pride Dora. Dora in Vinko si ves čas vojne pišeta pisma in se spodbujata. Peršič si med vojno najde ženo Marusjo. Moral bi jo sicer ubiti, ker je bila vohunka, vendar tega ne stori, ker se mu zasmili. Zofija medtem umre za neko boleznijo. Ko je vojne konec, se Logar vrne domov k Dori in z njo odpotuje proti [[Gorica|Gorici]]. Šel se bo bojevat še za [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. == Kritike, polemike, literarna zgodovina == »Roman, ki je bliže povesti, se odvija med prvo svetovno vojno deloma na Goriškem, deloma na bojiščih in drugod, kamor je vojna vihra raztepla goriške vojake in begujice. Štiri leta traja to romanje, trpljenje in hrepenenje po domu, vrsta ljudi je prizadeta in njihove usode se prepletajo, tečejo vzporedno, se začenjajo in končujejo in vse skupaj sestavlja zgodbo. Ta je precej razgibana, saj je znano, da je Bevk dober fabulist, pogosto pa mu manjka polnokrvnih ljudi in umetniške sile. Tudi v tem delu vse osebe niso dovolj izdelane in ne zažive na papirju, še več, ne prepričujejo. Dogajanje je preveč premočrtno, nekateri prizori sploh ne spadajo sem, ker niso bistveno povezani s celotno zgodbo. V delu Bevk ne dosega svojega viška.« (''Meddobje = Entresiglo'' 6/1-3 (1966)) Roman je prvič izšel v ''Ljubljanskem zvonu'' 1931 pod naslovom In solnce je obstalo. S številko je označenih 51 poglavij, zadnji dve poglavji pa sta označeni kot predzadnje in zadnje. V knjižni izdaji 1963 je samo petdeset poglavij. Zgodba je ista, jezikovna realizacija pa je drugačna. == Literatura == * Meddobje = Entresiglo VI/1-3(1966), 195. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LHUNCXV/?query=%27keywords%3d%22in+sonce+je+obstalo%22%40OR%40fts%3d%22in+sonce+je+obstalo%22%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Kategorija:Dela Franceta Bevka]] [[Kategorija:Slovenski vojni romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1963]] mi65z3gk3qbszxbo3zyv2wmg8cuq6kd 0 332785 5726078 5556684 2022-07-31T16:40:15Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Oseba}} '''Lojze Novak''', [[slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]], * [[17. junij]] [[1927]], [[Murski Črnci]], † [[27. september]] [[1986]], [[Buenos Aires]]. == Življenje == Lojze Novak se je rodil 17. junija 1927 v Murskih Črncih. Bil je najmlajši sin očeta Franca in mame Marije. Kasneje je dobil še sestro Marijo in brata Jožeta. Nižjo [[Gimnazija|gimnazijo]] je obiskoval v [[Veržej]]u pri Selezijancih, nato se je pa prepisal na Državno realno gimnazijo kneza Koclja v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], kjer je opravil malo [[Matura|maturo]]. Med [[okupacija|okupacijo]] je bil na [[sezonsko delo|sezonskem delu]] v Celdömölku na [[Madžarska|Madžarskem]] na Eszterházijevem posestvu. Nekaj časa je bil zaposlen pri zasebnem prevozniku Janezu Mariču iz Murskih Črncev, kjer je prevažal gramoz. Nekako v začetku meseca aprila 1945 po umiku madžarske vojske iz [[Prekmurje|Prekmurja]] se je pridružil [[vaška straža|vaški straži]] v Murskih Črncih. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] naj bi zaradi madžarske okupacije sprva bil naklonjen gibanju [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], kasneje pa naj bi se priključil gibanju »stražarjev«. Zadnjič so ga videli nekaj dni pred odhodom prekmurske brigade iz Prekmurja. Potem so se vezi z domovino pretrgale vse do leta 1949, ko je bil že v [[Argentina|Argentini]]. Ob koncu vojne 1945 se je umaknil na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], v eno izmed begunskih taborišč. Morda je bilo to taborišče Peggez pri Lienzu, vendar tega ne moremo trditi z gotovostjo. Od tu naprej imam podatke o njegovem življenju v taborišču [[Spittal na Dravi]], kamor naj bi Novak prišel iz drugega taborišča. Tu se je vpisal v četrti letnik nižje gimnazije. V tem odbodbju je začel objavljati svoje [[Črtica (književnost)|črtice]] v tedniku Koroška kronika. Tako kot večina slovenskih beguncev je tudi Novak emigriral v Argentino, in sicer z ladjo General Holbrook, ki je v Buenos Aires priplula 5. februarja 1949. Novak je bil eden prvih pisateljev iz avstrijskih taborišč, ki se je v Buenos Airesu priključil [[France Balantič|Balantičevi]] pisateljski družini. Njegova prva služba je bila v tekstilni tovarni Tintoreria Moron, kasneje je bil prodajalec v trgovini Bumar v Ramos Mejia. V Argentini je spoznal ženo, ki je bila tudi [[Slovenka]], in z njo imel dva otroka. Kasneje je dobil službo v tekstilni tovarni Modekraft na Floridi. Zadnja leta pred smrtjo je delal v pekarni Gran Pan, kasneje pa v Ortiz, v obeh kot vodja ekspedita. Po ustanovitvi [[Slovenska kulturna akcija|Slovenske kulturne akcije]] leta 1954 je Novak postal njen član in se vključil v literarni odsek. Umrl je 27. septembra 1986 zaradi srčnega infarkta. == Delo == === Leposlovna dela === * Božič v Prekmurju / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 3, št. 53 (1947), str. 6. * Grenki trenutki / Lojze Novak. – V: Lepša bodočnost . – Letn. 2, št. 11 (1947), str. 215–216. * Kruh / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 3, št. 51 (1947), str. 4. * Ob žetvi / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 3, št. 36 (1947), str. 3. * Pismo / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 3, št. 50 (1947), str. 4. * Prekmurska jesen / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 3, št. 47 (1947), str. 4. * Prekmursko “gostüvanje” / Lojze Novak. – V: Lepša bodočnost. – Letn. 2, št. 9–10 (1947), str. 178–180, 207–209. ** Del 1. – V: Lepša bodočnost. – Letn. 2, št. 9 (1947), str. 178–180. ** Del 2. – V: Lepša bodočnost. – Letn. 2, št. 10 (1947), str. 207–209. * Tam, kjer šumijo jagnjedi / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 3, št. 12 (1947), str. 4. * Mati / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 4, št. 14 (1948), str. 4. * Na krivi poti / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 4, št. 16 (1948), str. 4. * Njegove gosli / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 4, št. 16 (1948), str. 4. * Pesem dveh src : iz cikla Po tujih poljih / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 4, št. 45 (1948), str. 4. * Bog je vstal / Lojze Novak. – V: Svobodna Slovenija. – ISSN Y500-4721. – Letn. 7, št. 15 (1949), str. 2. * Neža / France Ravnik. – V: Koroška kronika. – Letn. 5, št. 24 (1949), str. 4. * Čaj / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 1, št. 6/7 (1950), str. 9–11. * Dve silhueti / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 1, št. 10 (1950), str. 8. ** Del 1: Talci. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 1, št. 10 (1950), str. 8. ** Del 2: Ugasle oči. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 1, št. 10 (1950), str. 8. * Jutro v krvavi rosi : odlomek iz neobjavljenega romana Veliki Klenkovec / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 1, št. 2 (1950), str. 5–6, št. 3 (1950), str. 5–6. * Noč brez zvezd / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 6 (1950), št. 6, str. 4. * Pijanec / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 1, št. 4 (1950), str. 6–7. * Umetnikova bolest / France Ravnik . – V: Koroška kronika. – Letn. 5, št. 12 (1950), str. 4. * Zbogom : iz zbirke Moja pot / Lojze Novak. – V: Koroška kronika. – Letn. 5, št. 5 (1950), str. 4. * Balada o stotaku / Lojze Novak. – V: Duhovno življenje. – ISSN Y500-5698. – Letn. 19, št. 8 (1951), str. 411–413. * Ecce Homo! : odlomek iz neobjavljenega romana / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 2, št. 1/2 (1951), str. 7–9. * Beračica / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 3, št. 1/2 (1952), str. 8. * Maj / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 3, št. 3/4 (1952), str. 38–39. * Matija Trpin : poklanjam svoji mami / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1952), str. 150–156. * Narodni delež Slovenske Krajine / Lojze Novak. – V: Slovenska pot. – Letn. 1, št. 2 (1953), str. 8–9. * Poslednji obisk : mrtvemu prijatelju Marijanu Koritniku v spomin / Lojze Novak. – V: Slovenska pot. – Letn. 1, št. 1 (1953), str. 11–12. * Jakob Sršen / Lojze Novak. – V: Meddobje. – ISSN Y500-3008. – Letn. 1, št. 1/2 (1954), str. 11–14. * Zgodbe neznanih vojakov / Lojze Novak. – V: Meddobje. – ISSN Y500-3008. – Letn. 1, št. 4 (1954), str. 174–183. * Dež : črtica / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1955), str. 108–111. * Sonce nad Vislo / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 6, št. 9/10 (1955), str. 103–104. * Starec / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 6, št. 9/10 (1955), str. 106–107. * Očiščenje : novela / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1956), str. 169–174. * Utrinki / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 7, št. 1/2 (1956), str. 6–7. ** Del 1: Payador. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 7, št. 1/2 (1956), str. 6. ** Del 2: Silhueta. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 7, št. 1/2 (1956), str. 6. ** Del 3: Nerazumljiva zgodba / Lojze Novak. – V: Slovenska beseda. – ISSN 0489-1759. – Letn. 7, št. 1/2 (1956), str. 6–7. * V senci Južnega križa / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1957), str. 127–130. * Tomaž Špolar / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1958), str. 133–137. * Pampa : odlomek iz romana / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1959), str. 133–137. * Curek časa / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1960), str. 100–105. * Skrivnost trenutka / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1962), str. 114–118. * Slišal sem pesem : ob desetletnici slovenskega šolskega tečaja »France Balantič« v San Justu / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1962), str. 99–118. * Pesem / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1963), str. 170–172. * Rdeče kamelije : novela / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1963), str. 162–172. * Izgoreli čas / Lojze Novak. – V: Meddobje. – ISSN Y500-3008. – Letn. 26, št. 3/4 (1992), str. 206–261. * Pesem tujih cest : sonetni venec / Lojze Novak. – V: Meddobje. – ISSN Y500-3008. – Letn. 39, št. 3/4 (2005), str. 170–177. * Most svobode : dramski spev v treh delih : iz arhiva / Lojze Novak. – V: Meddobje. – ISSN Y500-3008. – Letn. 40, št. 3/4 (2006), str. 175–207. === Neleposlovna dela === * Slovenska dekleta v Argentini / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1950), str. 183. * Slovenski fantje v Buenos Airesu / Lojze Novak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – ISSN Y503-5082 . – (1950), str. 182. * Mladinska razstava umetniške akademije SKA : poročilo / Lojze Novak. – V: Slovenska pot. – Letn. 5, št. 1 (1957), str. 11–12. * Zorko Simčič – Človek na obeh straneh stene / Lojze Novak. – V: Slovenska pot. – Letn. 5, št. 4 (1957), str. 55–56. * Mirko Kunčič – Gorjančev Pavlek / Lojze Novak. – V: Slovenska pot. – Letn. 7, št. 1/2 (1959), str. 22–23. * Pismo dr. Tinetu Debeljaku / Lojze Novak. – V: Meddobje. – ISSN Y500-3008. – Letn. 39, št. 1 (2005), str. 168–169. === Neobjavljena dela === * [Brez naslova] / Lojze Novak. * Flegarjeva mati / Lojze Novak. * Jagned v pampi: novela / Lojze Novak. * Njegova bol / Lojze Novak. * Silhueta 1953 / Lojze Novak. * Silhueta 1957 / Lojze Novak. * Vihar : novela / Lojze Novak. * Zgodba o materi / Lojze Novak. == Objektivna bibliografija == * Panorama slovenskih leposlovnih ustvarjalcev v emigraciji / Tine Debeljak. – V: Zbornik Svobodne Slovenije. – Letn. 7, št. 1 (1955), str. 228–244. * Lojze Novak in njegov Izgoreli čas / Rozina Švent. – V: Sezonstvo in izseljenstvo v slovenskem prostoru: sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. – 2003, str. 447–457. * Nepoznani biser Lojzeta Novaka: iz arhiva / Tone Mizerit. – V: Meddobje. – ISSN Y500-3008. – Letn. 39, št. 3/4 (2005), str. 167–169. * Literarna dejavnost Lojzeta Novaka / Franc Kuzmič. – V: Panonski letopis. – 2007, str. 270–273. * Pisatelj Lojze Novak / Vinko Rode. – V: Glas Slovenske kulturne akcije. – Letn. 54, št. 1/2 (2009), str. 6. * Literarni opus in analitična osebna bibliografija Lojzeta Novaka : diplomsko delo / Sara Horvat. – Ljubljana : [S. Horvat], 2010. – 88 f. : ilustr. ; 30&nbsp;cm == Viri == * Horvat, S. (2010). Literarni opus in analitična osebna bibliografija Lojzeta Novaka. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih emigrantov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Lojze}} [[Kategorija:Prekmurski pisci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1927]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] jaaiuwnvpsq7k62pzfrillxu12opz1t 0 334773 5726079 5725144 2022-07-31T16:40:42Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms=Gorz.jpg |coat_of_arms_size=250px |caption=grb Goriških grofov |predikat= von Görz / di Gorizia |country= [[Goriška (grofija)|Goriška grofija]] |origin= [[Pustriška dolina]] |titles=grofje |branches= [[Gorica|goriška]], [[Istra|istrska]], [[tirolska]] }} '''Goriški grofje''' so bili [[srednji vek|srednjeveška]] [[plemič|plemiška]] rodbina, po izvoru iz [[Pustriška dolina|Pustriške doline]] (nekdaj [[Grofija Bavarska|Bavarska]]), danes v vzhodni [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. V povezavi z naseljem [[Gorica]] se prvič omenjajo v dvajsetih letih 12. stoletja. Začetki rodbine so povezani s [[Hartvik]]om, ki je bil ob koncu 10. stoletja [[Palatin (naziv)|palatinski grof]] v [[Vojvodina Koroška|vojvodini Koroški]]. Njegov vnuk [[Majnhard I.|Majnhard]] se v pisnih virih pojavlja kot goriški grof ''(comes de Goerze)''. V 13. stoletju se je njegova rodbina povzpela med najvplivnejše fevdalce na jugu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskeega cesarstva]]. Njihova oblast je vključevala ozemlja na [[Tirolska|Tirolskem]], [[Vojvodina Koroška|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]], [[Goriška|Goriškem]] in [[Kras (območje)|Krasu]], v [[Istra|Istri]] ter [[Furlanija|Furlaniji]]. Leta 1335 je tirolska veja rodbine ostala brez moškega naslednika; posesti na Kranjskem in Koroškem so pripadla [[Habsburžani|Habsburžanom]], preostala rodbina pa se je leta 1342 razdelila na ožjo goriško vejo (s posestvi v [[Posočje|Posočju]], v Furlaniji, na [[Vipavska dolina|Vipavskem]] in na Krasu) ter Istrsko vejo (s posestvi v notranjosti Istre, na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Bela krajina|Beli krajini]]). Ko je leta 1374 izumrla istrska veja, so tudi ta ozemlja prevzeli Habsburžani, nato pa leta 1500, ob smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta, še preostalo imetje. == Izvor == Goriški grofje so bili nasledniki [[Bavarska|bavarskih]] palatinskih grofov, ki so imeli svoje matične rodbinske posesti na Zgornjem Koroškem (kjer so v Millstattu ustanovili samostan) in v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] (Pustertalu). Od tod so širili svojo oblast na Posočje in območje Gorice, ki je tedaj spadalo v grofijo Furlanijo, fevd [[Oglejski patriarhat|Oglejskih patriarhov]]. Oglejski patriarhi so kot cesarjevi podporniki v letih 1076-77 dobili od cesarja [[Henrik IV. Salijec|Henrika IV.]] v [[fevd]] mejne grofije Furlanijo, Kranjsko in Istro. Kot večina cerkvenih posestnikov so posvetna dela na svojih gospostvih (zaščito, vodenje gospodarstev, sodno službo) prepuščali okoliškemu plemstvu, ki je s tem dobivalo v svoje roke vse več pristojnosti, ki so jim dajale možnost, da so si sčasoma začeli prilaščati tudi dele cerkvenega ozemlja. Pri [[Oglejski patriarhat|Oglejskem patriarhatu]] je bil ta proces še bolj izrazit kot v bližnjih škofijah v [[Trento (pokrajina)|Trentu]] in [[Bressanone|Briksnu]]. == Grofje na Goriškem == V listinah iz začetka 12. stoletja so goriški grofje omenjeni kot Goriški gospodje in glavarji (upravitelji, namestniki) na posestvih Oglejskih patriarhov. Da pri upravljanju niso bili močno rahločutni, pripoveduje podatek, da je grof [[Engelbert II. Goriški|Engelbert II.]] (gospodaril približno v letih 1142-91), palatinski grof na Koroškem ter glavar v Millstattu, Ogleju in [[Sveti Peter, Piran|Sv. Petru]] v Istri, leta 1149 oglejskega patriarha celo zadrževal v zaporu in ga je izpustil šele na posredovanje štajerskih grofov [[Traungauci|Otokarjev]] (Traungaucev) in [[Andeški]]h<ref>Zöllner, str. 125</ref>. Goriški grofje so svoje prvotno raztresene, [[alod]]ialne in fevdne posesti postopoma širili in jih združevali v strnjena gospostva ter jih pravno in upravno ločili od grofije Furlanije. Leta 1217, v času [[Engelbert III. Goriški|Engelberta III.]] (okrog 1191-1220), je tako njihova posest v listinah že omenjena kot posebna grofija, ''comitatus Goritiensis''. Engelbert III. se je poročil s hčerko grofa [[Bertold III. Andeški|Bertolda III. Andeškega]], mejnega grofa na Kranjskem in v Istri, Matildo, in s poroko podedoval tudi glavarstvo v [[Pazin]]u. Engelbertu III. je sledil brat Majnhard (†1231). == Dedovanje Tirolske == Engelbertov sin [[Majnhard III. Goriški]] (1231-1258, od 1253 tudi I. Tirolski), poročen s hčerko [[Tirolska|tirolskega]] grofa Alberta III., je bil zvest privrženec [[Staufovci|staufovskega]] cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]]; ta ga je leta 1246, po izumrtju [[Babenberžani|Babenberžanov]], imenoval za namestnika na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] in leta 1250 tudi v [[Vojvodina Avstrija|Avstriji]]. Z obeh položajev ga je z vojsko pregnal češki princ in kasnejši kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki mu je avstrijsko plemstvo namenilo nekdanjo vlogo Babenberžanov. Vendar Majnhard ni odnehal. Koroško je poskušal skupaj s tastom osvojiti z vojsko, a sta ga v bitki pri Greifenburgu premagala [[Spanheimi|spanheimski]] vojvoda [[Bernard Spanheimski|Bernard Koroški]] in njegov sin Filip (imenovan za škofa v [[Salzburg]]u); pri tem je tirolski grof prišel celo v ujetništvo. Poraz je Majnhardu prinesel ozemeljsko izgubo, izpolnitev mirovnih pogojev pa je moral salzburškemu škofu jamčiti s talcema, svojima sinovoma. Majnhard III. je po tastovi smrti leta 1253 podedoval njegova južnotirolska ozemlja in raztresene posesti tirolskega grofa na Kranjskem in v Furlaniji. Severnotirolska ozemlja je dobil drugi Albertov zet, [[Vojvodina Bavarska|bavarski]] grof Gebhard von Hirschberg. Majnharda III. je nasledil energični sin [[Majnhard IV. Goriški]] (II. Tirolski), ki si je leta 1263, ko je za Gebhardom von Hirschbergom umrla tudi njegova tirolska soproga in Majnhardova teta Elizabeta, prilastil tudi severnotirolska ozemlja. Odtlej se je v celoti posvetil Tirolski. Vse ostale rodbinske posesti je v letih 1267-71 prepustil svojemu mlajšemu bratu [[Albert I. Goriški|Albertu I. Goriškemu]]; te so obsegale posestva v Pustertalu in na Koroškem (vse kar je bilo vzhodno od Mühlbacher Klause), dalje posesti v Posočju, v Furlaniji, na Krasu in v Istri. Brata sta delovala politično precej usklajeno, kasneje pa so se vezi med tako nastalima vejama goriških grofov, majnhardinci in albertinci, vse bolj izgubljale. == Majnhardinci (tirolska veja) == === Na višku moči === [[Majnhard IV. Goriški|Majnhard II. Tirolski]] (IV. Goriški) je po tradiciji goriških grofov politično pripadal staufovskemu taboru. Poročil se je z vdovo kralja [[Konrad IV. Štaufovec|Konrada IV.]], Elizabeto Bavarsko, in postal s tem očim [[Konradin Štaufovec|Konradina]], katerega pohod v Italijo je podprl z odprtjem alpskih poti, medtem ko je brat Albert sodeloval v napadih na papeževe pristaše. [[Papež]] ju je zato izobčil, kar pa je bilo tedaj že nekoliko skrhano papeževo orožje. Do cerkve se je Majnhard obnašal dokaj pragmatično. Po smrti pastorka Konradina (1268) in žene Elizabete (1273) je v njun spomin ustanovil [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan Stams v dolini zgornjega [[Inn]]a, kjer je tudi grobnica tirolskih grofov. Samostan je bil deležen mnogih njegovih darov, medtem ko je samostana v Briksnu in Trentu obravnaval zelo mačehovsko. Pobral jima je večino ozemelj, prav tako sosednjim plemičem, ki jih je prisilil, da so postali njegovi [[ministerial]]i; iz njihovih in svojih ozemelj je ustvaril strnjeno ozemlje, ki ga danes razumemo kot dežela [[Tirolska]]. Organiziral je zgledno deželno upravo in dal napisati tirolsko deželno pravo. Grofija Tirolska je bila tako kmalu sprejeta kot enotno ozemlje in državni fevd. Majnhard je dosledno sodeloval z [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I. Habsburškim]]. V odločilnem spopadu z [[Otokar II. Přemysl|Otokarjem II. Přemyslom]] je veljal kot zaveznik z veliko bojno močjo. Na prizorišče [[Bitka na Moravskem polju|bitke na Moravskem polju]] je njegova vojska prišla sicer prepozno, a Rudolf se je vseeno čutil dolžnega, da svojega najmočnejšega zaveznika nagradi: leta 1279 mu je prepustil v zastavo Kranjsko s [[Slovenska marka|Slovensko marko]] in [[Posavinje|Savnijo]] (Posavinjem), kar je obsegalo današnjo Gorenjsko, Dolenjsko in celjsko območje, leta 1286 pa je dobil v fevd [[Vojvodina Koroška|vojvodino Koroško]] in postal državni knez. Nekaj let kasneje je skupaj z Rudolfovim sinom [[Albreht I. Habsburški|Albertom I.]] ubranil napad široke koalicije, ki se je zbrala okrog papeža, madžarskega in češkega kralja in bila naperjena proti novi habsburški teritorialni ureditvi; koaliciji so se pridružili tudi sovražni koroški in avstrijski plemiči, ki so bili po prvih uspehih odločilno premagani v bitki pri Wallersbergu, marca 1293. Ob smrti je bil Majnhard eden od najbogatejših knezov svojega časa. Bil je dober gospodar, znal je delati z denarjem. Močno je povečal deželne dohodke. V [[Bolzano|Bolzanu]] in [[Merano|Meranu]] je ustanovil posojilne banke in v povezavi z italijanskimi bankirji kreditiral trgovce po vsem avstrijskem prostoru. Velike dohodke je imel iz tranzitnih carin in kovanja denarja. Uspel je skoraj popolnoma izločiti sodstvo zemljiških gospodov in ostal tako v dobrem spominu tudi tirolskem kmetom. Majnhardovi sinovi Oton (†1310), Ludvik (†1305) in Henrik (†1335) so vladali skupaj, brez delitve ozemelj. Kralj Adolf Nassavski jim je odklonil potrditev fevdov, takoj po svoji zmagi pa jim jih je potrdil (1299) njegov naslednik, kralj [[Albreht I. Habsburški|Albert I.]], ki je bil poročen z njihovo sestro Elizabeto. Bratje so bili zvesti habsburški politiki, dokler leta 1307 češki stanovi, po smrti Albertovega sina Rudolfa III., niso izvolili za češkega kralja Henrika Koroškega, ki je bil zet umorjenega češkega kralja [[Václav II. Přemysl|Václava II. Přemysla]]. Habsburške čete so vdrle na Koroško in sreča uspeha, ki so ga goriško-tirolski grofje dotlej gradili na sodelovanju s Habsburžani, jim je bila odtlej manj naklonjena. === Pot navzdol === Po smrti kralja Alberta I. (1309) se je sicer zdelo, da se je položaj Henrika Koroškega popravil, a na Češkem se je pojavil nov tekmec, [[Ivan Češki|Ivan Luksemburški]], sin novega nemškega kralja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]], proti kateremu se Henrik Koroški ni mogel uveljaviti. Uspelo pa mu je doseči umik Habsburžanov s Koroške s tem, da jim je prepustil Savnijo (Posavinje). Uspel je tudi pridobiti namestništvo v trentski in briksenški škofiji. Henrik Koroški je ves čas nihal med velikimi silami, ki so ga obkrožale in stegovale prste po njegovi deželi. Po smrti cesarja Henrika VII. je bil na volitvah nemškega kralja (1314) spet na strani Habsburžanov in je podprl [[Friderik Lepi|Friderika Lepega]] proti [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludviku Bavarcu]]. Leta 1325 je posredoval na pogajanjih za njuno poravnavo. Ker ni imel sina, ga je skrbelo nasledstvo; leta 1327 se je z Ivanom Luksemburškim dogovoril o zaroki med svojo hčerko Margareto, in Ivanovim drugim sinom Ivanom Henrikom. Ko je bila zaroka med otrokoma (Ivan Henrik 8 let, Margareta 12 let) leta 1330 v [[Innsbruck]]u uradno sklenjena, je češki kralj dobil prosto pot preko alpskih gorskih prelazov v severno Italijo, kamor je poslal svoje konjenike. Večina večjih [[Lombardija|lombardskih]] mest je tedaj sprejela njegovo zaščito. To je spet povezalo [[Wittelsbachi|Wittelsbache]] in Habsburžane, ki so se v [[Augsburg]]u skrivaj odgovorili o delitvi posesti Henrika Koroškega po njegovi smrti. V skladu z dogovorom je cesar Ludvik Bavarec leta 1335, po smrti Henrika Koroškega, dodelil v fevd Habsburžanom Koroško, Kranjsko, [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]] in namestništvo v škofijah Briksen in Trent; severno Tirolsko je pridržal zase. Luksemburžani se s tem seveda niso strinjali in naslednje leto so z vojsko zasedli [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]]. Grozila je vojna, vendar sta se obe strani še isto leto spametovali. Češki kralj se je odpovedal Koroški in Kranjski, Ludvik Bavarec pa se je umaknil iz Tirolske. Tirolska je bila potem ozemlje, za katerega so se pulili Luksemburžani, Wittelsbachi in Habsburžani. Margarete niso mogli povsem ignorirati, ker je bilo na njeni strani tirolsko plemstvo. Margareta se je proti zunanjim silam borila, kakor je pač mogla <ref> Luksemburžani se na Tirolskem niso držali obljub, ki so jih dali plemstvu (privilegiji, vodilne službe). Zato je leta 1340, ob podpori Margarete, prišlo do upora tirolskega plemstva, ki so ga luksemburške oblasti zadušile in voditelje usmrtile. Margareta je tedaj prosila za pomoč cesarja in upor se je naslednje leto z njegovo podporo ponovil. Margareta je tedaj svojemu možu Ivanu Henriku preprečila vrnitev v domači grad Tirol in prenehala priznavati njun zakon, ki je bil brez otrok (obtožila ga je impotence in se sklicevala tudi na njuno bližnje sorodstvo, materi sta bili sestri). Leta 1342 se je poročila s cesarjevim sinom Ludvikom [[Brandenburg (volilna kneževina)#Wittelsbachi (1320-1373)|Brandenburškim]]. [[Papež Klemen VI.]] zakona ni priznal in je zakonca izobčil. Ludvik je na Tirolskim trdo zavladal. Upor proti njemu, podprt s strani papeža in Luksemburžanov, ni uspel, povzročil je le, da je Ludvik zavladal še trše. Leta 1347 je novi češki kralj [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] neuspešno oblegal grad Tirolo in na povratku v jezi požgal mesti Merano in Bolzano. Šele ko je postal cesar, se je pobotal z Ludvikom in Margareto. Zakon med Ludvikom in Margareto je leta 1359 priznal [[papež Inocenc VI.]] (posredoval je avstrijski vojvoda Albert II.). Leta 1361 je umrl Ludvik in dve leti kasneje še Margaretin edini sin Majnhard III. </ref>. Navsezadnje pa je leta 1363, po smrti svojega drugega moža Ludvika Brandenburškega in sina [[Majnhard III. Goriško-Tirolski|Majnharda III.]], Tirolsko prepustila sinu svojega bratranca [[Albreht II. Avstrijski|Alberta II.]], avstrijskemu vojvodi [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolfu IV.]] Wittelsbachi so tedaj zasedli Tirolsko in jo šele z mirom v [[Schärding]]u za veliko odškodnino predali Habsburžanom. == Albertinci (goriška veja) == Ozemlja albertinske veje so bila dokaj razdrobljena ter gospodarsko in prometno manj zanimiva od majnhardinskih ter so nudila slabše pogoje za oblikovanje močne vladavine. Poleg tega so Benečani, sosedi na jugu, vztrajno širili svojega ozemlja. [[Albert I. Goriški|Albert I.]] (†1304) si je sicer prizadeval povečati svoje ozemlje na račun Oglejskih patriarhov, ko je leta 1272 češki princ [[Otokar II. Přemysl|Otokar Přemysl]] prodrl prav do Furlanije in postal glavni furlanski glavar. Albert I. je, tako kot njegov brat Majnhard II. Tirolski, v zadnjem spopadu z Otokarjem podprl kralja Rudolfa I. Habsburškega. Kasneje je bil zaveznik oglejskega patriarha proti Benečanom, ki so še za njegovega življenja zasedli vsa mesta na zahodni istrski obali. Albertov sin Henrik (†1323) <ref>ker je oštevilčenje goriških grofov v virih različno, se med seboj ne ujema, so tukaj številke izpuščene, grofje pa identificirani z letnicami smrti</ref> je imel nekaj uspehov pri širjenju ozemlja v Furlanijo; zavzel je mesti [[Čedad]] in [[Trbiž]], potem pa je njegova zgodnja smrt izničila njegova prizadevanja. Regentstvo za njegovega mladoletnega sina je prevzel brat Albert (†1325/27) in potem njegovi sinovi, ki so po smrti bratranca Ivana Henrika (†1338) posest razdelili na goriški in istrski del; odtlej sledimo ožji goriški in istrski podveji Goriških grofov. Na ozemlju ožje goriške podveje sta se dotlej že izoblikovali dve samostojni strnjeni gospostvi: ''Grofija Goriška'' na ozemlju Posočja, Vipavske doline in Krasa s središčem v Gorici in ''Prednja grofija Goriška'' na ozemljih zgornje Koroške in Pustertala, s središčem v [[Lienz]]u. Majnhard (†1385) je na njih gospodaril v sporih s sosedi in neprestanih dolgovih. Svojo rezidenco je prenesel iz Gorice v grad Bruck v Lienzu. Ob izumrtju tirolskih sorodnikov, majnhardincev (1363), ni imel dovolj politične in gospodarske moči, da bi lahko zahteval nasledstvo. V istrski podveji je Albert (†1374) gospodaril bolje. Uspelo mu je izoblikovati dve samostojni, strnjeni in od sosednjih ozemlje upravno ločeni gospostvi: ''Pazinsko grofijo'' v osrednji Istri, ki je v [[Brseč]]u in [[Lovran]]u segala tudi do morja <ref>{{citat|last1= Dolinar|first1= France M.|last2= … [et al.]|title= Slovenski zgodovinski atlas|publisher= Nova revija|location= Ljubljana|date= 2011|cobiss= 256791808|pages= 74}}</ref>, in [[Slovenska marka#Grofija v Marki in Metliki|''Grofijo v Marki in Metliki'']] na Dolenjskem in v [[Bela krajina|Beli krajini]] z glavarstvom v [[Metlika|Metliki]]. Albert je bil poročen s hčerko celjskega grofa [[Friderik I. Celjski|Friderika I.]], Katarino. Ker nista imela otrok, je leta 1364 sklenil s habsburškim vojvodo Rudolfom IV. pogodbo o dedovanju, po kateri so Habsburžani ob njegovi smrti podedovali vsa ozemlja istrske podveje. Goriška podveja pa se je nadaljevala še dve generaciji. Majnhardova vnuka Ivan (†1462) in Lenart (†1500) sta gospodarila skupaj. Leta 1456, po smrti celjskega grofa [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]], sta zase zahtevala dediščino celjskih grofov. Vendar zahteve proti cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III.]] nista mogla uveljaviti. Po diktirani pogodbi, sklenjeni leta 1460 v Požarnici (Pusarnitz pri [[Spittal]]u), sta se morala odpovedati, ne le svoji zahtevi, ampak tudi svojim ozemljem na Koroškem in v Pustertalu, vključno z rezidenčnim gradom Bruck (Avstrijci so s tem dobili povezavo svojih posesti na Tirolskem in v Sprednji Avstriji z osrednjimi avstrijskimi ozemlji). Po Ivanovi smrti, ki je umrl brez otrok, je Lenart dobil ozemlja nazaj za čas svojega življenja. Ker pa je bil tudi on brez nasledstva, je med zainteresiranimi Benečani in Habsburžani malo pred smrtjo za dediče izbral slednje. [[Maksimilijan I. Habsburški]] je takoj po Lenartovi smrti zasedel Gorico. == Družinski rodovnik Majnhardincev - Goriških grofov== Izvor goriških Majnhardincev ni povsem jasen. A: [[Markwart IV.|Markwart]] († 1074), grof v Viehbachgau-u in na Koroškem, mejni grof Istre-Kranjske in (domnevno:) Koroški vojvoda :B: [[Meginhard (grof v Pustriški dolini)|Meginhard/Majnhard]] († okoli 1090), grof v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] (Goriški grof), iz rodbine '''[[Sieghardincev]]''' ::C: [[Engelbert I. Goriški|Engelbert I.]] (* 1103 † okoli 1122), Goriški grof, [[Palatinski grof]] [[Bavarska|Bavarske]], odvetnik [[Milštatski samostan|Milštatskega samostana]] ::C: [[Majnhard I. Goriški|Majnhard I.]] (* 1102 † 1142), Goriški grof, Palatinski grof na Koroškem, odvetnik [[Oglejski patriarhat|Ogleja]], odvetnik Sv. Peter v [[Istra|Istri]] :::D: [[Henrik I. Goriški|Henrik I.]] (*1139 † 1. nov. 1148/49), Goriški grof :::D: [[Engelbert II. Goriški|Engelbert II.]] (* 1132- jan. ca. 1189), Goriški grof in tudi advokat Ogleja in Milštata ::::E: [[Majnhard II. Goriški|Majnhard II. starejši]] (* 1158 † 1232), Goriški grof, odvetnik Ogleja :::::F: Hermingarda († 1230) ::::E: [[Engelbert III. Goriški|Engelbert III.]] (* 1186 † sept.1220), Goriški grof, odvetnik Milštata :::::F: [[Albert Goriški|Albert I.]] (* 1218 † 1250) :::::F: [[Majnhard I.|Majnhard III.]] (* 1221 † 1258), Grof [[Tirolska]] I. (1253–58), Goriške in Istre tudi odvetnik Ogleja, Tridenta, Briksna in Bozna ⚭ Adelheid Tirolska (* ca. 1117, † po okt. 1278) Delitev: :::::<br />Majnhardinska linija ali '''Tirolski Majnhardinci''': [[Tirolska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]: ::::::G: [[Majnhard IV. Goriški|Majnhard]] Goriško (IV.) - Tirolski (II.) (* 1239/40, † 30. okt. 1295), (I.) Vojvoda Koroške in Kranjske od 1286, ⚭ Elizabeta Bavarska (* ca. 1227, † okt.1273), vdova po kralju Konrad IV., mati Konradincev :::::::H: [[Elizabeta Goriško-Tirolska|Elizabeta]] (* 1262, †28.10.1313), ⚭ [[Albreht I. Habsburški]] († 1.5.1308) :::::::H: [[Neža Goriško-Tirolska|Neža]] († 1293), žena Friderika I., Mejnega grofa Meißena :::::::H: [[Oton III. Koroški|Oton II.]] († 25.10.1310), grof Tirolske, Vojvoda Koroške in Krajske ::::::::I: Ana (* ? † 1331) ::::::::I: Uršula (* ? † 1327) ::::::::I: Eufemija (* ? † 1330) ::::::::I: Elizabeta (* ? † 1347) :::::::H: Albert II. († 24./30.4.1292), Tirolski grof, ⚭ Agnes Hohenberška ::::::::I: Margareta :::::::H: Ludvik († 22.9.1305) :::::::H: [[Henrik Koroški|Henrik VI.]] († 2.4.1335), Koroški vojvoda, vojvoda/mejni grof Kranjske, češki kralj, mejni grof Moravske, Tirolski grof, ::::::::I: Leopold ::::::::I: Adelajda ::::::::I: [[Margareta Tirolska|Margareta "Maultasch"]] (* 1316; † 1369), Tirolska grofica :::::::::J: [[Majnhard III.]] (* 1344 – † 1363), poslednji Tirolski Majnhardinec :::::<br />Albertinska linija ali '''Goriški Majnhardinci ''': [[Gorica]], [[Pustriška dolina]] ([[Lienz]]): ::::::G: [[Albert I. Goriški|Albert I.]] (* 1240/1241,.† sept. 1304), Grof Goriške in Tirolske :::::::H: [[Henrik III. Goriški|Henrik III.]] († 1323), ⚭ I. Beatrix de Camino, ⚭ II. Beatrix von Niederbayern († 1360) ::::::::I: I. Majnhard V. († po 1318), Goriški grof ::::::::I: II. [[Ivan Henrik IV.]] († 1338), Goriški grof ⚭ II. Ana Habsburška († 1343) :::::::H: [[Albert III. Goriški|Albert III.]] († 1327), Goriški grof ⚭ I. Elizabeta Hessenska († 1308), ⚭ II. Eufemija von Mätsch († 1350) ::::::::I: I. [[Albert IV. Goriški|Albert IV.]] († 1374), Goriški grof ::::::::I: I. Elizabeta († 1338), ⚭ I. [[Herman Vovbrški]] († 1322), ⚭ II. Viljem Šaumberški - Trušenjski († 1338) ::::::::I: I. Katarina († 1329), ⚭ [[Ulrik von Waldsee]], Deželni glavar Štajerske ::::::::I: I. Klara ⚭ [[Herdegen Ptujski]], Deželni maršal Štajerske ::::::::I: II. [[Henrik V. Goriški|Henrik V.]] († 1362), Goriški grof ::::::::I: II. [[Majnhard VI. Goriški|Majnhard VI./VII.]] († do 1385), Goriški grof, od 1365 [[državni knez]] ⚭ I. Katarina Pfannberška († 1374/75), hči grofa Ulrika III. ⚭ II. Utelhild von Mätsch(1376), hči Ulrika IV. (* 1348 † 1415) :::::::::J: II. [[Henrik IV. Goriški|Henrik IV.]] (* 1376; † 1454), Goriški grof, Grof Kiršberški (Švabska), palatinski grof Koroške, državni knez, ⚭ I. 31.1.1400 Elizabeta Celjska (* 1382 - 1436), ⚭ II. 1437 Katarina Gorjanska ::::::::::K: I. Ana ⚭ Bruno della Scala († 1437) ::::::::::K: I. Margareta († 1450), ⚭ grof Ivan Oettingen-Wallersteino († 1449) ::::::::::K: II. [[Ivan II. Goriški|Ivan II.]] († 1462), Goriški grof, državni knez ::::::::::K: II. [[Lenart Goriški|Lenart]] (* 1444; † 1500), Goriški grof, državni knez; poslednji iz rodbine Goriških ::::::::::K: II. [[Ludvik Goriški|Ludvik]] († 1456), Goriški grof in državni knez :::::::::J: II. [[Ivan Majnhard Goriški|Ivan Majnhard]] († 1429), Palatinski grof na Koroškem, grof Kiršberški ::::::G: Adelajda (* ? † 1291) ⚭ Fridrik I. Ortenburški († 28.3.1304) == Posestva in gradovi rodbine goriških grofov == [[slika:Castello di Gorizia con la neve.jpg|mini|right|300px|Grad [[Gorica]]]] [[slika:Castello di Gorizia - Vista SUD OVEST.JPG|mini|right|300px|hochkant=1.4|Pogled na [[Gorica|Gorico]]]] Ves obsežen goriški dominium - to je gospostva, posesti, odvetščine, sodstva in razne druge pravice - je bil po svoji strukturi raznovrsten. Pravih goriških alodov je bilo zelo malo. Pridobili so si nekaj neposrednih državnih fevdov. Številno ohranjeno gradivo tako kaže, da so največ svoje posesti imeli v fevdu od cerkve, to je od številnih škofij na področju med Alpami in Jadranom. Tako so goriški grofje bili vazali oglejskih patriarhov, salzburških nadškofov, škofov iz Brixna, Tridenta, Freisinga, Bamberga, Trsta, Poreča, Novega gradu, Pična, Pulja in celo nadškofije iz Ravenne. === Posestva na [[Goriška grofija|Goriškem]] === * [[Grad Gorica]] (sedež Goriških grofov) (1120–1500), * [[Grad Solkan]] (1120–1320), * [[Grad Dornberk]] (1224–1500), * [[Grad Prem]] (1295–1500), * [[Dvorec Renče]] (1256–1500), * [[Grad Kromberk]] (1250–1500), * [[Grad Vogrsko]] (1180–1500), * [[Grad Kanal]] (1140–1500), * [[Grad Rihemberk]] (1230–1500), * [[Grad Ločnik]] (Lucinico) (1253–1500), * [[Dvor Pevma]] v Goriških Brdih (1287–1500), * [[Grad Cerovo]] v Goriških Brdih (1202–1500), * [[Grad Višnjevek]] v Goriških Brdih (1277–1500), * [[Grad Vipolže]] v Goriških Brdih (1170–1500), * [[Grad Rittersberg]] v Goriških Brdih (1220–1500), * [[Dvor Fojana]] v Goriških Brdih (1188–1280), * [[Gradič Nozno]] v Goriških Brdih (1339–1500), * [[Grad Tolmin]] (1379–1500), * [[Dvor Ločnik pri Gorici]] (Lucinico) (1120–1500) === Posesti na [[Kras]]u === * [[Grad Hošperk]] (1217–1435), * [[Grad Švarcenek]] (Završnik) (1267–1374), * [[Grad Golac]], (Karstperg) (1215-1267), * [[Grad Vikumberg]] (1249–1361), * [[Dvorec Štanjel]] pri Komnu (1195–1500), * [[Grad Gotnik]] z gospostvom (1255–1374), * [[Grad Rašpor]] (1264–1374), * [[Novi grad (Neuhaus)]] (Podgrad pri Hrušici) (1270–1358). === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Dvor Naklo]] (1220–1251), * [[Grad Lož]] (1368–1374), === Posestva v [[Slovenska marka|Slovenski marki]] v »Marki in Metliki« === * [[Grad Šumberk]] (1220–1374), * [[Grad Žužemberk]] (1271–1374), * [[Grad Mehovo]] (1277–1374), * [[Grad Hmeljnik]] (1277–1374), * [[Grad Gorenji Mokronog]] (1277–1311), * [[Grad Črnomelj]] (1277–1374), * [[Grad Rožek]] (1277–1374), * [[Grad Kozjak]] (1277–1374), * [[Grad Stara Soteska]] (1277–1374), * [[Grad Metlika]] (1300–1374), * [[Grad Gradac]] (1300–1374), * [[Grad Višnja Gora]] (1307–1374), === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Možberk]] pri Volšperku (pred 1150–1500), * [[Grad Kamen v Podjuni]] (1153–1358), (1456-1460), * [[Grad Kamen ob Gornji Dravi]] (1153–1440), * [[Grad Svinec]] (Eberstein) (1102–1500), * [[Grad Flaschberg]] pri Oberdrauburgu (1154–1460), * [[Grad Rottenstein]] nad Heiligenblut-om (1142–1390), * [[Grad Greifenburg]] (1335–1393), * [[Grad Falkenstein]] v dolini Mölla (1160–1394), * [[Grad Obervellach]] v dolini Mölla (1164–1460), * [[Grad Winklern]] v dolini Mölla (1150–1460), * [[Grad Groppenstein]] v dolini Mölla (1308–1460), * [[Grad Penk]] v dolini Mölla (1308–1460), * [[Grad Schwarzenau]] v Spodnji Avstriji (1308–1460), * [[Grad Mauthen]] (1200–1460), * [[Grad Goldbestein]] v Ziljski dolini (1227–1460), * [[Grad Grünburg]] v Dolini Krčice (1217–1460), * [[Grad Grünburg (Šmohor)]] pri Šmohorju v Ziljski dolini (1384–1460), * [[Grad Preißenegg]] (prej Malenthein) v Ziljski dolini (1335–1460), * [[Grad Grafendorf]] (1206–1456), * [[Grad Raggnitz]] pri kraju Lind (1141-1252, 1292–1460), * [[Grad Vovbre]] (1362–1460), * [[Grad Pittersberg]] v Ziljski dolini (1252–1460), * [[Dvor Zossenegg (St. Štefan)]] v Svetem Štefanu na Zilji (1228–1460), * [[Dvor Gröfelhof]] pri Rittersdorfu (1206 – 1460), * [[Dvor Thurnhof (Kirchbach)]] v Ziljski dolini (1308 – 1460), * [[Grad Weidenburg]] (1266–1460), * [[Grad Waidegg]] v Ziljski dolini (1288–1458), * [[Grad Lind]] (1141-1252, 1292–1460), === Posestva v [[Furlanija|Furlaniji]] === * [[Grad Latisana]] ali gospostvo ob Tagliamentu (1110–1226), alod * [[Grad Latisana]] ali gospostvo ob Tagliamentu (1226–1500), v fevdu * [[Grad Belgrado]] ob Tagliamentu (1142–1500), * [[Grad Flambro]] (Castelluto) (1323–1500), * [[Grad Precenico]] (1142–1500), * [[Grad Codroipo]] (1429–1500), * [[Grad Castelnuovo]] (1252–1500), * [[Grad Krmin]] (1277–1497), === Posestva v [[Istra|Istri]] === * [[Grad Pazin]] z gospostvom (pred 1194–1374), * [[Grad Lupoglav]] z gospostvom (1295–1374), * [[Grad Zelengrad]] z gospostvom (1295–1374), * [[Grad Kozljak]] z gospostvom (1194–1374), * [[Grad Kršan]] z gospostvom (1274–1374), * [[Grad Završje]] z gospostvom (1194–1374), * [[Grad Momjan]] z gospostvom (1312–1340), * [[Grad Belaj]] z gospostvom (1234–1374), * [[Dvor Sovinjak]] z gospostvom (1277–1374), * [[Dvor Barbana]] z gospostvom (1194–1374), * [[Dvor Rakalj]] z gospostvom (1194–1374), == Glej tudi == * [[Goriška (grofija)|Goriška grofija]] * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Opombe in sklici == {{sklici|1}} == Viri == *''Goriški grofje'', Enciklopedija Slovenije, zv. 3, str. 288-289 * {{citat|last1= Zöllner|first1= Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag|location= Dunaj, München|date= 1990|ref= harv}} {{plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Goriški grofje| ]] ni6656xl0slploc4n0b6gv8xt3htw3p 0 335303 5726080 5540408 2022-07-31T16:40:49Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Gorjan''' ([[partizansko ime]] '''Bogo'''; [Božidar Gorjan - Bogo]), [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], [[politik]] in [[publicist]], * [[30. januar]] [[1924]], [[Prem]], [[Ilirska Bistrica]], [[Kraljevina Italija|Italija]] (sedaj [[Slovenija]]) == Življenje in delo == Božidar Gorjan se je rodil v zavedni slovenski družini. Pred fašističnim preganjanjem z očetom leta 1930 prebegnil v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Že v otroštvu je občutil socialne stiske in zato je leta 1940 postal član komunistične mladine Slovenije ([[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]). Takoj po začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Jugoslaviji in po [[okupacija|zasedbi]] [[Dravska banovina|Dravske banovine]] je organiziral odpor med srednješolci v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V letih 1941 in 1942 je ustanavljal in vodil odbore [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], pozneje tudi Narodne zaščite med srednješolsko mladino. Junija 1942 se je umaknil iz ljubljanske ilegale v [[partizani|partizane]]. Julija 1942 je postal komisar v II. grupi odredov. Na pohodu iz Dolenjske, Notranjske in Gorenjske na Štajersko jeseni 1942 je bil imenovan za komisarja Kozjanskega bataljona, od decembra 1943 je bil namestnik komisarja IV. operativne cone, od 24. aprila 1944 je pomočnik komisarja Koroške grupe partizanskih odredov. V teh enotah se bojeval na [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] ter sodeloval z zavezniškimi misijami. Od septembra 1945 do leta 1947 je deloval kot član jugoslovanske vojaške delegacije pri XIII. zavezniškem korpusu v [[Trst]]u, nato je bil namestnik vodje[[Jugoslavija|jugoslovanske]] delegacije pri zavezniški vojaški upravi Cone A [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], po [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|mirovni pogodbi]] z Italijo je postal prvi konzul v [[Trst]]u (1950-1954), nato v [[London]]u (1955-1959). Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1960 postal sekretar Izvršnega sveta Ljudske Republike Slovenije. Kot slovenski delegat je bil dvakrat? izvoljen v Zvezno skupščino SFR Jugoslavije (1963-1967-1969). Kot član Zbora narodov in narodnosti [[Zvezna skupščina SFRJ|Skupščine SFRJ]] bil predsednik komisije za amandmaje k ustavi sprejetih do leta 1968. V obeh mandatih je bil aktiven zlasti na področju zunanje politike in mednarodnih odnosov. Pred upokojitvijo je deloval v raznih gospodarskih organizacijah. Med letoma 1984 in 1988 je bil predsednik [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze borcev]]. Kot publicist je pisal članke in razprave v slovenskem in jugoslovanskem tisku, med drugim je objavil knjigi Mojih 50 let v politiki in Zavezniške misije (SOE in OSS) na Štajerskem in Koroškem. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gorjan, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] gvtoznbzd8lsu7ihbai37fk1941gbqx 0 339487 5726081 5640687 2022-07-31T16:41:00Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[slika:Hohenthurn mit Dobratsch 20052007 03.jpg|thumb|right|250px|pogled na Dobrač z juga iz [[Straja vas|Straje vasi]]]] '''Dobrač''' (nemško ''Dobratsch'' ali ''Villacher Alpe'') je 2166 metrov visoka gora na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tvori vzhodni obronek [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]] nad mestom [[Beljak]] in dolino [[Zilja|Zilje]]. Dobrač je zaščiten kot [[naravni park]]. == Lega in pokrajina == [[Slika:Dobratsch.jpg|thumb|right|250px|Zahodna stran Dobrača gledano z [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]]] [[Slika:DobratschGipfelkreuz.JPG|thumb|right|250px|Križ na vrhu Dobrača]] Dobrač predstavlja trn [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]] med sotočjem [[Drava|Drave]] na severu in [[Zilja|Zile]] na jugu. === Geografska razmejitev === Po avstrijski geografski razmejitvi <ref name="Trimmel">{{navedi knjigo | first=Hubert |last=Trimmel | publisher=Verband österreichischer Höhlenforscher | title= Gebirgsgruppengliederung für das österreichische Höhlenverzeichnis | location=Dunaj | year=1962}}</ref> ima dobraška skupina številko &nbsp;3740 kot del [[Ziljske Alpe|Zilskih Alp]] (ki mu v nemščini tudi rečejo ''Drauzug''). Goro Dobrač razmejuje: * na jugu linija od [[Čajna|Čajne]] po reki [[Zilja|Zilji]] do njenega izliva v [[Drava|Dravo]] pri [[Beljak]]u; * na severovzhodu linija ob [[Drava|Dravi]] do kraja Gummern (občina Weißenstein) do [[Noki|Nokov]], * na severu in na vzhodu linija od vasi Weissenbach ob [[Drava|Dravi]] preko Mitterwalda, [[Plajberk]]a do [[Čajnški potok|Čajnškega potoka]] do skupine Graslica (nemško Graslitzengruppe) v [[Noki]]h.   Dobrač v ožjem smislu omejuje na vzhodu gora [[Pungart]], kjer mejna črta teče s severa proti jugu: * reka [[Zilja]] proti zahodu [[Rogaje]] – Wabenriegel - [[Beli potok]] - [[Sveti Duh nad Beljakom]] – Mitterwald ob reki Weissenbach. == Geologija == Dobrač in njegovo gorovje šteje v geološko enoto Dravske enote (nemško ''Drauzug''). Na vseh straneh najdemo geološke motnje. Na jugu je [[Ziljska dolina]] oz. Periadriatična [[tektonska prelomnica]], na severu pa se nahaja motnja vzdolž Plajberške doline. Proti zahodu so verjetno dobraške kamnine pokrile po naravni tektonski poti kamnine iz [[karbona]] pri [[Čajna|Čajni]]. Na vzhodu se Dobrač stopničasto spušča proti [[Beljaška kotlina|Beljaški kotlini]] vzdolž prelomnice, ki teče s severa proti jugu. Na severu pa je motnja Dravske doline pustila svoje sledove v poševni strukturi pobočji. Kamnina Dobrača je večplastna, tako da se sloji ponavljajo. Sedimentne kamnine ležijo s tektonsko mejo na ziljskem kristalinu. Značilnost dobraškega gorovja je v tem, da se kamnine iz [[trias]]a (zlasti srednjega triasa) jasno razlikujejo od kamnin Dravskega gorovja oz. [[Ziljske Alpe|Zijskih Alp]] ter da imajo močne podobnosti z južnoalpinskim triasom v [[Karavanke|Karavankah]]. [[slika:RuineDobratsch.JPG|thumb|right|250px|ruševina na Dobraču]] Na južnem pobočju Dobrača, zlasti pri [[Rogaje|Rogajah]] najdemo grušč in drobir visoko v gorski steni, ki sta posledica popotresnega geološkega delovanja, kjer lahko neposredno vidimo prvotno kamenino le na nekaterih mestih. V dolini pa prav ta grušč pokriva ledenodobne sedimente [[Zilja|Zilje]]. Na Dobraču je prišlo najmanj dvakrat do velikega podora gore: * V prazgodovinski dobi se je zrušilo okoli 900 mio m³ z jugovzhodne strani gore v [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in je pokrilo okoli 24&nbsp;km². * 25. januarja [[1348]] je [[Veliki koroški potres 1348|močan potres z epicentrom v Furlaniji]] povzročil ponovi podor gore. Zrušilo se je približno 150 mio. m³ grušča in po legendi pod seboj zasulo 17 vasic . Danes ugotavljajo, da se je grušč sesul na isto področje kot pri prvotnem podoru, kjer ni bilo vasi. [[Slika:Dobratsch - Rote Wand.JPG|thumb|left|250px|Področje podora ''Rdeča peč'']] Zaradi naravne zajezitve so morali domačini zapustili dve vasi. Zadnji ostanki jezera so izginili šele 18. stoletju. Domnevajo, da je podor povzročilo deževno in pozimi snežno vreme v prethodnem letu, tako da je udirajoča voda zrahljala material, ki se je ob potresu sprožil. Do danes se imenuje področje podora ''Rdeča peč'. Področje kamor se je rušilo kamenje pa [[Rogaje]], ki je sedaj tudi zaščiten naravni spomenik. == Rudarstvo == Že v zgodnjem novem veku so v Rogajah kopali baker.<ref>{{internetquelle|url=http://www.silberberg-davos.ch/PDF_BK/BK_100.pdf|zugriff=15.7.10|titel=Die Verbreitung des Tiroler Bergbaus und sein Einfluss auf Graubünden − 5. Die Montanindustrie unter den österreichischen Herzögen|autor=Hans Krähenbühl}}</ref>   == Turizem in povezave == [[Slika:Bleiberg AK 1908 gegen den Dobratsch.jpg|thumb|right|250px|Plajberk leta 1908 proti jugu z Dobračem v ozadju]] [[Slika:DobratschJaegersteig.JPG|thumb|right|250px|Lovska steza]] Za pohodnike po Dobraču vodijo številne:   * Pot številka 291 šteje med najbolj priljubljene, in pelje od konca asfaltirane ceste iz Beljaka do oddajnika. Razen spodnjega dela poteka pot po ravnem in je primerna tudi za neizkušene pohodnike.<ref>http://www.naturparkdobratsch.info/12329.htm Nachweis der Wanderwege</ref> * Pot šteilka 294, znana tudi kot „lovska steza“, ima isto izhodiščno točko, vendar vodi k vrhu preko strmega južnega pobočja. Pot je ozka in zahtevna. Na zahodnem delu glavnega vrha se nahaja koča Avstrijskega planinskega društva, ki je bila obnovljena leta 2010. Do vzhodnega dela vrha vodi cesta. Tu je bilo nekoč malo smučišče, ki je pa bilo opuščeno leta 2002 zaradi naravovarstvenih razlogov.   Na gori je nekaj toplih izvirov, ki jih koristijo v [[Beljaške toplice|Beljaških toplicah]].   == Oddajnik Dobrač == Oddajnik na Dobraču je iz leta 1971. Visok je 165 metrov in hibridne gradnje (baza iz betona, vrh iz železa). Oddajnik zagotavlja osnovno pokrivanje Koroške, avstrijske južne [[Štajerska|Štajerske]] ter seže tudi v [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] v [[Italija|Italiji]] in na področje med [[Jesenice|Jesenicami]] in [[Ljubljana|Ljubljano]]. == Cerkvi na vrhu == [[Slika:Windische Kirche.JPG|thumb|right|250px|Slovenska cerkev]] T.i. '''[[Slovenska cerkev (Dobrač)|Slovenska cerkev]]''' (nem. ''Windische Kapelle'') na Dobraču v občini [[Čajna]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] je posvečena Marijinem vnebovzetju. Ime jo razlikuje od druge cerkve na gori, to je t. i. ''Nemška cerkev''. Kapelo je leta 1690 dal zgraditi graščak na gradu Wasserleonburg, Baronu von Semmler, kot izpolnitev zaobljube. Po drugi legendi naj bi cerkev darovala gospa Semmler, lastnica istega gradu, potem ko je njen gluhonem sin spregovoril, za kar je prosila Marijo mati božjo. Do leta 1760 je cerkev pripadala fari [[Šentjur na Zilji]], od tedaj pa spada pod župnijo v [[Čače|Čačah]]. Kapela ima absido na 3/8. ki jo nosijo oporniki. Zahodna vrata ima kamniti okvir z reliefom, na vratih pa piše „FCVA 1825“. Sodobno fresko, ki predstavlja črno Madono, je naslikala [[Helga Druml]]. V notranjosti cerkve najdemo floralne ornamente z začetka 18. stoletja. Na marmornatem oltarju najdemo marmornati kip Matere božje. [[Slika:Deutsche Kirche Dobratsch.jpg|thumb|right|250px|Marija na Kamnu]] Nemška cerkev, Marija na Kamnu (''Maria am Stein'' ali ''Nemška kapela'') se nahaja nad hišo na vrhu blizu ''Hudega grabna''. Cerkev je bila zgrajena leta 1692 in je navišje ležeča cerkev na vrhu izmed vsemi starimi cerkvami tega tipa v vzhodnih Alpah. Cerkev so zgradili rudarji iz [[Plajberk]]a in spominja na legendo, po kateri se je prikazala nekemu pastirju [[Sveta Marija|Marija]], sedeča na kamnu. Od tod njeno ime. == Literatura == * A. Melik: ''Slovenski alpski svet''. Ljubljana 1954; * F. Kukovica: ''Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem''. Celovec 1996. * J. Turk: ''Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino''. In: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], 140-149. * Gerhard Pilgram, Gerhard Maurer: ''Verschütt gehen. Wandern und Einkehren rund um den Dobratsch.'' Verlag Drava, Klagenfurt 2002, ISBN 3-85435-391-X. * Gerhard Leeb (Hg.): ''Naturpark Dobratsch.  Geschichte und Geschichten, Natur und Kultur und die schönsten Touren und Ausflüge.'' Verlag Leeb:enszeichen, Villach 2005, ISBN 3-200-00494-0 (''Planet-Alpen-Edition''). == Viri== {{Opombe}}   == Glej tudi == * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[:de:Topographieverordnung für Kärnten (1977)|Topographieverordnung für Kärnten (1977)]] {{Ikona de}} * [[:de:Liste slowenischer Flurnamen in Kärnten|Liste slowenischer Flurnamen in Kärnten]] {{Ikona de}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Dobratsch}} * [http://www.wabweb.net/radio/sender/dobratsch.htm Informationen und Bilder] * [http://www.naturparkdobratsch.info/11527.htm Naturpark Dobratsch] * [http://igorfuna.com/transmitting-sites/austria/dobratsch Senderfotos vom Dobratsch] * [http://www.uni-klu.ac.at/groups/spw/oenf/Kaernten_Namen_als_Kulturgut.htm Kärntner Ortsnamen als Kulturgut] * [http://www.nsks.at/viewkarta.html Karte von Kärnten mit zweisprachigen Orts- und Flurnamen] {{Ziljske Alpe}} {{Ziljska dolina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Avstrijske Koroške]] [[Kategorija:Gore v Avstriji|Koroška]] [[Kategorija:Dvatisočaki]] 35186a2gz6lr69axneerjw5h8c9wzcy 0 340146 5726082 5686334 2022-07-31T16:41:07Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Koroška narečna skupina''' (''koroščina'') <ref>Logar, Tine. 1996. ''Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave''. Ljubljana: SAZU, p. 71.</ref>) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij [[slovenski jezik|slovenskega jezika]]. Govorci koroških narečij so [[Koroški Slovenci]] v [[Avstrija|avstrijskem]] in [[Slovenija|slovenskem]] delu [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kakor tudi prebivalci severozahodnih predelov slovenske [[Štajerska|Štajerske]] ob zgornji [[Drava|Dravski dolini]], najzahodnejših predelov [[Gorenjska|Gorenjske]] ob meji z [[Italija|Italijo]] in nekaterih vasi v italijanski [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]]. == Delitev == [[Image:Map of Slovenian dialects.svg|thumb|400px|Narečja slovenskega jezika {{legenda|#aa0000|Koroška narečna skupina}}]] * [[severnopohorsko-remšniško narečje]] * [[mežiško narečje]]<ref name="#1">Rigler, Jakob. 1986. ''Razprave o slovenskem jeziku''. Ljubljana: Slovenska matica, p. 155.</ref>) * [[podjunsko narečje]]<ref name="#1"/>) * [[obirsko narečje]]<ref name="#2">Logar, Tine. 1996. ''Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave''. Ljubljana: SAZU, p. 23.</ref>) * [[rožansko narečje]]<ref name="#2"/>) * [[ziljsko narečje]] == Viri == {{reflist}} [[Kategorija:Slovenska narečja]] dcrtdzveavmt71nzayk8tvqmyy142qh 0 340174 5726083 4911673 2022-07-31T16:41:12Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT | name=Ludmannsdorf | name_local=Bilčovs | image_coa = Wappen at ludmannsdorf.png | image_map = Map at ludmannsdorf.png | state = [[Carinthia (state)|Carinthia]] | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] | key=20416 | population =1870 | population_as_of = 2005 | area = 26.17 | elevation = 564 | lat_deg=46 | lat_min=32 | lat_hem=N | lon_deg=14 | lon_min=8 | lon_hem=E | postal_code = 9072 | area_code =04228 | mayor = Manfred Maierhofer | website = [http://www.ludmannsdorf.at www.ludmannsdorf.at] }} '''Bilčovs''' ([[nemščina|nemško]]: ''Ludmannsdorf'') je dvojezična občina v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Bilčovs leži v [[Rož]]u, severno od reke [[Drava|Drave]] in južno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]. Glede na popis iz leta 2001 se 28.3% prebivalstva Bilčovsa izreka za [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. ==Geografija== ===Zemljepisna lega=== Območje občine Bilčovs se razteza severno od reke [[Drava|Drave]] in južno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], med občinama [[Vrba na Koroškem]] in [[Kotmara vas]]. Leži v močno gozdnatem gričevju [[Gure]], iz katerih se odpira pogled na [[Rož]] in [[Karavanke]]. Nadmorska višina občine se giblje med 600 in 900 metri. === Naselja v občini === Bilčovs je razdeljen na 5 katastrskih občin: Bilčovs (nemško ''Ludmannsdorf''), Mala gora (''Großkleinberg''), Zgornja Vesca (''Oberdörfl''), Želuče (''Selkach'') in Velinja vas (''Wellersdorf''). Področje občine zajema naslednjih 17 naselij (število prebivalstva po popisu iz leta 2001): {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Potok (''Bach''), 99 prebivalcev * Kajzaze (''Edling''), 220 * Bilnjovs (''Fellersdorf''), 59 * Branča ves (''Franzendorf''), 191 * Mala gora (''Großkleinberg''), 56 * Bilčovs (''Ludmannsdorf''), 196 * Koviče (''Lukowitz''), 104 * Moščenica (''Moschenitzen''), 43 * Muškava (''Muschkau''), 99 | width="25%" valign="top" | * Spodnja Vesca (''Niederdörfl''), 97 * Zgornja Vesca (''Oberdörfl''), 132 * Podgrad (''Pugrad''), 165 * Na Gori (''Rupertiberg''), 54 * Želuče (''Selkach''), 108 * Stranje (''Strein''), 36 * Velinja vas (''Wellersdorf''), 131 * Sodražava (''Zedras''), 35 |} === Sosednje občine === {| width="50%" |----- | width ="33%" align="center" | [[Škofiče]] | width ="33%" align="center" | [[Škofiče]] <br /> [[Hodiše]] | width ="33%" align="center" | [[Hodiše]] |----- | width ="33%" align="center" | [[Vrba na Koroškem]] | width ="33%" align="center" | [[Image:Windrose klein.png]] | width ="33%" align="center" | [[Kotmara vas]] |----- | width ="33%" align="center" | [[Šentjakob v Rožu]] | width ="33%" align="center" | [[Bistrica v Rožu]] | width ="33%" align="center" | [[Bistrica v Rožu]] |} == Zgodovina == Bilčovs se v pisnih virih prvič omenja leta 1141. V kraju, ki se je že od nekdaj in vse do današnjih dni močno zanašal na poljedelstvo in kmetovanje, so prevladovale predvsem majhne in samozadostne kmetije. Vse od visokega srednjega veka do revolucionarnega leta 1848 je s širšim področjem Bilčovsa upravljala gosposka iz Hollenburga in [[Vetrinj]]a. Cesar [[Jožef II.]] je kraj leta 1787 povišal v župnijo. Cerkev Sv. Jakoba, znamenitost in ponos občine, izvira deloma že iz 13. stoletja in vključuje tako romanske kot gotske stilske elemente. Notranja oprema cerkve je bila v 18. stoletju [[barok]]izirana. Za časa [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] med letoma 1809 in 1813 je bilo območje Bilčovsa razdeljeno med [[Francija|francoske]] [[Ilirske province]] in [[Avstrija|avstrijsko]] cesarstvo. Meja med obema državama je potekala približno vzdolž črte Na gori - Želuče (Rupertiberg - Selkach). Leta 1813 so bili Francozi premagani pri [[Rožek]]u in pregnani iz Koroške. Leta 1850 sta se na tem območju vzpostavili občini Bilčovs in Zgornja Vesca. Slednjo so leta 1957/58 ukinili in jo priključili občini Bilčovs. V občini s tradicionalno visokim deležem Koroških Slovencev so leta 1920 ob [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] prebivalci z veliko večino glasovali za priključitev novoustanovljeni državi [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Tako je glasovalo okoli štiri petine volilnih upravičencev v Bilčovsu in približno dve tretjini volilnih upravičencev v Zgornji Vesci. Tudi dandanes na območju dvojezične občine Bilčovs živi močna in živahna narodna skupnost Koroških Slovencev, ki predstavljajo okoli 28.3% vsega prebivalstva. == Prebivalstvo == Po popisu iz leta 2001 je imela občina Bilčovs 1825 prebivalcev, od tega jih je imelo 96,5% [[Avstrija|avstrijsko]] državljanstvo. 28,3% prebivalstva se je izreklo za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. H [[katolištvo|katoliški]] veroizpovedi se je prištelo 90,9% prebivalcev občine, k [[evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] 2,0%, k [[islam]]u pa 1,5%. 3,5% prebivalstva se ni opredelilo za nobeno uradno veroizpoved. Spodnja tabela prikazuje delež slovenskega prebivalstva po naseljih občine Bilčovs med letoma 1951 in 1991: [[Image:Ludmannsdorf, Pfarrkirche St. Jakob foto5 2011-07-23 10.57.jpg|Bilčovs, farna cerkev Sv. Jakoba|thumb|left]] {| class="wikitable sortable" |- ! Kraj (Nemško) !! Kraj (Slovensko) ! Število prebivalcev 1991 ! Odstotek Slovencev 1991 ! Odstotek Slovencev 1951 |- | Bach || Potok | 104 | 15.4% | 98.6% |- | Edling || Kajzaze | 191 | 27.2% | 96.3% |- | Fellersdorf || Bilnjovs | 52 | 36.5% | 83.8% |- | Franzendorf || Branča vas | 164 | 23.8% | 63.8% |- | Großkleinberg || Mala gora | 41 | 36.6% | 100% |- | Ludmannsdorf || Bilčovs | 150 | 50.7% | 88.3% |- | Lukowitz || Koviče | 91 | 12.1% | 60.4% |- | Moschenitzen || Moščenica | 50 | 98.0% | 100% |- | Muschkau || Muškava | 88 | 18.2% | 94.0% |- | Niederdörfl || Spodnja vesca | 98 | 13.3% | 55.3% |- | Oberdörfl || Zgornja vesca | 121 | 27.3% | 46.5% |- | Pugrad || Podgrad | 132 | 28,8% | 37.8% |- | Rupertiberg || Na gori | 57 | 33.3% | 55.4% |- | Selkach || Želuče | 99 | 57.6% | 84.3% |- | Strein || Stranje | 30 | 60.0% | 100% |- | Wellersdorf || Velinja vas | 115 | 40.0% | 88.0% |- | Zedras || Sodraževa | 16 | 25.0% | 68.3% |- |} [[Image:Ludmannsdorf Grosskleinberg Ogris-Hoehe 20110616 222.jpg|thumb|Pogled na Rož]] == Kultura in znamenitosti == [[Image:Ludmannsdorf Selkach Bildstock 11122007 41.jpg|thumb|upright|Turški križ v Želučah]] [[Image:Ludmannsdorf Selkach Draubruecke 11122007 66.jpg|Most čez Dravo pri Želučah|thumb|left]] [[Image:Ludmannsdorf Grosskleinberg Filialkirche Sankt Helena 16062011 111.jpg|thumb|upright|Podružnična cerkev Sv. Helene]] V občini delujejo številna kulturna, športna in ostala društva, najbolj znamenito med njimi pa je [[Slovenci|slovensko]] kulturno društvo ''Bilka''. Iz Bilčovsa izhajata tudi dva mednarodno znana umetnika: pisatelj [[Janko Ferk]] in slikarka [[Meina Schellander]]. Na področju občine lahko najdemo tudi številna katoliška spominska znamenja in obeležja, zelo značilna za Koroško. Tako se blizu mosta v smeri [[Podgorje|Podgorja]] v kraju Želuče nahaja veliko znamenje iz 16. stoletja, pokrito s tipično streho iz lesenih skodel. Poslikava na njem datira iz prve polovice 19. stoletja. == Gospodarstvo in infrastruktura == Gospodarsko življenje občine dandanes zaznamuje predvsem lesna industrija; v Bilčovsu tako delujejo tri žage, dve tesarski in šest mizarskih podjetij. Največji delodajalec v občini in na širšem območju je podjetje Holzbau Gasser Gmbh. == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Bilčovs ima 15 članov in se je na zadnjih občinskih [[volitve|volitvah]] leta 2009 izoblikoval takole: * 6 sedežev Občinska Lista (Gemeindeliste GL) * 5 sedežev Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) * 2 sedeža Koroški Svobodnjaki (FPK) * 2 sedeža [[Enotna lista (Avstrijska Koroška)|Enotna lista]] Neposredno izvoljeni župan je od leta 2009 Manfred Maierhofer iz Občinske Liste (GL). === Grb === V grbu Bilčovsa se odražajo tradicionalne gospodarske značilnosti območja, ki danes spada pod okrilje občine. Oba zlata nazobčana trakova na levi in desni strani predstavljata žagina lista, torej pridobivanje in predelavo lesa. Med njima se nahaja izsek pletene košare, kar ponazarja nekdanjo krajevno tradicijo izdelovanja košar in drugih izdelkov iz slame in trstičevja, med drugim denimo slamnatih klobukov, po čemer je bil kraj nekoč na daleč poznan. Modro ozadje grba pa simbolizira vodo, oz. lokacijo občinskega ozemlja med Dravo in Vrbskim jezerom. Grb in zastava sta bila občini podeljena 5. marca 2002. Zastava je rumeno-modra, z vključenim grbom. === Osebnosti === * [[Blaž Reichman]], pravnik, sodnik, kulturni aktivist, == Viri == {{Commons}} {{reflist}} {{Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška}} {{Gure}} {{normativna kontrola}} 37t6epetpea9882f36jjlmgp44jo7zm 0 340182 5726084 5592903 2022-07-31T16:41:18Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT | name=Köttmannsdorf | name_local= Kotmara vas | image_coa = Wappen at koettmannsdorf.png | image_map = | state = Koroška | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]| | population =2868| | population_as_of = 2005| | population_ref =| | pop_dens = 102 area = 28.16| elevation = 558| lat_deg=46| lat_min=34| lat_hem=N| lon_deg=14| lon_min=14| lon_hem=E| key=20414| postal_code = 9071| area_code =04220| mayor = Ing. Josef (Seppi) Lindl| website = [http://www.koettmannsdorf.at www.koettmannsdorf.at]| }} [[File:Koettmannsdorf Pfarrkirche Sankt Georg 28062007 01.jpg|thumb|Cerkev Sv. Jurija, Kotmara vas]] [[Image:Sankt_Gandorf,_kerk_positie1_foto5_2011-07-23_09.53.jpg|thumb|Cerkev Sv. Gandolfa]] '''Kotmara vas''' ([[nemški jezik|nemško]]: ''Köttmannsdorf'') je občina v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Glede na popis iz leta 2001 se 6.4% celotnega prebivalstva Kotmare vasi izreka za [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. ==Geografija== === Naselja v občini === Kotmara vas je razdeljena na štiri katastrske občine: Vrdi ('' Wurdach''), Kotmara vas (''Köttmannsdorf''), Humberk (''Hollenburg'') in Ročica (''Rotschitzen''). Področje občine obsega naslednjih 23 naselij (število prebivalcev po popisu iz leta 2001): {| width="55%" | width="25%" valign="top" | * Hovč (''Aich''), 93 prebivalcev * Talir (''Am Teller''), 52 * Gorje (''Göriach''), 75 * Čežava (''Gaisach''), 48 * Humberk (''Hollenburg''), 6 * Kotmara vas (''Köttmannsdorf''), 717 * Ilovje (''Lambichl''), 343 * Mostič (''Mostitz''), 47 * Vesava (''Neusass''), 58 * Plešivec (''Plöschenberg''), 33 * Preblje (''Preliebl''), 77 * Ročica (''Rotschitzen''), 146 | width="30%" valign="top" | * Šentkandolf (''Sankt Gandolf''), 127 prebivalcev * Šmarjeta (''Sankt Margarethen''), 67 * Zvonina (''Schwanein''), 43 * Lipica (''Thal''), 46 * Trabesinje (''Trabesing''), 165 * Medrejtre (''Tretram''), 59 * Čahorče (''Tschachoritsch''), 275 * Črezdol (''Tschrestal''), 58 * Pod Gradom (''Unterschlossberg''), 27 * Razpotje (''Wegscheide''), 110 * Vrdi (''Wurdach''), 120 |} === Sosednje občine === {| width="50%" |----- | width ="33%" align="center" | [[Hodiše]] | width ="33%" align="center" | [[Hodiše]] <br /> [[Celovec]] | width ="33%" align="center" | [[Celovec]] |----- | width ="33%" align="center" | [[Bilčovs]] | width ="33%" align="center" | [[Image:Windrose klein.png]] | width ="33%" align="center" | [[Žihpolje]] |----- | width ="33%" align="center" | [[Bilčovs]] | width ="33%" align="center" | [[Bistrica v Rožu]] | width ="33%" align="center" | [[Borovlje]] |} == Zgodovina == Kotmara vas se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1142 kot ''Kotmansdorf'', kar je izpeljanka iz osebnega imena Hotimir ali Hotemer. V tem času se vzpostavi tudi nekaj manjših naselij, ki so še danes del občine. V 13. stoletju je Kotmara vas spadala pod upravljanje [[vetrinj]]skega samostana ali pod oblast [[Hodiše|hodiške]] gosposke. Prav tako se leta 1142 v pisnih virih prvič omenja grad Humberk (nemško: ''Hollenburg'') na levem bregu reke [[Drava|Drave]]. Več stoletij je predstavljal center moči v celotnem [[Rož]]u, predvsem na področju med Dravo in Hodiško dolino. Leta 1348 ga je skoraj popolnoma uničil potres, nakar je bil leta 1349 obnovljen, od takrat naprej pa je bil v njem tudi sedež okrajnega sodišča. Leta 1850 je bila iz katastrskih občin Humberk, Kotmara vas in Ročica ustanovljena nova skupna občina Kotmara vas. Leta 1920 je na [[Koroški plebiscit|Koroškem plebiscitu]] 62,3 % prebivalcev občine glasovalo za nedeljeno Koroško in obstanek v [[Avstrija|Republiki Avstriji]], 37,7% pa za spojitev z matičnim narodom oz. priključitev k [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Prebivalstvo == ===Zgodovinska slika=== Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 57% prebivalcev takratne občine Kotmara vas navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Kotmara vas/Köttmannsdorf | 828 (57%) | 614 (43%) |- |} ===Danes=== Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela občina Kotmara vas 2792 prebivalcev, od tega jih je bilo 95,1 % [[Avstrija|avstrijskih]], 1,6% [[Nemčija|nemških]] in 1,4 % [[Bosna in Hercegovina|bosanskih]] državljanov. 6,4 % prebivalstva se je izreklo za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. Za [[katolicizem|katolike]] se je izreklo 81,6 %, za [[evangeličani|evangeličane]] 5,0 %, za [[islam|muslimane]] pa 1,5 % prebivalcev. 8,6% prebivalcev se ni opredelilo za nobeno od uradnih veroizpovedi. Spodnja tabela prikazuje delež Slovencev po naseljih občine Kotmara vas med letoma 1951 in 1991: {| class="wikitable sortable" |- ! Kraj (Slovensko) !! Kraj (Nemško) ! Število prebivalcev 1991 ! Odstotek Slovencev 1991 ! Odstotek Slovencev 1951 |- | Vesava || Neusass | 48 | 45.8% | 100% |- | Plešivec || Plöschenberg | 34 | 47.1% | 81.2% |- | Šentkandolf || St.Gandolf | 77 | 6.5% | 85.4% |- | Trabesinje || Trabesing | 188 | 14.4% | 65.9% |- | Čahorče || Tschachoritsch | 251 | 16.7% | 91.7% |- | Čežava || Gaisach | 49 | 10.2% | 20.0% |- | Humberk || Hollenburg | 8 | 12.5% | 15.4% |- | Šmarjeta || St.Margarethen | 60 | 21.7% | 100% |- | Vrdi || Wurdach | 118 | 12.7% | 63.0% |- | Preblje || Preliebl | 64 | 9.4% | 46.5% |- | Gorje || Göriach | 76 | 6.6% | 28.6% |- | Črezdol || Tschrestal | 52 | 9.6% | 62.2% |- | Kotmara vas || Köttmannsdorf | 709 | 6.3% | 50.1% |} == Znamenite osebnosti == * [[Matija Prosekar]] (1860-1927) slovenski kulturni aktivist na Koroškem in župan *Jože Wakounig *1941 (Mlinče) Slovenski domoljub, bivšji Učitelj in Ravnatelj na Zg/zrg za Slovence v Celovcu == Viri == {{reflist}} {{commons|Köttmannsdorf}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kottmannsdorf}} jppob2372y2olz5hj7sgjp8pakswp6w 0 340206 5726085 5270364 2022-07-31T16:41:23Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gustav Guzej''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]] in [[urednik]], * [[18. avgust]] [[1919]], [[Teharje]] - umrl: 2010. == Življenje in delo == Rodil se je v družini delavca Antona in gospodinje Ane Guzej rojene Povalej. Osnovno in meščansko šolo je končal v [[Celje|Celju]] in se nato tu zaposlil v [[tiskarna|tiskarni]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil izgnan v [[Leoben]], leta 1944 pa se je pridružil [[NOB|narodnoosvobodilni borbi]]. V [[partizani]]h je organiziral tiskarne na [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], zadnje mesece vojne pa je delal kot član [[propaganda|propagandne]] skupine [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]]. Ta skupina je maja in junija 1945 delala v [[Trst]]u. Po demobilizaciji je delal kot urednik pri ''[[Ljubljanski dnevnik|Ljubljanskem dnevniku]]'' in ''[[Ljudska pravica (časopis)|Ljudski pravici]]'' (1951-1958). Med delom je končal gimnazijo in se nato vpisal na ljubljansko [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]], ki pa je ni končal. Poleg tega je študiral še na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]],<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> [[diploma|diplomiral]] pa je leta 1965 iz [[Politične znanosti|politologije]] na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Po odhodu iz ''Ljudske pravice'' se je odločil za družbenopolitično delo; bil je sekretar občinskega komiteja [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] v [[Piran]]u in predsednik okrajnega odbora [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]] v [[Koper|Kopru]] ter se nato ponovno vrnil k novinarskemu delu in v Kopru vodil dopisništvo ''[[Delo (časopis)|Dela]]'' (1962-1981). Ob rednem delu je na gimnaziji v Piranu poučeval [[filozofija|filozofijo]], sodeloval pa je tudi v organizaciji [[Zveza tabornikov Slovenije|Zveze tabornikov Slovenije]]. Bil je med ustanovitelji [[revija|revije]] ''Obala'', urejal pa je tudi lokalni [[časopis]] ''Portorožan''. Objavil je več daljših reportaž in podlistkov . Za novinarsko delo je prejel [[Tomšičeva nagrada|Tomšičevo nagrado]].<ref name ="Leksikon"/> == Viri == {{kategorija v Zbirki}} {{opombe}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1011620|avtor=Krapež Vilma|ime=Guzej Gustav|vir=PSBL}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Guzej, Gustav}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Tomšičevi nagrajenci]] 2vcfveuvjgdd5tfji2gj26metz9apow 0 340224 5726086 5686352 2022-07-31T16:41:29Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Image:Velden Koestenberg Schmarotzwald 02112008 01.jpg|thumb|Pogled na Kostanje iz severovzhoda]] [[Image:Velden Pfarrkirche Koestenberg 06012007 01.jpg|thumb|upright|Farna cerkev na Kostanjah]] '''Kostanje''' ([[nemški jezik|nemško]]: ''Köstenberg'') so vas v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba ob Vrbskem jezeru]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Ležijo v [[Osojske Ture|Osojskih Turah]], jugovzhodno od [[Osojsko jezero|Osojskega jezera]], na nadmorski višini 790 m. V pisnih virih [[Brižinska škofija|Brižinske škofije]] se prvič omenjajo leta 1150. Po popisu iz leta 2001 ima kraj 150 prebivalcev. == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Kostanje (občina Vrba) |Sever = [[Trg, Koroška]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Teholica]] |Jugovzhod = |Jug = [[Vrba na Koroškem]] (občinsko središče) |Jugozahod = |Zahod = [[Vernberk]] |Severozahod = [[Osoje]] }} == Zgodovina in prebivalstvo == Kostanje so bile ustanovljene kot samostojna občina leta 1889, ko sta se takratni katastrski občini Kostanje (''Köstenberg'') in Črešnje (''Kerschdorf'') odcepili od občine [[Loga vas]]. Prebivalstvo občine Kostanje je bilo izrazito [[slovenski jezik|slovensko]] govoreče vsaj še globoko v sredino 20. stoletja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in bogato slovensko kulturno življenje. Ob [[Koroški plebiscit|Koroškem plebiscitu]] so bile Kostanje, podobno kot nekateri ostali takrat še slovensko govoreči kraji severno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], vključene v ''cono B'' plebiscitnega ozemlja, zato tam glasovanje o državni pripadnosti ni bilo izvedeno. Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 66% prebivalcev takratne občine Kostanje navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 ! Število slovensko govorečih 1890 ! Število nemško govorečih 1890 |- | Kostanje/Köstenberg | 634 (66%) | 329 (34%) | 768 (76%) | 241 (24%) |- |} Občina Kostanje je bila, skupaj z nekaterimi drugimi sosednjimi občinami, leta 1972 priključena trški občini [[Vrba na Koroškem]] (''Velden am Wörthersee''). == Farna cerkev Sv. Filipa in Jakoba == Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1202, nazadnje pa je bila obnovljena leta 1962. Nekdanja obrambna cerkev v gotskem slogu stoji sredi utrjenega in obzidanega pokopališča, na samem obzidju pa je še možno razločiti sledi strelnega orožja. [[File:Kostanje - slovenski padli 1. svetovne vojne.JPG|thumb|Kostanje - slovenski padli 1. svetovne vojne]] Na zunanjem zidu farne cerkve najdemo številne slovenske nagrobne kamne. Nekateri so posvečeni padlim iz prve svetovne vojne, drugi poetično opisujejo življenjsko usodo umrlih. Jozi Kokot, umrl 25. septembra 1944 v nacističnem [[taborišče|taborišču]] v [[Mauthausen]]u je poseben primer domače slovenske tradicije nagrobnih pesmi. Njegovo življenje in njegova usoda sta opisani v epski pesmi. S tem je ta kamen tudi kulturnozgodovinsko spomenik lokalne zgodovine. [[File:Kostanje - Jozi Kokot 1.JPG|thumb|right|Kostanje - spominska plošča Joziju Kokotu, umrlemu v nacističnem taborišču Mauthausen]] == Srednjeveške ruševine == Na stičišču med Kostanjsko cesto in staro rimsko cesto severno od vasi Zgornje jezerce najdemo ostanke na holmu razvaline stolpa in dvorišča, ki jih omenja listina iz leta 1353 „turen und hof cze Chestnich“. Višina obzidja je do 150&nbsp;cm, dolžina obzidja okoli dvorišča pa 350 m. Najdemo tudi ostanke drugega obrambnega obroča. Hovart ali Črni grad je vas južno od Kostanj. Tam se nahaja razvalina [[Črni grad|Črnega gradu]],<ref>Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na Avstrijskem Koroškem = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920.</ref> ki je oddaljena od vaškega jedra kakih 15 minut pešpoti. == [[Andrej Šuster|Andrej Šuster - Drabosnjak]] in slovensko kulturno življenje == Kostanje so rojstni kraj znamenitega [[Koroški Slovenci|koroškega]] [[bukovnik]]a [[Andrej Šuster|Andreja Šusterja - Drabosnjaka]] (rojen 6. maja 1768 v Drabosinjah, umrl 22. decembra 1825 v Umbarju). Bil je ljudski pesnik, dramatik in tiskar. Drabosnjak je svoja dela pisal in tiskal v lastni domači tiskarni, v [[slovenski jezik|slovenskem jeziku]]. Bukovništvo je kulturni fenomen zlasti slovenske Koroške, ki črpa soje korenine še v [[protestantizem|protestantski]] jezikovni kulturi [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. Bukovniki so živi člen med protestantizmom in [[Anton Martin Slomšek|Slomškovo]] zamislijo o širjenju visoke kulture v narodu, kot je to bilo uresničeno s [[Celovec|celovško]] [[Mohorjeva družba|Mohorjevo]]. Posebnost tega kulturno-literarnega gibanja je v njegovem ljudskem značaju, čeprav so imeli bukovniki za vzgled pri svojem ustvarjanju predvsem t. i. „visoko“ kulturo.<ref>H. Paulitsch: Das Phänomen "bukovništvo" in der Kärntner-slowenischen Kultur- und Literaturgeschichte. Klagenfurt, Ljubljana, Wien 1990.</ref><ref>[[Pavle Zablatnik]]: ''Bukovniki - Volkspoeten''. In: R. Vospernik, Pavle Zablatnik, Erik Prunč, Florjan Lipuš: Das slowenische Wort in Kärnten = Slovenska beseda na Koroškem. Wien 1985, S. 90-97.</ref><ref>Marija Mitrović: Geschichte der slowenischen Literatur, Von den Anfängen bis zur Gegenwart, Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von Katja Sturm-Schnabl, Klagenfur [e.a.] 2001, S. 110-118. ISBN 3-85013-834-8</ref> Njegova najbolj znana dela so igra o življenju [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] ''Pasijon'', pesnitev ''Svovenji Obace'' in ''Igra od izgubljenega sina''.<ref name="Kmecl">Kmecl, Matjaž. 1979. ''Zakladi Slovenije''. Ljubljana: Cankarjeva založba, p. 323.</ref> Njegove igre so pogosto prepisovali, priredili. Številne gledališke skupine pa jo jih uprizarjali od 19. stoletja dalje, zlasti tudi v prvi polovici 20. stoletja do danes. Znamenita uprizoritev Pasijona<ref>Suster-Drabosnjak, Andrej Kokot, Magdalena (Hrsg.): Pasijon. ( ... Kärntner Passionsspiel ...). Celovec/Klagenfurt, Trst 1983</ref> je bila pred nekaj leti prav z igralci domačini in iz okolice na Kostanjah.<ref>[[Pavle Zablatnik]]: ''Bukovniki - Volkspoeten''. In: R. Vospernik, Pavle Zablatnik, Erik Prunč, Florjan Lipuš: Das slowenische Wort in Kärnten = Slovenska beseda na Koroškem. Wien 1985, S. 90-97. ISBN 3-215-04304-1</ref> Domače '''Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak na Kostanjah''' je bilo prvotno ustanovljeno leta 1903, ko so Kostanje bile še povsem slovenske, a so že občutile nasilje nemškutarske, človekove pravice zanikajoče oblasti in političnega okolja. Tudi to društvo je, kot vsa izobraževalna društva tega časa, namenilo posebno pozornost identiteti, jeziku in izobraževanju. Petje in odrska dejavnost, ki je imela s Šuster-Drabosnjakom živo tradicijo v fari – pa sta bili dodatna stebra kulturne vizije življenja.<ref>J. Lesjak: 75 let po ustanovitvi Slovenskega prosvetnega društva za Kostanje in okolico (1903–1978). Celovec 1978.</ref>   Župnija ali fara Kostanje šteje s svojimi podružnicami Trešiče, Črešnje, Gornja vas za dvojezične.<ref>na nemški vikipediji seznam župnij v dekantu Rožek: [[Liste der Pfarren im Dekanat Rosegg/Rožek]]</ref> === [[Andrej Kokot]], poet in priča časa === [[Andrej Kokot]] je rojen 23. novembra 1936 v Gornji vasi pri Kostanjah in izredno senzibilen pesnik ter prevajalec. Pesnik je koroško slovenske duše.<ref>[http://web.archive.org/web/20100727123849/http://www.ogl.at/ogl_bio/kokot.html ''Andrej Kokot''] biografija, Österreichische Gesellschaft für Literatur</ref> Prvo zbirko je objavil leta 1969 (''Zemlja molči''). Sledile so: 1970 ''Ura vesti'', 1972 ''Čujte, zvonovi pojo'', 1974 ''Onemelo jutro''. V zbirkah ''Kamen molka'' (1979) in ''Kaplje žgoče zavesti'' (1982) se je vrnil k tradicionalnim oblikam pesnitve. Značilno za njegovo senzibilnost pa je, da je pisal in objavil tudi otroške pesmi, tako ''Ringaraja'' 1983. Najdemo tudi nemške in angleške prevode njegovih pesmi, tako ''Die Totgeglaubten'' 1978 .<ref>''Andrej Kokot''. In: Enciklopedija Slovenije, Band 5, Ljubljana 1991, S. 191.</ref> Izbor pesmi s prevodom je objavljen v magistralnem delu „Slovenska beseda na Koroškem izdajateljev [[Reginald Vospernik]] in drugih.<ref>[[Reginald Vospernik]], [[Pavle Zablatnik]], [[Erik Prunč]], [[Florjan Lipuš]]: Das slowenische Wort in Kärnten = Slovenska beseda na Koroškem. Wien 1985, S. 482-503.</ref>   Andrej Kokot je tudi priča časa. Kot otrok je bil zardi svoje materinščine izgnan skupaj z družino v nemška taborišča in sicer roparski in teroristični akciji nacistov 14. aprila 1942.<ref>B. Entner, A. Malle (Hg.): Pregon koroških Slovencev 1942, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen. Klagenfurt/Celovec 2012</ref><ref>J. W. Schaschl (Hg.): Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen 1942-1945, Historischer Überblick - Zeitzeugenerzählungen - Briefe und Dokumente. Klagenfurt/Celovec 2012.</ref><ref>B. Entner, H. Wilscher: „Sämtlich Slovenen!“ Kärntner SlowenInnen zwischen Entrechtung und Diskriminierung. In: Pawlowsky, Verena/Wendelin, Harald [Hg.]: Ausgeschlossen und entrechtet. Raub und Rückgabe. Österreich von 1938 bis heute. Wien 2006, 54–76.</ref> Prvič je zapisal spomine leta 1996, ki so izšli 2012 v drugi slovenski izdaji ter v nemškem prevodu.<ref>Andrej Kokot: ''Das Kind, das ich war, Erinnerungen an die Vertreibung der Slowenen aus Kärnten''; Andrej Kokot: ''Ko zori spomin ... : otroška doživetja v pregnanstvu'', Celovec/Klagenfurt 1996, 2012.</ref><ref>Reginald Vospernik: Zweimal aus der Heimat vertrieben – Die Kärntner Slowenen zwischen 1919 und 1945 – Eine Familiensaga, Klagenfurt/Celovec, 2011.</ref> Njegov brat Jozi je bil ubit v Mauthausenu. === Drabosnjak na vsakem koraku === V Gornji vasi pri Kostanjah je postavljen spomenik znamenitemu [[Andrej Šuster|Andreju Šusterju - Drabosnjaku]] .   V Zgornjem Jezercu je cesta imenovana po [[Andrej Šuster|Andreju Šusterju - Drabosnjaku]] .   V Kostanjah je muzej ''Drabosnjakov dom'' vsakdanje kulture pod vodstvom Slovenskega narodopisnega inštituta [[Urban Jarnik]].<ref name="#1">http://www.ethno.at</ref> Domače slovensko prosvetno društvo nosi [[Andrej Šuster|Drabosnjakovo]] ime. == Muzej Drabosnjakov dom == [[File:Kostanje - Drabosnjakov dom 1.JPG|thumb|Kostanje – Drabosnjakov dom – muzej vsakdanje kulture]] * '''Drabosnjakov dom, muzej vsakdanje kulture pod znanstvenim vodstvom Slovenskega narodopisnega inštituta [[Urban Jarnik]].<ref name="#1"/> ** ''naslov'': Pfarrleitenweg 2, 9231 Kostanje (Zgornja vas (Oberndorf)). ** ''Delovni časi'': *** junij, september: ob sobotah in ob nedeljah od 13:00 do 17.00; *** julij, avgust: od petkih do nedeljah od 13:00 do 17:00 *** ali po dogovoru z društvom SPD Drabosnjak. ** ''vodstva za šole na teme'': *** Od setve do žetve, *** Od zrna do kruha, *** Delo v gozdu, ***Podeželska obrt. == Kultura, šport in prosti čas == * ''SPD Drabosnjak'' v Kostanjah<ref>http://www.kkz.at/drustva_skupine/C16</ref> * Kostanje so odlična izhodiščna točka za pohodniške poti po Osojskih turah. * vsako leto junija se v Kostanjah izvede tradicionalni gorski tek. [http://www.vomseezumberg.at VOM SEE ZUM BERG - Tauernberglauf 2007] * Področje ponuja veliko možnosti za kolesarjenje. [[Image:Velden Köstenberg herbstliche Birnbaum-Allee 02112008 66.jpg|thumb|right|Hruškov drevored vzhodno od kraja]] == Znamenite osebnosti == * [[Andrej Šuster|Andrej Šuster - Drabosnjak]] (1768-1825), slovenski bukovnik. * [[Andrej Kokot]] (1936-) slovenski pesnik. == Literatura == * H. Paulitsch: Das Phänomen "bukovništvo" in der Kärntner-slowenischen Kultur- und Literaturgeschichte. Klagenfurt, Ljubljana, Wien 1990. * R. Vospernik, Pavle Zablatnik, Erik Prunč, Florjan Lipuš: Das slowenische Wort in Kärnten = Slovenska beseda na Koroškem. Wien 1985, Bukovniki S. 90-97, Textbeispiele von Andrej Kokot in beiden Landessprachen S. 428-503 * J. Lesjak: 75 let po ustanovitvi Slovenskega prosvetnega društva za Kostanje in okolico (1903–1978). Klagenfurt/Celovec 1978. * V. Hazler, P. Sketelj, U. Sereinig: Etnološki muzej Kostanje, Kraj spomina in učenja, Vodnik = Museum für Alltagsgeschichte in Köstenberg, hg. von Slovensko Prosvetno Društvo Drabosnjak/Slowenischer Kulturverein SPD Drabosnjak, Krščanska Kulturna Zveza/Christlicher Kulturverband, Slovenska Prosvetna Zveza/Slowenischer Kulturverband, Slovenski Narodopisni Inštitut Urban Jarnik/Slowen. Volkskunde-Institut Urban Jarnik. Köstenberg/Kostanje 2002. == Viri == <references/> == Zunanje povezave == {{Zbirka|Velden am Wörthersee}} * [http://www.velden.gv.at/ Marktgemeinde Velden] * [http://www.slo.at/spz/literatur_de_more.php?id=148_0_46_0_M www.slo.at, Informationsportal der Kärntner Slowenen] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Osojske Ture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] kfz7i1m1jny45o2x2tmep5yjpwsxwpc 0 340228 5726087 4526714 2022-07-31T16:41:35Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[File:Ossiacher Tauern Tauern Kirchlein 01112009 40.jpg|thumb|Podružnična cerkvica v Osojskih Turah, v ozadju [[Dobrač]]]] [[File:Ossiacher Tauern Herbstwald 01112009 77.jpg|thumb|Jesenski mešani gozd v Turah]] [[File:Pernegg wooden house 01112009 19.jpg|thumb|Tipična srednjekoroška lesena hiša]] '''Osojske Ture''', ljudsko tudi ''Turje'' ([[nemščina|nemško]]: ''Ossiacher Tauern'' <ref> [http://members.chello.at/heinz.pohl/Namen.htm Heinz Dieter Pohl: ''Kärnten - deutsche und slowenische Namen'']</ref>) so gozdnato pogorje na srednjem [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], med [[Osojsko jezero|Osojskim jezerom]] na severozahodu in [[Vrbsko jezero|Vrbskim jezerom]] na jugovzhodu. Najvišji vrh Osojskih Tur je ''Golobji vrh'' (nemško ''Taubenbühel'') s 1069 metri nadmorske višine. Na zahodnem pobočju Osojskih Tur se nahaja markantna, od daleč razpoznavna in lepo obnovljena razvalina gradu [[Grad Vajškra|Vajškra]] (nem. Landskron), na katerem je danes restavracija. Nedaleč stran so razgledne točke, s katerih se ponuja odličen pogled na zahodni del Osojskega jezera in [[Osojščica|Osojščico]]. Na celotnem območju Osojskih Tur lahko vidimo tudi mnoge stare rudarske postojanke, saj so se tukaj že stoletja kopale [[cink]]ova in druge rude. Ljudsko ime za Osojske Ture je sicer tudi ''Turje'' ali ''Male Ture'' (nemško ''Die kleinen Tauern''), v nasprotju z [[Visoke Ture|Visokimi Turami]] na severozahodu Koroške. == Zgodovina == [[Benediktinski samostan Osoje|Osojski samostan]], najpomembnejše kulturno in znanstveno središče v tem delu Koroške, je bil na ugodni prometni legi, hkrati pa stisnjen med Osojsko jezero in Osojske Ture, zato je imel v neposredni okolici na voljo le malo površin za kmetovanje. Zato je začel preučevati možnosti učinkovitejše izrabe višje ležečih površin na Turah. Predvsem v 16. stoletju je kmetijska obdelava na področju Osojskih Tur tako precej napredovala, začeli pa so tudi z vzgojo konj. Samostan je ponudil konje na razpolago okoliškim kmetom, da bi z njihovo pomočjo povečali učinkovitost obdelave. Samostan je bil razpuščen leta 1783 na ukaz cesarja [[Jožef II.|Jožefa II.]], v upravljanje ga je prevzela država. Ohranila pa se je vzgoja konj in sčasoma so se tukaj začeli vzgajati konji za potrebe vojaške konjenice. Leta 1932 je začel z Osojskimi Turami upravljati Deželni kulturni svet, predhodnik današnje Koroške kmetijske zbornice. Vzrejo žrebcev so postopoma dopolnili še z vzrejo bikov , danes pa se tukaj ukvarjajo predvsem z vzrejo [[noriški konj|noriških konj]] in mešancev. <ref>[http://www.rossinger.at/seiten/ossiach.html Aufzuchthof Ossiacher Tauern]</ref> == Slovenska kulturna zgodovina == Za slovensko kulturno zgodovino pomembne občine na Osojskih turah so: [[Kostanje, Koroška|Kostanje]], [[Vernberk]] ter [[Teholica]]. Med osebnosti štejemo: * Janez Vospernik je bil soustanovitelj Slovenske zadružne zveze, * Matija Vospernik dolgoletni župan občine Vernberk in * [[Reginald Vospernik]] dolgoletni ravnatelj Slovenske gimanzije v Celovcu. * Med velikane slovenskega [[bukovništvo|bukovništva]] štejemo [[Andrej Šuster|Andreja Šusterja - Drabosnjaka]] iz Kostanj, kateremu je posvečen muzej lokalne zgodovine.<ref>http://www.ethno.at</ref> * Muzej vodi domače slovensko prosvetno društvo Drabosnjak.<ref>http://www.kkz.at/drustva_skupine/C16</ref> * Pomemben sodoben slovenski avtor je [[Andrej Kokot]]. == Vzhodni del == <gallery> File:Feldkirchen Sankt Nikolai 01112009 91.jpg|Sv. Nikolaj, Trg na Koroškem File:Pernegg Herbstlandschaft 01112009 32.jpg|Pokrajina pri Perneku, Trg na Koroškem File:Pernegg Westeinfahrt 01112009 11.jpg|Pernek </gallery> == Viri == {{opombe}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Osojske Ture}} [[Kategorija:Gore v Avstriji]] 9wstbojvab1h1t84leqnitun7fzvrhx 0 341401 5726088 5278108 2022-07-31T16:41:45Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[slika:Dravite-40663.jpg|thumb|220px|Kristal dravita iz [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]]]] '''Dravit''' je [[mineral]] [[rjava|rjavega]] [[magnezij]]evega [[turmalin]]a. Na [[Dobrova pri Dravogradu|Dobrovi pri Dravogradu]] ga je leta 1883 našel avstrijski mineralog [[Gustav Tschermak von Seysenegg|Gustav Tschermak]]. Poimenoval ga je dravit, po [[Drava|Drav]]i. Rjavi turmalin, najden v Dobravi pri Dravogradu je pred tem omenil že Zeparovich v leksikonu o mineralih leta 1873. Klasično nahajališče tega redkega minerala je precej izropano in se nahaja na pobočju nad naseljem. Večina pobranih [[kristal]]ov se nahaja izven Slovenije. == Zgodovina == Prva omemba rjavih kristalov turmalina v margaritnem [[blestnik]]u na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] je bila že leta 1839. Najprej so kot nahajališče navajali [[Prevalje]] in [[Kapla|Kaplo]], kasneje pa so si bili enotni, da je to nahajališče Dobrova pri Dravogradu. Zanimivi turmalini so zbudili zanimanje številnih avstrijskih mineralogov. Leta 1873 je Zepharowich opisal njihovo [[geomorfologija|morfologij]]o in [[parageneza|paragenezo]]. Mineralog Gustav Tschermak (1836–1927), profesor [[mineralogija|mineralogije]] in [[petrografija|petrografije]] na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], pa je s pomočjo optične in kristalno-kemijske analize ugotovil, da gre za samostojen mineral iz skupine turmalinov. Leta 1884 ga je poimenoval po reki Dravi, ki teče nedaleč od najdišča. Najdba je objavljena v knjigi ''Lehrbuch der Mineralogie'' (objavljeno leta 1884). Po koncu 19. stoletja so draviti potonili v pozabo skupaj z nahajališčem. To je po naključju spet oživelo v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Anton Čevnik iz Dobrove kopal temelje za hišo. Po odstranitvi ruše in prsti je naletel na večje kose preperelega margaritnega [[blestnik]]a s sledovi vrtanja in drobci dravitov. Postalo jasno, da je znova odkrito staro nahajališče dravita. Največje kristale so našli v najbolj debelo-zrnatem bledo-zelenem margaritnem blestniku. Kristali dravita so bili veliki do 4&nbsp;cm, redki pa tudi do 10&nbsp;cm. Izkop temeljev za hišo se je spremenil v skrbno in natančno izkopavanje dravitovih kristalov. Kristali dravita se nahajajo le v ozkem pasu margaritnega blestnika, ki ga obdajajo stare [[metamorfne kamnine]] Dravograjskega nariva, med katerimi prevladujejo biotitno-[[muskovit]]ni [[gnajs]]i, [[amfibolit]]i in [[marmor]]ji. == Značilnosti == Dravit je po kemijski sestavi natrijev magnezijev aluminijev borosilikat – NaMg<sub>3</sub>Al<sub>6</sub>[(OH)<sub>4</sub> | (BO<sub>3</sub>)<sub>3</sub> | Si<sub>6</sub>O<sub>18</sub>]. Strukturo mu določa razporeditev [[atom]]ov [[silicij]]a in [[kisik]]a v šesteren obročasti silikat Si<sub>6</sub>O<sub>18</sub>, iz česar izhaja prostorska skupina R3m in kristalna oblika, ki je trigonalna (ditrigonalno piramidna vrsta simetrije). Od ostalih turmalinov se dravit loči že na pogled, saj ima značilno medeno rjavo do temno rjavo ali skoraj črno barvo. Zaradi velike trdote (od 7-7,5 po [[Mohsova lestvica|Mohsovi lestvici]]) so prozorni turmalini živih barv cenjeni dragi kamni. Doslej najdeni draviti zaradi mnogih tankih razpokic in slabe prozornosti niso bili primerni za brušenje in draguljarstvo. Le redki draviti so prozorni, večinoma so le prosojni, vsi pa imajo steklast ali na prelomnih ploskvah smolnat sijaj. Običajno ima obliko stebričastih kristalov s prevladujočo tristrano in podrejeno šeststrano prizmo, na katerih so lahko izražene vzdolžne ''brazde''. Na obeh koncih zaključeni kristali nimajo nujno enakih oblik “vršnih” kristalnih ploskev. Večinoma so to enostavne ali kompleksne trigonalne piramide, ali pinakoid. Kristali dravita in nahajališče Dobrava pri Dravogradu so del slovenske geološke dediščine z najvišjo stopnjo varovanja. == Druga nahajališča == Dravit se najde tudi na območju Strojne. Najaha se v metamorfni kamnini, ki jo zaradi lesketajoče bleščeče [[sljuda|sljude]] (margarit) imenujemo [[blestnik]]. Dravit je nastal ob delovanju zelo vročih hidrotermalnih raztopin, ki so vsebovale bor in alkalije na metamorfozirane sedimentne kamnine z magnezijem (verjetno [[dolomit]]e). Do sedaj največje in najbolj znano nahajališče kristalov dravita [[Yinniethara]] v daljni [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] so našli in odkopali Slovenci - družina Soklič, ki izhaja iz Bleda. == Glej tudi == * [[seznam mineralov v Sloveniji]] == Viri == * Geološko - naravovarstvene strokovne podlage [[Geopark Karavanke|Geoparka Karavanke]], GEOPARK KARAVANKE/KARAWANKEN == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Minerals|Minerali}} * [http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=64&id_informacija=751 Zavod RS za varstvo narave] * [http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=6751&lng=1 Slovenija info] * [https://www.posta.si/opis-postnega-ziga/412/Mineralifosili-Dravit?nodeid=534 Pošta Slovenije] [[Kategorija:Minerali]] [[Kategorija:Dragi in poldragi kamni]] [[Kategorija:Silikatni minerali]] [[Kategorija:1883 v znanosti]] 5hne7c25cx2hpbagm2n4sq9135yen8x 0 341539 5726089 5423727 2022-07-31T16:41:57Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Bukovništvo''' je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Ti so bili nešolani in samouki ljudje, ki so se ukvarjali s prepisovanjem, prevajanjem in oblikovanjem slovstvenih del. Začelo se je v [[16. stoletje|16. stoletju]] s slovenskim [[protestantizem|protestantizmom]], vrh doseglo v drugi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] in trajalo še v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Izraz bukovski so rabili že slovenski [[protestantizem|protestantski]] pisci. Bukovski jezik je označeval [[latinščina|latinski jezik]], ki je živel v knjigah. Latinščino so izpodrinili živi jeziki, na Slovenskem [[slovenščina]], in ker je na kmetih le malokdo znal brati in pisati, so imenovali bukovnik tudi takega, ki se je ukvarjal s [[knjiga|knjigo]] in pisanjem živega jezika. S preslikovanjem tiskanih črk se je razvila tipična bukovska [[pisava]]. V [[Literarna veda|literarno vedo]] je izraz vnesel [[France Kotnik]], terminološko pa ga je utrdil [[France Kidrič]]. [[Žanr]]sko bukovniška [[literatura]] zajema [[Apokrifi|apokrifna]] besedila (besedila, ki ne spadajo v [[Sveto pismo|svetopisemski]] kanon) npr. romarske knjižice in apokrifne [[molitev|molitve]] (tiste, ki se ne uporabljajo v [[Krščanstvo|krščanski]] [[bogoslužje|liturgiji]]), prepise ljudskih knjig, zgodbe s svetopisemsko tematiko in prerokbe, [[vera|verske]] ljudske in moralistične igre, biblijske igre s posvetnimi prizori, [[satira|satirične]] in [[parodija|parodične]] [[verzifikacija|verzifikacije]] ter ljudske in nabožne pesmi. Bukovniško literarno dejavnost lahko razdelimo na 3 razvojna obdobja: <br /> a) obdobje prepisovalcev (16. in 17. stoletje), ko so zaradi pomanjkanja slovenskih verskih knjig začeli prepisovati najbolj uporabljana besedila, <br /> b) obdobje prevajanja (v sredini 18. stoletja) iz nemških predlog in na <br /> c) obdobje klasičnih bukovnikov (konec 18. in začetek 19. stoletja). = Obdobje prepisovalcev = Za začetnike bukovniške tradicije štejemo protestante iz okolice [[Podklošter|Podkloštra]], ki so se zavzemali za nadaljnji obstoj protestantizma na Koroškem. Knjige iz 16. stoletja, ki so jih uspeli rešiti pred [[protireformacija|protireformacijkim]] ognjem, so kmetje hranili (med drugim je tu ohranjen edini izvod ''[[Jurij Dalmatin|Dalmatinovega]] katekizma'' iz leta 1580) in brali naskrivaj. Tiste, ki so se poškodovale, so dopolnjevali s prepisovanjem poškodovanih delov ali pa so prepisali kar cele in jim pri tem ponekod dodajali besedila iz ustnega izročila, npr. pesmi, vraževerne blagoslove, zagovore in prerokovanja. Najpogosteje so bila dodana t. i. besedila »praznoverskega« značaja, čeprav v resnici niso praznoverska, temveč jih je treba razumeti kot izraz »neuradne« vere, ki se je zaradi bujne ljudske domišljije razvila kljub avtoriteti [[Rimskokatoliška cerkev|rimske cerkve]] in z njo prišla navzkriž. V teh [[rokopis]]ih se je ohranjal [[knjižni jezik]] protestantov, vendar so vanj že vstopali elementi [[Koroška narečna skupina|koroških narečij]], z večkratnim prepisovanjem pa tudi posebnosti drugih [[narečje|narečijh]]. Enotne [[pravopis]]ne tradicije med bukovniki ni bilo, poskušali so se držati [[Adam Bohorič|Bohoričevega]] pravopisa, vendar se je ta slabšal, čim večkrat se je prepis prepisal. ===Podkloštrski rokopis=== To je prepis iz [[Sebastijan Krelj|Kreljeve]] ''[[Postila slovenska|Postile]] '' in [[Janž Tulščak|Tulščakovega]] molitvenika ''Kersčanske leipe molitve. '' Našel ju je [[Vatroslav Oblak]] v Podkloštru leta [[1890]]. ===''Sadnikarjev rokopis''=== ''Sadnikarjev rokopis'' iz [[Djekše|Djekš]], ki je razdeljen na tri dele, obsega po večini same prepise slovenskih protestantskih spisov. V prvem delu so zbrane pesmi iz protestantske pesmarice ''[[Ta celi katekizem]]'' iz leta 1584, v drugem delu so razna praznoverska besedila, v tretjem pa molitve iz Tulščakovega in ''Dalmatinovega molitvenika'' iz leta 1595. ===''Leški rokopis''=== V [[Leše, Prevalje|Lešah]] pri [[Prevalje|Prevaljah]] je med letoma 1757 in 1761 nastal ''Leški rokopis'', ki vsebuje 39 zaznamkov razne vsebine. Prvi del je strogo verskega značaja in vsebuje molitve, cerkveno pesem ([[Pange lingua]]) in duhovnikov govor pred poroko. Drugi del vsebuje pestro [[narodopisje|narodopisno]] blago – tri pesmi (ena obsega 14 poskočnic), ki so bile zapisane v [[Rož]]u – sledi ženitovanjsko vabljenje, zapis o domačem zdravilu za rane, navodilo za tkanje dvonitnika (groba lanena, konopnena ali bombažna tkanina) in apokrifne molitve. Zraven so še našteti desetinski kmetje in koliko so plačevali. Rokopis hrani rokopisni oddelek [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]]. ===Maurer: ''Cerkvena pesmarica''<ref>[http://www.rav.sik.si/Storage/CerkvenaPesmarica.swf Luka Maurer: ''Cerkvena pesmarica'']</ref>=== Leta 1754 je v [[Podklošter|Podkloštru]] samostanski mlinar [[Luka Maurer]] v ''Cerkveni pesmarici'' zbral na 391 straneh 90 pesmi. Obsežen rokopis se začenja s predgovorom, kjer avtor navede opravičilo zaradi svoje neučenosti in pravi, da je sam le deloven človek, zato naj mu bralci oprostijo napake. V predgovoru je razvidno, da je bilo delo sestavljeno zato, da ga tudi drugi prepišejo. V pesmarici so zbrane [[božič]]ne (9), postne (7) in [[Velika noč|velikonočne]] pesmi (5), ena [[vnebohod]]na ter ena [[Binkošti|binkoštna]] pesem, ki jima sledijo še mašne (3) in [[Sveta Marija|Marijine]] (14), tri pesmi o [[Marija Magdalena|Mariji Magdaleni]] ter ostale po zaporedju drugih [[Cerkev (organizacija)|cerkvenih]] praznikov (47). ===Šmelcarjeve narodne pesmi=== [[Jožef Šmelcar]] je leta 1815 dokončal zbirko narodnih pesmi. Njegove pesmi so vključene v tretjem zvezku [[Karel Štrekelj|Štrekljevih]] ''Slovenskih narodnih pesmi'' (1904). = Obdobje prevajalcev = V obdobju prevajalcev so bukovniki začeli samostojno prevajati in prirejati razne nemške predloge. Nastajale so t. i. ljudske bukve, ki so s svojo vsebino ustrezale takratnim kulturnim in literarnim potrebam. Širile so se v številnih prepisih ali [[tisk]]ih po vsej [[Slovenija|Sloveniji]]. Vzroki za prepisovanje: *[[bogoslužje|bogoslužni]] – najprej zaradi potrebe po ohranjanju in širjenju protestantske vere, kasneje pa tudi »praznoverni« teksti; *praktični – zdravilske bukve, navodila za tkanje, vremenske napovedi ob godovih svetnikov, praznikih itd.; *[[eshatologija|eshatološki]] – razna prerokovanja; *ljudsko-literarni – npr. zapisi srednjeveških historij in *[[estetika|estetski]] – zapisi narodnih pesmi. ===''Kolomonov žegen''<ref>[http://www.rav.sik.si/Storage/KolomonovZegen.swf ''Kolomonov žegen'']</ref>=== ''Kolomonov žegen'' je [[apokrifi|apokrifna]] knjiga. Gre torej za molitve, ki so »neprave« vere s stališča [[Rimskokatoliška cerkev|rimske cerkve]]. Namenjen je bil predvsem vojakom, da bi jih varoval pred smrtjo. Vseboval je varovalne molitve za blagor duše, zarotilne molitve za varstvo pred telesnimi in drugimi nesrečami ter prošnje duhovom za pomoč pri pridobivanju materialnih dobrin. Prvič je bil natisnjen leta 1740, nato pa še v letih 1754, 1810, 1830 in 1920 ([[Jože Glonar|Glonarjeva]] izdaja). {{COBISS|ID= 1346042493295232}} ===''Duhovna bramba''=== ''Duhovna bramba'' je prav tako [[apokrifi|apokrifno]] delo s praznovernimi molitvenimi in obrednimi obrazci. Prvič je bila natisnjena okoli leta 1750, nato pa še okoli 1810. in 1820. leta. 1835 je nastala tudi [[štajerska]] verzija, ki je bila na novo prevedena po nemški predlogi. Natisnjena je bila v [[Gradec|Gradcu]]. ''Duhovna bramba'' je bila namenjena popotnikom na potovanjih po kopnem in morju. Kupovali so jo romarji, ki so odhajali v [[Köln]], [[Aachen]] in [[Trier]] vse do prepovedi romanj pod [[Jožef II.|Jožefom II.]] konec 18. stoletja, nato [[furmani]], ki so v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] prevažali robo v [[Furlanija|Furlanijo]] in vse do [[Padova|Padove]]. Na teh poteh jim je pretilo veliko nevarnosti, zato so se zatekali k varovalnim molitvam. ===Antikrist=== Nemško delo ''Leben Antikristi'' (prevod: življenje antikrista) [[Dionizij Luksemburški|Dionozija Luksemburškega]] iz leta 1682 je bila pogosta predloga za bukovniško prevajanje in prirejanje. Snov je bila aktualna predvsem ob vojnah, ko so ljudje pričakovali prihod Antikrista in prerokovali konec sveta. Znanih je 14 rokopisnih prepisov. *Najstarejši prevod je iz leta 1767. Napisal ga je prvi znani prevajalec med bukovniki, [[Matija Žegar]]. Prevod z naslovom ''Antikrist'' <ref>[http://www.rav.sik.si/Storage/ZegarjevAntikrist.swf Matija Žegar: ''Antikrist'']</ref> je ilustriran. Našel ga je [[Štefan Singer]] leta 1902 v [[Loga vas|Logi vasi]], hrani ga [[Koroška osrednja knjižnica]]. *1780 je v [[Sveče|Svečah]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] nastal rokopis ''Branje od Antikrista in od njegoveh fouš prerokov'', ki je vsaj v nekaterih delih prepis Žegarjevega ''Antikrista''. Vsebuje [[hagiografija|hagiografijo]] [[Sveti Florjan|sv. Florjana]], prerokovanje iz leta 1769, tri [[pridiga|pridige]], hišni blagoslov in [[litanije]] [[Sveti Erazem|sv. Erazma]], ki niso ohranjene v nobenem drugem besedilu. *Prepisovalska tradicija je živela tudi v [[Kotlje|Kotljah]], kjer je leta 1799 nastalo ''Metarnikovo prerokovanje''<ref>[http://www.rav.sik.si/Storage/MetarnikovoPrerokovanje.swf Šiman: ''Metarnikovo prerokovanje'']</ref>. Rokopis so našli pri Šretnekarju, ko je tam gospodaril Janez Metarnik, kot avtor je podpisan Šribou Simon (ponekod [[Šiman]]). Gre za krajše (10 strani) prerokovanje o prihodu Antikrista in o koncu sveta. Vsebuje napovedi stisk, vojsk in težav za posamezna leta in desetletja. Za leto 1834 npr. napoveduje vdor [[Turki|Turkov]], leta 2000 pa konec sveta. *Prepis z naslovom ''Prerokovanje od Antikrista'', ki je nastal 1823/4, hrani [[Koroški deželni arhiv]] v [[Celovec|Celovcu]], avtor je [[Johan Rebel]]. Na začetku in koncu manjka nekaj strani, ohranjen pa je naslovni list. Vsebuje tri pridige, prerokovanje iz leta 1765, sledi več kot 40 poglavij, kjer je opisan prihod in delovanje Antikrista ter 30 celostranskih ilustracij. Paginirano je bilo po restavraciji in obsega 258 strani. ===Arcniske bukve=== Zdravilske bukve se pojavijo že leta 1720. Prevajali, prirejali in prepisovali so jih preprosti kmetje in nekateri duhovniki, ki so čutili potrebo po [[medicina|medicinskem]] znanju. Imenovali so jih arcniske bukve. Zdravile so z zagovori in zdravilnimi rastlinami, vsebovale pa so tudi recepte za različne čaje in mazila. Znanih je več prevodov arcniskih bukev. * ''Arcniske bukve (za vse žlaht boliezni od gvave noter do nuoh hausmitelni inu dobri rati za te kmete inu božne ludi kir nič na morjo perdevati več da bi arcnio kupili morejo v teh bukvih na naiti inu nucati inu boga zahvalit') '' iz leta 1765. Prevedel jih je [[Andrejaš Goričnik]] iz Podpečje vasi (danes [[Podpeca]]) po nemški predlogi [[Pateri Andren Mathioli|Peterija Andrena Mathiolija]]. Poglavja obravnavajo bolezni in za njih predlagajo različna zdravila ter opisujejo zdravilne rastline in njihovo uporabo. *Goričnikove ''Arcniske bukve'' je leta 1769 prepisal [[Matjaž Krajnc]] s podobnim daljšim naslovom ''Arzniske bukve sa vse shlaht boliesnj od gvave noter do nuek hausmitelni inu dobri roti sa te sruete jnu boshne ludi kir nizh na mori oper devati vezh da bi arznie kupili morejo v teh bukveh na naiti jnu nuzati jnu boga sahvalit. Autor Peteri Andren Mathioli kir so popisane jnu snemskiga na slovensko jasig prestavlene skues Andreas Goritshnig v popiezhei vsi 1759. Sdai so preshribane na rokhah Mathias Kreinz v tem leti 1769. '' Z naslova je razvidno, da je prepis namenjen predvsem revnim ljudem, ki si ne morejo kupiti zdravil, in da v njem najdejo nasvete ter domača zdravila. Na prvi strani je v nemščini opomba, da je knjigo 1878 kupil [[Franc Eigner]] iz [[Ruše|Ruš]]. Tam so rokopis tudi našli. Ohranjenih je 133 poglavij prepisa, zadnjih 22 manjka, kar je razvidno iz kazala, kjer so manjkajoča poglavja navedena. Na koncu so vložene še štiri strani, kjer so opisani štirje temperamenti – [[sangvinik]], [[flegmatik]], [[melanholik]] in [[kolerik]]. *Po Mathiolijevi predlogi je tudi prevod [[Joseph Schag|Josepha Schaga]], organista v [[Suha|Suhi]] v [[Labotnica|Labotski]] dolini iz začetka 18. stoletja. *Leta 1817 so po Schagovi predlogi nastale ''Arcniske ročne bikvice''<ref>[http://www.rav.sik.si/Storage/ArcniskeRocneBukvice.swf Johan Bunčik: ''Arcniske ročne bikvice'']</ref>. Napisal jih je župnik [[Johan Bunčik]] iz [[Dobrla vas|Dobrle vasi]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. *Zadnje arcniske bukve – ''Krainski Arzt'' – je najbrž napisal [[Kert]] na začetku 20. stoletja. Rokopis ni ohranjen v celoti. ===Šembiljine bukve=== Na Koroškem in [[Dolenjska|Dolenjskem]] so se širile šembiljine bukve, ki so vsebovale različna prerokovanja. Ime so dobile po Šembilji (slovenska priredba gr. [[Sibila|Sibile]]), ki naj bi bila slovenska prerokinja. Prve koroške različice so nastale v okolici [[Baško jezero|Baškega jezera]], najverjetneje ob koncu 18. in začetku 19. stoletja. Najbolj znan je [[Lipuš]]ev prepis ''Bukle Sibile Prarokile'', ki je nastal leta 1892, nato pa so priredbe in prevodi začeli širiti po [[Slovenija|Sloveniji]]. Taka priredba je rokopis ''Bukve tiga prerokuvajna'', ki je nastal v osrednji Sloveniji na začetku 19. stoletja. = Obdobje klasičnih bukovnikov = Klasični bukovniki so bili nešolani in samouki kmetje ali obrniki, ki so še vedno prepisovali in prevajali različna dela ([[Andrej Šuster|Drabosnjak]], [[Miha Andreaš|Andreaš]]), vendar je bilo njihovo težišče pri samostojnem literarnem ustvarjanju, predvsem pesnenju. Nekateri so svojim besedilom prirejali tudi [[arija|napeve]] (Andreaš), zbirali so [[narodopisje|narodopisno]] gradivo in za gledalce prirejali [[ljudske igre]] ([[Andrej Šuster|Drabosnjak]]). Vabili so jih za govornike na pogrebe in poroke. V verzih so bukovniki pogosto poveličevali kmetsko življenje, se s [[satira|satiro]] ali [[elegija|elegijo]] odzivali na cerkvene in državne reforme [[Jožef II.|Jožefa II]], [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]], priključitev beljaškega okrožja k [[Ilirske province|Ilirskim provincam]] in na ostalo politično dogajanje doma ter po svetu. Poleg klasičnih bukovnikov so v tem obdobju ustvarjali tudi učitelji oz. organisti in ostali posamezniki, ki so bili že šolani, in predstavljajo vmesno stopnjo med bukovniki in umetnimi pesniki. Ti so: [[Jožef Iskrač]], [[Vojteh Kurnik]] in [[Gašpar Križnik]] ter učitelji [[Matevž Kračman]], [[Andrej Končnik]], [[Pavel Knobl]] in [[Ignacij Petrič]]. ===[[Andrej Šuster|Andrej Šuster Drabosnjak]] (1768–1825)=== [[Andrej Šuster|Drabosnjak]] velja za najpomembnejšega koroškega bukovnika v 19. stoletju. Bil je plodovit prepisovalec, prevajalec in samostojni ustvarjalec. Ukvarjal se je predvsem z ljudsko versko [[Dramatika|dramatiko]], svoja dela je tudi uprizarjal. Prevedel je: ''Pasijonsko igro, Božično igro, Igro o izgubljenem sinu,<ref>[http://www.rav.sik.si/Storage/DrabosnjakovaKomedija.swf Andrej Šuster Drabosnjak: ''Igra o izgubljenem sinu'']</ref> Igro o Amanu in Esteri, Igro o Egiptovskem Jožefu in Igro o bogatem možu''. 1811. leta je natisnil ''Marijin pasijon''. Prevedel je tudi tri ljudske bukve: ''Bukvice od Matjaža, Večni žid Ahasver, Historija o lepi Mageloni''. Poleg ''Marijinega pasijona'' sta bili natisnjeni še dve njegovi knjižici [[verzifikacija|verzifikacij]]: ''Svovenije obace'' in knjižica, ki vsebuje parodiji Litanijo od tah hudah žien in Očitno spued za piance inu za vinske bratre, moralno pesem Ena žavbo ter satirični pesmi z naslovom Pesem od napitah bratrov in Raime od mlinariov. ===Miha Andreaš (1762–1821) === [[Miha Andreaš|Andreaš]] je bil pesnik in skladatelj iz [[Rož]]a. Pisal je posvetne in pobožne pesmi in komponiral [[arija|arije]]. Ohranjenih je le osem njegovih pesmi, ki jih je v svojo zbirko (''Peşme po Koròshkim ino Şhtajarskim snane, enokoljko popravlene ino na novo sloshene. I. Del, Posvetne pésme'',1833) vključil [[Matija Ahacel]]. {{COBISS|ID=4209453}} ===Jurij Vodovnik (1791–1858)=== Znanih je okoli 30 [[Jurij Vodovnik|Vodovnikovih]] pesmi, ki jih je v prepisih tudi prodajal. Velikokrat jih je uglasbil. Širile so se s petjem in nekatere ponarodele. Med najbolj znane in priljubljene sodi [[avtobiografija|avtobiografska]] pesem Jaz sem Vodovnik Juri. Vodovnikove pesmi je med drugimi zbral in izdal tudi [[Franc Mišič]] v ''Izbranih pesmih pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika'' (1941) {{COBISS|ID=102121728}}in dopolnjeni izdaji ''Jurij Vodovnik'' (1959). {{COBISS|ID=2221825}} Več pesmi je tudi prevedel v nemščino. Vodovnikovo zbirko je leta 1982 izdal tudi [[Stane Gradišnik]]– ''Jurij Vodovnik in njegova ljudska pesniška zapuščina''. {{COBISS|ID=32523008}} ===Matija Naglič (1799–1854)=== [[Matija Naglič|Naglič]] je poznan kot zbiratelj in prepisovalec slovenskih nabožnih in mističnih tekstov. Pomembna je njegova [[knjižnica]], ki je vsebovala več kot 50 knjig iz 1680–1830. Med njimi so našli tudi obsežen Nagličev zbornik »halištrov«, to so kratki popisi vsebine prebranih knjig, ki ga je začel pisati okoli 1823. ===Matija Kresnik – Prosen (1821–1890) === [[Matija Kresnik|Kresnik]] je bil iz Reškega grabna v [[Stražišče|Stražišču]]. V knjige (iz lastne domače knjižnice) je vlagal prazne liste, kamor je prepisoval besedila iz raznih knjig in rokopisov. Tak prepis so ''Pesmi stare jinu nove'', ki so vložene v prvi izdaji [[Matija Ahacel|Ahaclovih]] pesmi. Obsegajo narodne in umetne pesmi razne vsebine – cerkvene, ljubezenske, zdravice, legende. Med njimi so ohranjeni prepisi [[Jurij Vodovnik|Vodovnikovih]] pesmi. ===France Leder – Lisičjak (1833–1908) === [[France Leder – Lisičjak|Lisičjak]] se je rodil v [[Globasnica|Globasnici]] v [[Podjuna|Podjuni]]. Zaslovel je kot ljudski pesnik in pevec, saj je na sejmih, cerkvenih shodih in ob drugih praznikih zabaval ljudstvo s prepevanjem pesmi ob spremljavi citer. Večinoma teh pesmi je napisal sam, nekatere so tudi ponarodele (npr. Nekoč v starih časih, takrat je luštno b’lo). Najbolj znana je Pesem od rojstva. ===Lovro Stepišnik (1834–1912) === [[Lovro Stepišnik|Stepišnik]] se je rodil v [[Arclin]]u, južno od [[Občina Vojnik|Vojnika]] pri [[Celje|Celju]]. Nanj sta vplivala [[Jurij Vodovnik]] in [[Anton Martin Slomšek|A. M. Slomšek]], ki ga je zalagal z učnim gradivom. Njegovo najpomembnejše delo je zbirka [[narodopisje|narodopisnega]] blaga ''Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenjebistriške okolice na Štajerskem'', prvič izdana 1884. Napisal je ''Pohorske pripovedke'' (1864), pripovedko ''Asahver'' (1908), zbral tuje pesmi v ''Glagoli'' (1887) in ljudsko blago v ''Zlatem vencu''. Z [[Josip Vošnjak|Josipom Vošnjakom]] je leta 1863 ustanovil prvo Bralno društvo pod Pohorjem in knjižnico Slovenska bukvarnica. =Digitalizirani rokopisi= <references /> =Viri= *Alfonz Gspan: '' Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja. '' Ljubljana: Slovenska matica, 1978. 321–23. {{COBISS|ID= 20361735 }} *France Kotnik: Bukovniki, '' Koroški zbornik ''. Ljubljana: DZS, 1946. 312–16. {{COBISS|ID= 21146881}} *France Kotnik: Naši bukovniki, ljudski pesniki in pevci, '' Narodopisje Slovencev II. '' Ljubljana, 1952. 86-102. {{COBISS|ID= 239842304 }} *Monika Kropej: '' Od ajda do zlatoroga. '' Celovec: MZ, 2008. Str. 240. {{COBISS|ID= 238149376 }} *Lino Legiša: '' Zgodovina slovenskega slovstva.'' Ljubljana: Slovenska matica, 1956. 425–26. {{COBISS|ID= 621313 }} *Franc Minařik: ''Slovenske »na rokah« pisane zdravilske bukve iz leta 1759. '' Zagreb, 1946. {{COBISS|ID= 6509059}} *Erich Prunč: Ustna in pisna tradicija v slovenskem slovstvu na Koroškem, '' Predavanja/IX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. '' Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnost, 1973. 65–66. {{COBISS|ID= 3149576 }} *Simona Vončina, Simona Šuler Pandev: ''Shtoria od enih starih bukovnikov ino visharjev: bukovniki in vižarji iz zbirk Koroške osrednje knjižnice. '' Ravne na Koroškem: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2011. {{COBISS|ID= 255444992 }} *Anja Žalta: '' Protestantizem in bukovništvo med koroškimi Slovenci. '' Dostopno na: http://www.anthropos.si/anthropos/2004/1_4/zalta_anja.pdf. (12. 5. 2012) [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Pisci 17. stoletja]] [[Kategorija:Pisci 18. stoletja]] [[Kategorija:Rokopisje]] era05zm3gd0nr7i763eyg8tuqu3xy8m 0 342603 5726090 4333811 2022-07-31T16:42:05Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Harald Dobernig''' (slovensko ''Harald Dobernik''), [[Avstrijci|avstrijski]] [[politik]], * [[3. september]] [[1980]], [[Celovec]], [[Avstrija]] Je [[Koroška (zvezna dežela)|koroški]] politik in član [[svobodnjaška stranka|svobodnjaške stranke]]. Od oktobra 2008 je poslanec v Deželnem zboru [[Avstrija|avstrijske]] zvezne dežele Koroške. Dobernig je po maturi študiral [[ekonomija|ekonomijo]] na [[Univerza v Celovcu|Univerzi v Celovcu]] in zaključil s študijem leta 2003. Po opravljenem pripravništu na banki [[Hypo-Alpe-Adria]] v [[Celovec|Celovcu]] je leta 2004 vstopil v urad takratnega koroškega deželnega glavarja [[Jörg Haider|Jörga Haiderja]] in v pičlem letu dni napredoval do položaja vodje urada. V tem času je prevzel številne pomembne funkcije v podjetjih v deželni lasti. Dobernik je bil tudi izvajalec vseh Haiderjevih finančnih poslov z banko Hypo-Alpe-Adria , poleg tega pa je bil in je še vedno tudi kontaktna oseba trenutne koroške vladajoče koalicije za stike z velikim [[Nemčija|nemškim]] finančnim investitorjem Tilo Berlin. Poleg vseh ostalih funkcij se je Dobernig v okraju Celovec-okolica zvesto angažiral tudi za Haiderjevo takratno politično stranko BZÖ. Oktobra 2008, pri komaj 28 letih, je postal deželni svetovalec za finance v 1. vladi novega deželnega glavarja Dörflerja. Njegov resor je pokrival finance, gospodarstvo, upravljanje z deželnimi podjetji, kulturo in ostala pomembna področja. Novembra 2008 je postal namestnik deželnega vodje takratne Haiderjeve BZÖ, po ločitvi [[koroški svobodnjaki|koroških svobodnjakov]] (FPK) od BZÖ 16. decembra 2009, pa sedaj enako funkcijo opravlja še pri njih.<ref>[http://freiheitliche-ktn.at/index.php/parteigeschichte.html Parteigeschichte der "Freiheitlichen in Kärnten"]</ref> Na koroških deželnih volitvah leta 2009 je bil Harald Dobernig - takrat še kot kandidat BZÖ - ponovno izvoljen v koroški deželni zbor, nato pa poklican tudi v novi kabinet deželne vlade. V 2. Dörflerjevi vladi Dobernigov resor ponovno pokriva finance, kulturo, ljudsko kulturo in mnoga druga pomembna področja. Od aprila 2010 do avgusta 2012 je bil Harald Dobernik tudi namestnik območnega vodje koroških svobodnjakov (FPK) za okraj Celovec-okolica pod območnim vodjem županom Adolfom Starkom. 20. avgusta 2012 je območni vodja Adolf Stark Doberniga nastavil za vršilca dolžnosti območnega vodje. Med kriminalističnimi preiskavami v zvezi z afero Hypo-Alpe-Adria so bili proti Dobernigu sproženi postopki zaradi »sodelovanja pri zavajanju«.<ref>[http://www.kleinezeitung.at/nachrichten/wirtschaft/hypo/3076417/ermittlungen-gegen-fpk-landesrat-dobernig.story Ermittlungen gegen FPK-Landesrat Dobernig]</ref> 7. oktobra 2012, tri dni pred proslavljanjem 92. obletnice [[koroški plebiscit|koroškega plebiscita]], je Harald Dobernik sporočil koroški in mednarodni javnosti, da »[[koroški Slovenci]] niso pravi Korošci« in da razume »postavljanje dvojezičnih tabel na Južnem Koroškem kot vstopno drogo«, kar je izzvalo začudene odzive številnih avstrijskih politikov.<ref>[http://www.kleinezeitung.at/kaernten/3136102/dobernig-sager-zu-kaerntner-slowenen-fuer-spoe-erschreckend.story]</ref> Dobernig je samski. ==Politična pot== Politična pot *07/2005 – 07/2008 Namestnik območnega vodje BZÖ v okraju Celovec-okolica *od 04/2008 Namestnik območnega strankarskega vodje BZÖ, od 16. decembra 2009 "Koroških svobodnjakov" (FPK) *od 07/2008 Območni finančni referent BZÖ, sedaj FPK, v okraju Celovec-okolica *od 11/2008 Namestnik deželnega strankarskega vodje BZÖ, sedaj FPK, na Koroškem *od 10/2008 Svetovalec v koroški deželni vladi *04/2010 - 12/2012 Namestnik območnega strankarskega vodje FPK za okraj Celovec-okolica *od 12/2012 Vršilec dolžnosti območnega strankarskega vodje FPK za okraj Celovec-okolica<ref>[http://freiheitliche-ktn.at/index.php/landesrat-dobernig.html Homepage: Die Freiheitlichen in Kärnten]</ref> == Sklici in opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == *[http://www.harald-dobernig.at] *[http://freiheitliche-ktn.at/index.php/landesrat-dobernig.html FPK: Die Freiheitlichen in Kärnten / Harald Dobernig] *[http://www.kaerntnerheimatwerk.at/ Kärntner Heimatwerk] {{DEFAULTSORT:Dobernig, Harald}} [[Kategorija:Rojeni leta 1980]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Celovcu]] tnwtbu8i18i0y7jesjy5rk8dd8pb451 0 342658 5726091 5095176 2022-07-31T16:42:44Z Yerpo 8417 /* Poreklo */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Schuschnigg leta 1936}} '''Kurt Alois Josef Johann Schuschnigg''', med 1898–1919 uradno tudi ''plemeniti von Schuschnigg'', [[Avstrijci|avstrijski]] politik in [[kancler Avstrije|kancler]] [[Koroški Slovenci|koroško-slovenskega]] porekla, * [[14. december]] [[1897]], [[Riva del Garda]], [[Avstro-Ogrska]], † [[18. november]] [[1977]], [[Mutters]], [[Tirolska]]. Schuschnigg je bil v obdobju med obema [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] zadnji [[Avstrija|avstrijski]] kancler pred nacistično [[Anschluss|priključitvijo Avstrije]] . Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]], ko so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]], je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili. Po priključitvi Avstrije [[Tretji Rajh|Tretjemu Rajhu]] so ga nacisti aretirali in ga vse do konca [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] leta 1945 internirali v različnih [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taboriščih]] kot "varovanega ujetnika". Po koncu 2. svetovne vojne je postal ameriški državljan in v [[ZDA]] deloval kot profesor državnega prava. Leta 1968 se je vrnil v Avstrijo, kjer je leta 1977 tudi umrl. == Življenje == === Poreklo === Schuschnigg je bil sin na [[Tirolska|Tirolskem]] živeče staroavstrijske častniške družine, ki je bila 2. aprila 1898 povzdignjena v plemiški stan. Po očetovi strani je bil koroško-slovenskega porekla, o čemer priča tudi njegov priimek (slovenski zapis je ''Šušnik''). Schuschniggov rod izhaja iz [[Radiše|Radiš]] na [[Celovško polje|Celovškem polju]] (današnja občina [[Žrelec]]/Ebenthal), ki so bile še v začetku 20. stoletja del strnjenega slovensko govorečega območja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. === Mlada leta in politika === Kurt Schuschnigg je bil že od mladih let deležen stroge konservativne in katoliške vzgoje, tipične za staroavstrijske plemiške družine. Obiskoval je [[jezuiti|jezuitsko]] gimnazijo „Stella Matutina” v [[Feldkirch]]u, zvezna dežela [[Predarlska]]. Po študiju [[pravo|prava]] na Univerzi Freiburg in Univerzi [[Innsbruck]] je leta 1924 odprl lastno odvetniško pisarno. Udejstvoval se je tudi v avstrijski krščansko-socialni stranki. Leta 1927 je postal najmlajši poslanec v spodnjem domu avstrijskega parlamenta. Ker je gojil globoko nezaupanje do takratne avstrijske vojske, je leta 1930 ustanovil svoje lastno vojaško združenje, ki je bilo pozicionirano močno [[katolicizem|katoliško]] in [[antisemitizem|antisemitsko]]. Leta 1926 se je poročil z Hermo Masera, s katero je dobil sina Kurta. Žena mu je umrla 13. julija 1935 v prometni nesreči v bližini [[Linz]]a. === Pravosodni minister proti demokraciji === Leta 1932 je postal pravosodni minister v kabinetu zveznega kanclerja [[Karl Buresch|Karla Burescha]], oz. kasneje [[Engelbert Dollfuß|Engelberta Dollfußa]]. Že v tistih letih se je v avstrijskem parlamentu večkrat javno polemiziralo o domnevni škodljivosti demokracije in možnostih njene odstranitve iz političnega odločanja. Schuschnigg je na svetu ministrov Dollfußove vlade 17. junija 1932 svaril, da "se bo vlada kmalu znašla pred odločitvijo, ali lahko še vedno prevzema odgovornost za sodelovanje s parlamentom in ali se ne bo morala naslednja vlada oblikovati hkrati z ukinitvijo parlamenta."<ref>Ministerratsprotokoll Nr. 808, s. 244, cit. po: Emmerich Tálos in Wolfgang Neugebauer, ur., ''„Austrofaschismus“'', Beiträge über Politik, Ökonomie und Kultur 1934–1938 (Wien, ²1984), s. 39.</ref> Leta 1933 je postal Schuschnigg tudi minister za izobraževanje. Na njegovo zavzemanje je bila 11. novembra 1930 v Avstriji ponovno uvedena smrtna kazen (sicer ukinjena leta 1920).<ref>Wolfgang Neugebauer, "Repressionsapparat – und Maßnahmen", v Emmerich Tálos, ur., ''Austrofaschismus. Politik - Ökonomie - Kultur 1933-1938'' (Wien, 2005), s. 298–321, tu: s. 301.</ref> === Zvezni kancler 1934–1938 === [[Image:Kurt Schuschnigg 1934.jpg|thumb|right|Kurt Schuschnigg leta 1934 v [[Ženeva|Ženevi]]]] ==== Notranja politika ==== Potem, ko so Engelberta Dollfußa – ki je po državljanski vojni ukinil parlament in prepovedal vse politične stranke - umorili avstrijski nacisti, ga je leta 1934 na mestu zveznega kanclerja nasledil Schuschnigg. S 36 leti starosti ob nastopu funkcije ostaja Schuschnigg vse do danes najmlajši avstrijski zvezni kancler. Za Schuschniggovo vladavino je bila značilna izredno rigorozna in trda konservativna politika, ki se danes največkrat opredeljuje pod pojmoma ''polfašizem'' ali ''[[avstrofašizem]]''.<ref>Arnold Suppan, ''Jugoslawien und Österreich 1918 – 1938. Bilaterale Außenpolitik im europäischen Umfeld'' (Wien, 1996), s. 94.</ref> Podobno kot Dollfuß je tudi Schuschnigg vladal diktatorsko in poskušal po svojih političnih predstavah oblikovati nekakšno avstrofašistično "stanovsko državo", kar pa mu ni nikoli uspelo. Avstrijo je poskušal v svetu pozicionirati kot tisto drugo, krščansko in v primerjavi s svojo severno sosedo (ki se je med letoma 1933 in 1945 transformirala v [[Tretji Rajh]]) "boljšo nemško državo". Zasledujoč te cilje se je Schuschnigg zatekel tudi k masovnim aretacijam politično sumljivih elementov (predvsem nacistov, socialistov in komunistov). Septembra 1934 je število političnih zapornikov v Avstriji doseglo 13.338. Ocenjuje se, da je bilo za časa Schuschniggove vladavine iz političnih razlogov zaprtih okoli 16.000 avstrijskih državljanov.<ref>Neugebauer, "Repressionsapparat – und Maßnahmen", s. 314.</ref> ==== Zunanja politika ==== Iščoč političnih zaveznikov in zaščite pred vse močnejšo [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] Nemčijo je Schuschnigg še stopnjeval Dollfußovo zunanjo politiko in postajal vse odvisnejši od fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]]. Po italijanski okupaciji [[Etiopija|Etiopije]] pa je tudi mednarodno vse bolj izolirani [[Benito Mussolini|Mussolini]] potreboval Hitlerjevo zaščito, zato se je Avstrija posredno kmalu znašla pod vedno močnejšim pritiskom Tretjega Rajha. Leta 1936 je prišlo do tako imenovanega ''julijskega dogovora'', v katerem je Hitler sicer priznal suverenost Avstrije, v zameno pa je zahteval, da se mora avstrijska zunanja politika podrediti nemški. Poleg tega je moral Schuschnigg v vlado sprejeti dva ministra, ki sta bila zelo blizu nacionalsocializmu. Prav tako je moral Schuschniggov konservativni režim sprejeti in vsaj površinsko integrirati mnoge prej preganjane naciste v okvir svoje enotne državne stranke ''[[Vaterländische Front]]''. Skriti del julijskega dogovora je vseboval tudi člen, po katerem je bilo v Avstriji ponovno dovoljeno izdajanje nacističnih časnikov (ki so bili prej prepovedani). To je bil, ob drugih dejavnikih, eden ključnih korakov k postopnemu zatonu avstrofašizma in vzponu nacizma v Avstriji. V začetku leta 1938 je Hitler svoj pritisk na Avstrijo še okrepil. S Schuschniggom se je srečal 12. februarja v [[Berchtesgaden|Berchtesgadnu]] in mu izročil sveženj nemških zahtev, ki so imele vse značilnosti [[ultimat]]a. Schuschnigg je bil prisiljen v svoj kabinet sprejeti nacista [[Arthur Seyss-Inquart|Arthurja Seyss-Inquarta]] kot ministra za notranje zadeve, na dolgi rok pa je Berchtesgadenski sporazum od avstrijske vlade dejansko zahteval popolno predajo oblasti avstrijskim nacional-socialistom. Ponudbo takrat prepovedanih avstrijskih socialdemokratov, ki bi bili Schuschnigga pripravljeni podpreti v morebitni skupni borbi za neodvisnost Avstrije proti Hitlerjevi Nemčiji, je Schuschnigg zavrnil, saj so socialdemokrati kot pogoj postavili ponovno legalizacijo njihove stranke. ==== Anschluss ==== Soočena s Hitlerjevimi zahtevami se je najvišja avstrijska politika, na čelu s Schuschniggom in predsednikom republike Dr. [[Wilhelm Miklas|Wilhelmom Miklasom]], odločala o treh možnostih: :1. odstop kanclerja in predsednikovo imenovanje novega kanclerja, ki ne bi bil na kakršenkoli način obvezan slediti sporazumu iz Berchtesgadna. :2. Sporazum iz Berchtesgadna se izvede, vendar pod novoimenovanim kanclerjem. :3. Sporazum iz Berchtesgadna se izvede, kancler pa ostane na svojem položaju. Na koncu so se odločili za tretjo možnost.<ref>''Austrian Requiem'', p. 33</ref> 20. februarja je Hitler govoril pred [[Reichstag]]om v [[Berlin]]u, govor pa je prvič prenašal tudi avstrijski radio. Glavna fraza njegovega govora je bila: "… Nemški rajh ni več pripravljen tolerirati zatiranja desetih milijonov [[Nemci|Nemcev]] zunaj svojih meja." V Avstriji so govor sprejeli z zaskrbljenostjo in demonstracijami, ki so jih organizirali tako pro kot anti-nacistični elementi. 24. februarja zvečer je bila sklicana seja avstrijskega parlamenta, na kateri se je Schuschnigg skliceval na sporazum z Nemčijo iz leta 1936, z besedami: "Avstrija bo šlo samo tako daleč in nič dlje." Avstrijski nacisti so sprejeli njegov govor z ogorčenjem in začeli mobilizirati svoje privržence. Naslovnica v [[london]]skem ''The Times'' se je naslednji dan glasila "Schuschniggov govor – nacisti vznemirjeni." Nemški nacistični tisk je povzel frazo "Tako daleč in nič dlje." in jo označil kot 'zaskrbljujočo'.<ref>''The Times'', February 26, 1938</ref> Da bi razrešil politično negotovost v državi in prepričal Hitlerja in preostanek sveta, da želijo [[Avstrijci]] ostati Avstrijci in neodvisni od Tretjega Rajha, se je Schuschnigg s polno podporo predsednika republike in ostalega političnega vrha odločil za razpis plebiscita, ki bi ga naj izvedli 13. marca 1938. Toda besedilo plebiscitnega vprašanja, na katerega je bilo možno odgovoriti le z 'Da' ali 'Ne' je takoj postalo predmet spotike. Glasilo se je : ''"Ali ste za svobodno, nemško, neodvisno in socialno, krščansko in združeno Avstrijo, za mir in delo, za enakost vseh, ki se čutijo pripadni ljudstvu in Očetnjavi ?" ''<ref name= "Price92">G. Ward Price: ''Year of Reckoning,'' Cassell 1939, London. p. 92</ref> Toda poleg vprašanja samega je med nacisti veliko besa vzbudilo še nekaj drugega. Čeprav so imeli člani Schuschniggove državne stranke ''Vaterländische Front'' (Fronta Očetnjave) pravico voliti pri vsaki starosti, je takratna avstrijska [[ustava]] prepovedovala voliti vsem ostalim avstrijskim državljanom, mlajšim od 24 let. Ta prepoved bi vstop na volišča preprečila večini nacističnih simpatizerjev v Avstriji, saj je bilo Hitlerjevo gibanje najmočnejše ravno med mladimi Avstrijci.<ref name= "Price92" /> [[Image:Bundesarchiv Bild 146-1985-083-10, Anschluss Österreich, Wien.jpg|upright|right|thumb|300px|Navdušene množice pozdravljajo prihod Nemcev na [[Dunaj]], marec 1938]] Ker se je zavedal svoje zagate, se je Schuschnigg sestal z voditelji avstrijskih socialdemokratov. Tokrat je bil končno pripravljen ponovno legalizirati njihovo stranko in njihove sindikate, v zameno za podporo na plebiscitu.<ref name="RiseFall">William Shirer, ''The Rise and Fall of the Third Reich'' (Touchstone Edition) (New York: Simon & Schuster, 1990)</ref> Nemška reakcija je bila sunkovita. Hitler je takoj zahteval odpoved plebiscita. Ko je Schuschnigg na to z odporom pristal, je Hitler zahteval še njegov odstop in imenovanje Seyss-Inquarta na mesto kanclerja. Te zahteve predsednik Miklas sprva ni želel podpreti, vendar jo je na koncu pod grožnjo takojšnje vojaške intervencije kljub vsemu sprejel. Schuschnigg je odstopil 11. marca 1938, Seyss-Inquart pa je bil takoj zatem imenovan za kanclerja. Seveda to ni ničesar več spremenilo - nemške čete so se zlile v Avstrijo, kjer so jih v prazničnem vzdušju povsod pričakale navdušene množice.<ref>''Year of Reckoning'' pp. 91–117</ref> Ko je jutro po invaziji novinar londonskega ''Daily Maila'' vprašal novega kanclerja, Seyss-Inquarta, kako je lahko prišlo do tako dramatičnega razvoja dogodkov, je dobil sledeč odgovor: ''"Plebiscit, ki je bil napovedan za jutri, je predstavljal prelom sporazuma, ki ga je Dr. Schuschnigg sklenil z g. Hitlerjem v Berchtesgadnu in s katerim je obljubil politične svoboščine za nacional-socialiste v Avstriji."''<ref>''Year of Reckoning'' p. 105</ref> 12. marca 1938 so nacisti Schuschnigga priprli na njegovem domu. === Zapor in koncentracijsko taborišče === Po začetnem domačem priporu, ki mu je sledila samica v štabu [[Gestapo|Gestapa]] , je Schuschnigg preživel preostanek vojne v dveh različnih koncentracijskih taboriščih. Najprej v [[Sachsenhausen]]u, nato še v [[Dachau]]u. Poznega aprila leta 1945, tik pred koncem vojne, so Schuschnigga skupaj s še nekaterimi prominentnimi taboriščniki odpeljali iz Dachaua na [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]], kjer so stražarji [[SS]] prepustili jetnike v roke [[Wehrmacht]]ovim častnikom, ti pa so jih izpustili. Vsi skupaj so bili nato predani [[Američani|ameriškim]] četam 4. maja 1945. Od tam so Schuschnigga in njegovo družino, skupaj z mnogimi ostalimi bivšimi jetniki, prepeljali na italijanski otok [[Capri]], kjer so jih dokončno osvobodili. === Kasnejše življenje === Po koncu druge svetovne vojne je Schuschnigg emigriral v [[ZDA]], kjer je deloval kot profesor političnih znanosti na Univerzi v [[Saint Louis]]u od leta 1948 do 1967. Leta 1959 je izgubil tudi svojo drugo ženo, Vero Fugger von Babenhausen, rojeno grofico Czernin, s katero se je na Dunaju poročil v odsotnosti 1. junija 1938 (takrat je bil že v nacističnem zaporu). Schuschnigg je umrl v [[Mutters]]u, blizu [[Innsbruck]]a na Tirolskem, 18. novembra 1977. == Opombe == <references /> == Literatura == * Goldinger, Walter. "Kurt Schuschnigg". V Friedrich Weissensteiner in Erika Weinzierl, ur. ''Die österreichischen Bundeskanzler. Leben und Werk''. Wien, 1983, ISBN 3-215-04669-5. * Hopfgartner, Anton. ''Kurt Schuschnigg. Ein Mann gegen Hitler''. Graz, Wien, 1989, ISBN 3-222-11911-2. * Meysels, Lucian O. ''Der Austrofaschismus – Das Ende der ersten Republik und ihr letzter Kanzler''. Wien, München, 1992, ISBN 978-3-85002-320-7. * Schuschnigg, Kurt von. ''Der lange Weg nach Hause. Der Sohn des Bundeskanzlers erinnert sich. Aufgezeichnet von Janet von Schuschnigg''. Wien, 2008, ISBN 978-3-85002-638-3. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Schuschnigg, Kurt}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Kanclerji Avstrije]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Sachsenhausen]] auxghqhrm6xjbqqmeaczyd9dovua21u 0 342869 5726092 4739574 2022-07-31T16:42:53Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Greater austria ethnic.svg|thumb|right|400px|Zemljevid, ki prikazuje Združene države Velike Avstrije s približnimi mejami med nacionalnimi državami in z vrisanimi področji, na katerih naj bi nemška manjšina uživala posebne pravice. Področje Bosne in Hercegovine je vrisano samo simbolično, saj to ozemlje ni bilo del projekta Združenih držav Velike Avstrije]] '''Združene države Velike Avstrije''' ({{lang-de|Vereinigte Staaten von Groß-Österreich}}) je bil predlog oblikovanja [[federacija|federacije]] na tleh nekdanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ki ga je podpirala skupina intelektualcev okrog nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]]. Idejo je leta 1906 dodelal [[Aurel Constantin Popovici]], a ni nikoli prišlo do njenega uresničenja. ==Zgodovinsko ozadje== Utopične vizije Donavske federacije so se pojavile že leta 1842 v stari Avstriji.<ref name="PC217 ">Petković, N; Cornis-Pope, M. (2004). Str. 217.</ref> Po [[pomlad narodov|pomladi narodov]] leta 1848 so se pojaville številne [[federalizem|federalistične]] ideje za reformiranje [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], med njimi tudi ideja [[František Palacký|Františka Palackýja]], ki je predlagal delitev monarhije na osem nacionalnih enot.<ref name="IN">Nicuşor, I. (2006).</ref> Leta 1906 je dodelano verzijo srednje-evropske federacije v [[Leipzig]]u objavil romunski politik Aurel Popovici, ki se je naslanjal na razmišljanja iz skupine okrog prestolonaslednika Franca Ferdinanda.<ref name="PC217 "/><ref name="EHP105 ">Ester, H. et al. (1993). Str. 105.</ref> Ideja je nastala kot predlog za izhod iz nacionalne krize habsburške monarhije,<ref name="EHP105 "/> pri čemer je zanimivo, da je bila oblikovana v konservativnih krogih.<ref>Mappes-Niedek, N. (2005). Str.130.</ref> ==Ideja Združenih držav Velike Avstrije== [[Slika:Moto 0021.jpg|thumb|right|200px|Kip Aurela Constantina Popovicija, romunskega politika in pravnika, ki je dodelal idejo Združenih držav Velike Avstrije]] [[Slika:HGM Wilhelm Vita Porträt Franz Ferdinand.jpg|thumb|right|200px|prestolonaslednik [[Franc Ferdinand]]: ideja Združenih držav se je oblikovala v njegovem političnem krogu]] Popovici je spisal kratko ustavo Združenih držav Velike Avstrije.<ref name="IN"/> Federalna država naj bi bila sestavljena iz petnajstih nacionalnih držav, ki naj bi tudi same imele svoje lastne ustave.<ref name="IN"/> Združene države Velike Avstrije naj bi s svojimi avtonomnimi nacionalnimi federativnimi enotami obsegale vse tedanje avstro-ogrsko ozemlje, razen [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] in sicer sledeče enote:<ref name="IN"/><ref>Ester, H. et al. (1993). Str. 107-108.</ref> # '''Nemška Avstrija'''- ki zajema ožjo [[Avstrija|Avstrijo]], a brez dela [[Tirolska|Tirolske]] in brez dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]], obenem pa tudi z južno [[Češka|Češko]] in z južno [[Moravska|Moravsko]]; # '''Nemška Češka''' – ki zajema severozahodno [[Češka|Češko]]; # '''Nemška Moravska'''- ki zajema severno [[Moravska|Moravsko]] oziroma [[Šlezija|Šlezijo]]; # '''[[Češka]]''' – ki zajema področja, naseljena s [[Čehi]], [[Moravci]] in Šlezijci; # '''Zahodna [[Galicija]]''' – ki zajema [[Poljaki|poljska]] področja; # '''Vzhodna Galicija''' – ki zajema področja [[Rusini|Rusinov]]; # '''[[Sedmograška]]''' – ki zajema področja [[Transilvanija|transilvanske]] [[Romunija|Romunije]]; # '''[[Hrvaška]]''' – ki poleg ožje Hrvaške z [[Vojna krajina|Vojno krajino]] zajema tudi [[Medžimurje ]], [[Dalmacija|Dalmacijo]], hrvaško [[Istra|Istro]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]]; # '''[[Kranjska ]]''' – ki zajema skoraj vse slovensko govoreče področje ([[Slovenske dežele]]); # '''[[Slovaška]]'''; # '''[[Vojvodina ]]''' – ki pa zajema le [[Srbi|srbski]] del južne [[Ogrska|Ogrske]]; # '''[[Ogrska]]''' - ki pa zajema le z [[Madžari]] poseljeno področje stare Ogrske; # '''[[Sikulska dežela]]''' ({{lang-hu|Székelyföld}}, {{lang-de| Szeklerland}})- ki zajema z Madžari poseljeno področje [[Romunija|Romunije]]; # '''[[Trentinsko - Zgornje Poadižje|Trentinsko]]'''; # '''[[Trst]]''' – ki zajema širše tržaško zaledje z [[Italijani|italijansko]] Istro in italijansko [[Goriška|Goriško]]. Poleg tega naj bi bile v vseh nacionalnih državah priznane pravice narodnih manjšin, kar je bilo pomembno predvsem za Nemce. Na »Kranjskem« naj bi tako posebno zaščito uživalo področje, kjer so živeli [[Kočevarji]].<ref>glej zemljevid v: Nicuşor, I. (2006).</ref> Ozemlje Združenih držav Velike Avstrije naj bi bilo carinska unija, zvezna vlada naj bi bila sestavljena iz 42 predstavnikov po sledečih nacionalnih razmerjih: Nemška Avstrija: 7 predstavnikov; Ogrska: 7 predstavnikov; Češka: 5 predstavnikov; Sedmograška: 4 predstavniki; Hrvaška: 3 predstavniki; Vzhodna Galicija: 3 predstavniki; Zahodna Galicija: 3 predstavniki; Nemška Češka: 2 predstavnika; Slovaška: 2 predstavnika; Nemška Moravska. 1 predstavnik; Kranjska: 1 predstavnik; Vojvodina: 1 predstavnik; Tirolska: 1 predstavnik; Trst: 1 predstavnik; Sikulska dežela: 1 predstavnik.<ref>glej v: Nicuşor, I. (2006). Nicuşor naredi napačen prevod besede ''Krain'' v ''Ukraine'' namesto v Kranjsko in napačen prevod iz ''slowenischen'' v ''slovakian''. Primerjaj mesta v besedilu, ki govorijo o »Ukrajini« z navedbami v Ester, H. et al. (1993), na strani 107-108.</ref> ==Sklici in opombe== {{opombe|2}} ==Viri== <div class="references-small"> * Ester, Hans; Hecker, Hans; Poettgens, Erika (1993). ''Deutschland, aber wo liegt es ?'' Rodopi. * Kowalski, Erich (2005). ''Die Pläne zur Reichsreform der Militärkanzlei des Thronfolgers Franz Ferdinand im Spannungsfeld von Trialismus und Föderalismus''. Dunaj, Universitätsbibliothek. * Mappes-Niedek, Norbert (2005). ''Die Ethno-Falle: Der Balkan-Konflikt und was Europa daraus lernen kann''. Ch. Links Verlag. * Nicuşor, Iulian (2006). ''The United States of Greater Austria – a step towards European Union?'' '''Iz''': Milou, Silviu; Stancou Ion (2006). ''Europe as viewed from the margins. An East-Central European perspective during the long 19th Century'' * Petković, Nikola; Cornis-Pope, Marcel (2004). ''Mapping the Literary Danubia Mosaic''. '''Iz''': Neubaur John (2004). ''History of the Literary Cultures of East-central Europe: Junctures And Disjunctures in the 19th And 20th Centuries, Volume II''. str. 217-224.</div> [[Kategorija:Avstro-Ogrska]] [[Kategorija:Predlagane države]] 3gt0acpn5jfj1noijj9envnkgsjp0ob 0 343156 5726094 5681339 2022-07-31T16:42:58Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT| name=Neuhaus| name_local=Suha| image_coa = Wappen at neuhaus (kaernten).png| image_map = | state = Koroška | regbzk = | district = [[Okraj Velikovec|Velikovec]]| population =1009| population_as_of = 2001| population_ref =| pop_dens = | area = 36,33| elevation = 442| lat_deg=46| lat_min=38| lat_hem=N| lon_deg=14| lon_min=53| lon_hem=E| postal_code = 9155| area_code =04356| mayor = Patrick Skubel| website = [http://www.neuhaus.cc www.neuhaus.cc]| }} [[Image:Pfarrkirche von Neuhaus-Suha.JPG|thumbnail|Župnijska cerkev v Suhi]] [[Image:Liaunig-Museum II.JPG|thumbnail|Muzej Liaunig]] '''Suha''' ([[nemški jezik|nemško]]: ''Neuhaus'') je dvojezična občina na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], v okraju [[Okraj Velikovec|Velikovec]]. Ima 1107 prebivalcev, od katerih se jih 13,2% izreka za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. Največje naselje v občini je [[Podlog]] (''Pudlach''), drugo največje je [[Žvabek]], šele tretja je Suha. Suha je od leta 1981 domači kraj mednarodno priljubljenega slovenskega ''a capella'' zbora Oktet Suha, od 1993 pa tudi z njimi povezane vsakoletne glasbene prireditve Festival Suha. == Geografija == === Zemljepisni položaj === Občina Suha se nahaja na skrajnem vzhodu [[Podjuna|Podjune]], na južnem bregu reke [[Drava|Drave]]. Glavno naselje v občini, Suha, je od [[Slovenija|slovensko]] - avstrijske meje oddaljeno približno 4 kilometre zračne linije. === Razdelitev === Občina Suha je razdeljena na sedem katastrskih občin; to so Suha, Gradiče, Libeliška gora, Libeliče, Podlog, Sveto mesto in Žvabek. Na področju občine se nahaja sledečih 16 naselij (število prebivalstva po popisu iz leta 2011) : {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Potoče (''Bach'') (89) * Libeliška gora (''Berg ob Leifling'') (35) * Pri Dravi (''Draugegend'') (0) * Gradiče (''Graditschach'') (38) * Dobrava (''Hart'') (63) * Sveto mesto (''Heiligenstadt'') (23) * Ivnik (''Illmitzen'') (37) * Kogelska gora (''Kogelnigberg'') (32) | width="25%" valign="top" | * Libeliče (''Leifling'') (33) * Močula (''Motschula) (108) * Suha (''Neuhaus'') (113) * Gornja vas (''Oberdorf'') (69) * Podlog (''Pudlach'') (334) * Žvabek (''Schwabegg'') (197) * Dolnja vas (''Unterdorf'') (42) * Beznica (''Wesnitzen'') (23) |} === Sosednje občine === {| width="50%" |----- | width ="33%" align="center" | [[Ruda, Koroška|Ruda]] | width ="33%" align="center" | [[Labot]] | width ="33%" align="center" | |----- | width ="33%" align="center" | | width ="33%" align="center" | [[Image:Windrose klein.png]] | width ="33%" align="center" | |----- | width ="33%" align="center" | [[Pliberk]] | width ="33%" align="center" | [[Ravne na Koroškem]] | width ="33%" align="center" | [[Dravograd]] |} == Zgodovina == Najstarejša zapisana omemba kateregakoli naselja na območju občine Suha je iz leta 1154, to so bile Libeliče (zapisano kot ''Liwuelich''). Žvabek se prvič omenja kot ''Castrum Swabec'' leta 1212. Današnja občina Suha je nastala leta 1958, ko sta se združili do takrat samostojni občini Žvabek in Libeliče. == Prebivalstvo == Po popisu iz leta 2001 ima občina Suha 1.236 prebivalcev, od tega jih ima 96,9 % avstrijsko in 1,0 % [[Nemčija|nemško]] državljanstvo. 13,2 % prebivalstva se prišteva k [[Koroški Slovenci|slovenski narodni skupnosti]]. [[katolicizem|Rimo-katoliški cerkvi]] pripada 96,5 % prebivalstva občine, 1,4 % se jih deklarira za [[evangeličani|evangeličane]]. 1,3% se jih ne prišteva k nobeni uradni veroizpovedi. == Kultura in znamenitosti == * [[Grad Suha]] * [[Grad Libeliče]] * Festival Suha, vsakoletno mednarodno srečanje vokalnih skupin * Kmečki muzej ''„Patekov mlin“'' * Romarska cerkev na Svetem mestu * Muzej [[Herbert W. Liaunig|Liaunig]] * Pot vodnih doživetij v Podlogu == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Suha ima 15 članov in se je na zadnjih občinskih volitvah leta 2021 izoblikoval takole:<ref>[https://www.ktn.gv.at/wahlen/grwahl2021.html Amt der Kärntner Landesregierung], abgerufen 19. April 2022.</ref> * 7 Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) * 5 Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) * 3 Liste Neuhaus Suha (LNS) prej Enotna Lista (EL) Neposredno izvoljeni župan je Patrick Skubel (SPÖ).<ref>[https://www.ktn.gv.at/wahlen/bgmwahl2021/.html Amt der Kärntner Landesregierung], abgerufen 19. April 2022.</ref> === Grb === V grbu občine Suha se nad zlatim grajskim stolpom, ki predstavlja grad Suha, na modrem polju bočijo tri zlate zvezde. Slednje simbolizirajo grofe Heunburške, ki so imeli v tem delu Podjune svoje glavne centre moči. Zlati plug v spodnjem delu grba nakazuje na kmetijstvo, zgodovinsko in tudi v današnjih časih najpomembnejšo gospodarsko dejavnost občine. Grb in zastava sta bila občini podeljena 2. junija 1980. Zastava je modro-rumena, z vključenim grbom. == Spletne povezave == * [http://www.neuhaus.at/ Gemeinde Neuhaus]{{StatistikAustria|20810}} * http://www.oktet-suha.at * http://www.festival-suha.at == Viri == <references/> {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Podjuna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] [[Kategorija:Naselja ob Dravi]] 6upll58swkwxh4xbwqknu37rcw1zcw6 0 343162 5726095 4991935 2022-07-31T16:43:04Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT| name=Sankt Margareten im Rosental| name_local=Šmarjeta v Rožu| image_coa = Wappen at st-margareten-im-rosental.png| image_map = Map at sankt margarethen rosental.png| state = Koroška | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]| population =1104| population_as_of = 2005| population_ref =| pop_dens = 25| area = 44.0| elevation = 607| lat_deg=46| lat_min=33| lat_hem=N| lon_deg=14| lon_min=25| lon_hem=E| postal_code = 9173| area_code =04226| mayor = Lukas Wolte| website = [http://www.st-margareten.at www.st-margareten.at]| }} '''Šmarjeta v Rožu''' ([[nemški jezik|nemško]]: ''Sankt Margareten in Rosental'') je dvojezična občina v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Ima 1077 prebivalcev, od tega se jih 12% izreka za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. == Geografija == === Zemljepisni položaj === Občina se nahaja v jugovzhodnem delu [[Rož]]a, ob vznožju [[Obir]]ja. Na severu sega do reke [[Drava|Drave]], na vzhodu do potoka Borovnica, na jugu in zahodu pa do prvih pobočij [[Karavanke|Karavank]]. === Razdelitev === Občina Šmarjeta v Rožu je razdeljena na katastrske občine Kočuha, Dolnja vas in Šmarjeta. Na celotnem področju občine se nahaja sledečih 12 naselij (število prebivalstva po popisu iz leta 2001): [[Image:Sankt Margareten Draustausee Hochobir Kleinobir 14022008 01.jpg|thumb|Zajezitveno jezero na Dravi, vas Treblje in Obir z Ojstrcem v ozadju]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental Gemeindeamt 25052007 01.jpg|thumb|Občinski urad Šmarjeta v Rožu, brez ustreznih oznak v slovenskem jeziku]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental zweisprachiges Schild 25052007 02.jpg|thumb|Poskus dvojezičnosti]] [[Image:Sankt_Margareten im Rosental Pfarrkirche und Pfarramt 25052007 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev in župnijski urad Šmarjeta v Rožu]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental Pfarrkirche hl. Margaretha Altäre 25052007 01.jpg|thumb|Notranjost župnijske cerkve Šmarjeta v Rožu]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental Gemeindeamt römischer Grabstein 25052007 04.jpg|thumb|Rimski nagrobni kamen na občinskem uradu]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental Oberdörfl Filialkirche hl. Thomas 25052007 02.jpg|thumb|Kapelica v Gornji vasi]] {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Dobrava (''Dobrowa''), 25 prebivalcev * Dole (''Dullach''), 45 * Kočuha (''Gotschuchen''), 217 * Vrh (''Gupf''), 90 * Zavrh (''Hintergupf''), 34 * Hmelše (''Homölisch''), 10 | width="25%" valign="top" | * Dolnja vas (''Niederdörfl''), 164 Einwohner * Gornja vas (''Oberdörfl''), 104 * Zavoze (''Sabosach''), 48 * Šmarjeta v Rožu (''Sankt Margareten im Rosental''), 289 * Selo (''Seel''), 23 * Treblje (''Trieblach''), 84 |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Šmarjeta v Rožu |Sever = [[Žrelec]] |Severovzhod = [[Galicija (Koroška)|Galicija]] |Jugozahod = [[Borovlje]] |Jugovzhod = [[Sele, Avstrija|Sele]] |Jug = [[Sele, Avstrija|Sele]] }} == Zgodovina == Občina, takrat še skoraj popolnoma slovensko govoreča, je bila ustanovljena leta 1850, ko so se združile tri katastrske občine: Kočuha, Šmarjeta in Dolnja vas. Območje občine se od njene ustanovitve dalje ni bistveno spreminjalo. == Prebivalstvo == ===Zgodovinska slika=== Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 92% prebivalcev takratne občine Šmarjeta v Rožu navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Šmarjeta v Rožu/Sankt Margareten im Rosental | 1065 (92%) | 87 (8%) |- |} === Danes === Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela Šmarjeta v Rožu 1133 prebivalcev, od tega je bilo 97,3% avstrijskih, 1,2% pa [[Nemčija|nemških]] državljanov. 12% prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti. 94,3% prebivalstva se prišteva k [[katolicizem|rimo-katoliški]] veroizpovedi, 2,3% pa h [[evangeličani|evangeličanski]]. 2,5% prebivalstva se ne opredeljuje za nobeno uradno veroizpoved. {| class="wikitable" |- ! Naselje ! Število prebivalcev po uradnem popisu, leto 1991 ! Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1991 ! Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1951 |- | Treblje/Trieblach | 92 | 35,3% | 56,2% |- | Vrh/Gupf | 85 | 15,3% | 85,1% |- | Dolnja vas/Niederdörfl | 184 | 19,6% | 84,9% |- | Šmarjeta/St.Margarethen | 274 | 16,1% | 59,6% |- | Hmelše/Homölisch | 9 | 33,3% | 98,1% |- | Kočuha/Gotschuchen | 221 | 15,4% | 79,1% |- | Zavoze/Sabosach | 47 | 25,5% | 55,2% |- | Selo/Seel | 30 | 33,3% | 50,0% |- | Dobrava/Dobrowa | 33 | 21,2% | 91,5% |- | Zavrh/Hintergupf | 34 | 19,4% | 100% |- | Dole/Dullach | 56 | 5,4% | 95,1% |- | Gornja vas/Oberdörfl | 88 | 5,0% | 23,2% |} == Kultura in znamenitosti == * Župnijska cerkev Sv. Margarete * Ledeniški klif na Vrhu * Geološka krožna pohodniška pot po Zavrhu * Znanstveni center "Expi" v Kočuhi <ref>http://www.expi.at/expiweb</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Tradicionalno uspešni gospodarski panogi na področju občine sta bili od nekdaj kmetijstvo in gozdarstvo. V zadnjih desetletjih pa se je občina zahvaljujoč svoji ugodni zemljepisni legi gospodarsko naslonila tudi na razvito industrijo v [[Celovec|Celovcu]] in [[Borovlje|Borovljah]], kar ji omogoča bolj pester in raznolik ekonomski razvoj. Kot eden od vogelnih kamnov razvoja občine se je v zadnjem času uveljavil turizem. Poleg prostorov za kampiranje ob Dravi je na prostoru občine možno najti tudi precejšnje število sobodajalcev, gostinskih lokalov in kmečkih turizmov. Na Kočuhi mnoga lesno-predelovalna podjetja proizvajajo cenjene darilne artikle, nadaljnja delovna mesta pa zagotavljata gradbeno podjetje v Šmarjeti in veliko mizarstvo v Gornji vasi. == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Šmarjeta v Rožu se je na občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole:<ref>[http://info.ktn.gv.at/grwahl2009/ Kärntner Landesregierung: Wahlergebnisse]</ref> * Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ): 7 svetnikov * Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ): 4 svetniki * Avstrijska ljudska stranka (ÖVP): 3 svetniki * [[Enotna lista]]: 1 svetnik === Grb === Zmaj z verigo, ki se nahaja v levem delu grba, je atribut zavetnice župnije, Svete Margarete [[Antiohija|antiohijske]]. Desna stran grba je namenjena predstavitvi dveh domačih obrti, tradicionalno značilnih za področje Šmarjete: zgoraj se tako nahaja tipično delovno orodje vezalcev sodov, potezni nož, spodaj pa škaf za vodo. Izdelovanje sodov in škafov je bilo na območju občine dolgo prisotno, v modernem času pa sta obe domači obrti nekoliko v zatonu. Grb in zastava sta bila občini podeljena 29. avgusta 1989. Zastava je rumeno-rdeča, z vključenim grbom. == Viri == <references /> == Spletne povezave == {{Commons}} * [http://www.st-margareten.at/ Gemeinde Sankt Margareten im Rosental] * {{StatistikAustria|20428}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] q37eu5tfhftyy5hvm00outm5aka99yg 0 343180 5726096 5688139 2022-07-31T16:43:18Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''[[Carinska služba]] na Slovenskem''' se prvič pojavi v času [[Rimski imperij|Rimljanov]], kasneje pa v oživi s pojavom [[novi vek|novega veka]]. V obdobju med 1830 in 1947 sta posle carinske službe ločeno opravljali dve službi: carinska služba v ožjem smislu (carinska inšpekcija) in [[finančna straža]]. Od leta 1947 področje carinskega nadzora na tleh Slovenije opravlja ena sama carinska služba. Leta 1991 je ob razglasitvi samostojne [[Slovenija|Slovenije]] pričela delovati [[Carinska uprava Republike Slovenije]], ki pa je od leta 1999 dalje pričela pobirati temeljno [[dohodarstvene pristojbine|dohodarstveno]] dajatev- [[trošarina|trošarine]] in je glede na razmerje med pobranimi dajatvami postala dohodarstveno-carinska služba. Leta 2004 je Slovenija zaradi svojega vstopa v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] izgubila večji del carinskih meja. ==Carina v času Rimljanov== [[Slika: Tauroctonous Mithras-Attis, Kerch, p 191.png|thumb|levo|200px|Cariniki so na slovensko ozemlje zanesli [[mitraizem]]]] Na slovenskem ozemlju se cariniki prvič pojavijo že v času [[Rimski imperij|Rimljanov]], ko je Poetovio (današnji [[Ptuj]]) postal sedež carinskega urada za ilirsko carinsko področje (to področje je zajemalo tudi [[Panonija|Panonijo]] in [[Norik]]).<ref>Božič et al. 1999. Str. 238</ref><ref>Asakura, H. (2003): str. 65.</ref> Prvotni [[Publikani|publikanski]] sistem je kasneje zamenjala državna carinska služba. Na področju ilirskega carinskega okrožja se je to zgodilo leta 182.<ref name="VG20">Vomer Gojkovič et al. (2008): str. 20-21.</ref> Da bi cariniki lahko pravnomočno uradovali v gospodarjevem imenu, so morali biti sužnji.<ref name="VG20"/> Vendar pa so obenem poznali tudi oboroženo carinsko-mitninsko stražo- ''custodiae''.<ref>Asakura, H. (2003): str. 81.</ref> V Poetovio (današnji [[Ptuj]]) je prihajalo veliko carinskih sužnjev iz [[Mala Azija|Male Azije]], ki so na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] zanesli [[mitraizem]].<ref name="VG20"/> ==Carinam podobne dajatve v srednjem veku== [[Slika:Mendel_I_048_r.jpg|thumb|desno|200px|Mitničar/carinik od prevoznika prejema prometno-tržno pristojbino, [[Sveto Rimsko cesarstvo]] leta 1426]] V srednjem veku se ponovno vzpostavi trgovina na velike razdalje in za vladavine kralja [[Arnulf Koroški|Arnulfa]] je prvič omenjeno pobiranje pristojbin za prehod blaga.<ref>Hepe, B. (20119: str. 18. Zapisane letnice 977 in dalje so očitno tiskarska pomota- Arnulf je vladal v 9. stoletju.</ref> Namesto [[carina (dajatev)|carin]] v modernem pomenu besede so poznali splošne prometno-tržne dajatve in zdi se, da med 13. in 15. stoletjem na območju slovenskih dežel ne obstajajo zanesljivi dokazi o terminološkem razlikovanju med [[mitnina|mitnino]] (''maut'') in »carino« (''zoll'').<ref>Kosi (1999): str. 253, 255–257.</ref> Za nadzor nad [[tovornik (poklic)|tovornik]]i oziroma nad pobiranjem vseh teh dajatev so se oblastniki pogosto spopadali med seboj, npr. [[Spanheimi]], kasneje [[Celjski grofje]] in [[Habsburžani]].<ref>Hepe, B. (2011): str. 20-22.</ref> Na gospodarski razvoj slovenskega ozemlja je vplival predvsem spor med [[Benetke|Benetkami]] in Habsburžani glede carinsko-mitninskega nadzora.<ref>Hepe, B. (2011): str. 21-22, 26.</ref> Tako Benetke kot Habsburžani so se trudili vzpostaviti institucijo obvezne poti, da bi na ta način lažje pobirali dajatve; prvi so se utrdili v [[Koper|Kopru]], drugi pa v [[Trst]]u.<ref>Hepe, B. (2011): str. 21-22.</ref> ==Carinsko službovanje od 15. stoletja do 1918== [[Slika: Kraška burja-Valvasor.jpg|thumb|levo|250px|Tovorniki se borijo s kraško burjo. Bakrorez iz [[Valvazor]]jeve [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]]]] ===Pojav sodobnih carin pod Habsburžani=== Šele z nastopom novega veka od konca 15. stoletja dalje med izrazi carina in mitnina prihaja do jasnih pomenskih razlik: mitnina odtlej predstavlja dajatev od blaga na prehodu čez mitninsko postajo ali ob prihodu v mesto oziroma na trg, carina dajatev, ki se pobira ob prehodu blaga čez deželno ali državno mejo, specifična dajatev, ki se je pobirala le na nekaterih mitninskih postajah, pa se je imenovala naklada.<ref>Gestrin, F. (1972): str. 14.</ref> Do sistemskega uvajanja carin v modernem pomenu besede v [[Avstrija|avstrijskem]] delu [[Habsburška monarhija|Habsburškega]] cesarstva pride šele kasneje, okrog leta 1700, ko je postal uvoz blaga, ki ga je bilo možno izdelati v domačih deželah, prepovedan.<ref name="ZA16">Zupančič, A. (2008). Str. 16.</ref> V začetku 18. stoletja so se Habsburžani uspeli otresti beneške nadvlade nad plovbo po [[Jadransko morje|Jadranu]], kar je okrepilo proces uvajanja sodobnega carinskega sistema- vzpostavila se je sodobna carinska meja, [[Trst]] in [[Reka, Hrvaška|Reka]] pa nista spadala v carinsko območje Habsburške monarhije, ampak sta veljala za »prosto pristanišče«<ref>Hepe, B. (2011): str. 31.</ref> [[Slika:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|thumb|right|200px|Cesarica [[Marija Terezija]] je leta 1775 v ožjem avstrijskem delu cesarstva oblikovala enotno carinsko območje]] Vse do časa [[Marija Terezija|Marije Terezije]] so bile posamezne dežele kakor [[Kranjska]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] samostojna carinska območja, ki so bila ukinjena leta 1775, temu je v času cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] sledilo še poenotenje carinskega postopka.<ref name="ZA16"/> Slovenski prostor je kot carinsko območje postal povsem enoten šele leta 1851, ko so bile ukinjene vse notranje carinske meje,<ref name="ZA16"/> torej tudi carinska meja med Štajersko in [[Prekmurje]]m. Predhodniki sodobne carinske službe so bili v avstrijskem cesarstvu mitninarji, oboroženi konjeniški nadzorniki ([[iblajtarji]]) in kasneje dualni sistem vojaških nadzornikov (kordonistov) in pobiralcev carin (tridesetinski red).<ref>Hepe, B. (2011): str. 20, 25, 34.</ref> Pred pojavom kordonistov so na turški in rusko-tatarski meji carinsko-mitninski nadzor v cesarstvu opravljali tudi [[portaši]]. ===Ilirske province=== Čeprav so bili iblajtarji in tržaški cariniki uniformirani že prej, so splošno uniformirano carinsko službo v naših krajih prvi uvedli [[Francozi]] v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]].<ref>Hepe. B. (2011). Str. 34-37.</ref> Carinska služba v Ilirskih provincah je zaposlovala 900 uradnikov, ki so prihajali iz vojaških vrst, in je bila razdeljena na sedem inšpektoratov.<ref>Podpečnik (2010): str. 106.</ref> Uniforma francoskih carinikov je že od leta 1800 poznala [[dvorogelnik]] in frak, oba v modro-zelenem odtenku, leta 1812 pa je na posodobljeni carinski uniformi modrozeleni odtenek prevladal, dodani pa so bili elementi [[huzarji|huzarske]] uniforme.<ref>Hepe, B. (20119: str. 35-36.</ref> Francoski cariniki so poleg inšpektoratov poznali operativne enote, ki so jih imenovali brigade, čini zaposlenih v brigadah pa so bili:<ref>Hepe, B. (2011): str. 35.</ref> * nadglednik (tudi preglednik; ''préposé'') * podporočnik * poročnik * nadzorni poročnik * glavni poročnik * stotnik * brigadni kontrolor ===Carinsko-dohodarstveni sistem 1829-1918=== Avstrijci so prvo sodobno in enotno uniformirano carinsko službo oblikovali šele leta 1829- imenovala se je mejna straža (Slovenci so jo verjetno imenovali »mejači«),<ref>Hepe, B. (2011): str. 29, 38.</ref> ki je opravljala policijsko varovanje meje in preprečevala tihotapstvo blaga, zavezanega plačilu carinskih, trošarinskih in monopolnih pristojbin.<ref>Hradský, E. (1916): str. 11-12.</ref> Čini mejne straže so bili:<ref name="#1">Hradský, E. (1916): str. 13.</ref> * lovec * višji lovec * vodja * komisar (poročnik) * višji komisar (stotnik) Leta 1835 so bile izvedene obsežne reforme carinskega in dohodarstvenega nadzora,<ref>Hepe, B. (2011): str. 38.</ref> pri čemer so ustanovili tudi notranjo finančno policijo. Šlo je za dohodarstveno ali pristojbinsko stražo (Slovenci so jo imenovali »mitništvo«)<ref>glej opombo 388 v: Hepe, B. (2011): str. 38.</ref>, ki je bila namenjena nadzoru dohodarstvenih pristojbin, čini te službe pa so bili:<ref name="#1"/> * (nad)paznik ali nadglednik * višji (nad)paznik ali višji nadglednik * rešpicient * višji rešpicient * podinšpektor * inšpektor [[Slika:K.k. Finanzwach-Aufseher.PNG|thumb|desno|130px|Financar s činom paznika ob koncu 19. stoletja]] Leta 1843 sta se obe nadzorni službi združili v enotno službo, ki so jo imenovali [[finančna straža (Avstrija)|finančna straža]]. Slovenci so to službo sprva imenovali »denarstvina straža« in šele kasneje »finančna straža«.<ref>Hepe, B. (2011): str. 39.</ref> Čini te službe so bili:<ref>glej prilogo v: Mühlhauser (1955).</ref><ref>Čelik, P. (2012). Str. 16.</ref> * (nad)paznik ali nadglednik * višji (nad)paznik ali višji nadglednik * rešpicient * višji rešpicient * komisar I. reda * komisar II. reda * višji komisar I. reda * višji komisar II. reda Poleg finančne straže je obstajala tudi carinska služba v ožjem pomenu besede, ki je zajemala predvsem višje carinsko uradništvo.<ref>Hepe, B. (2011): str. 38- 40.</ref> Pogostejši nazivi v carinski službi so bili:<ref>Hepe, B. (2011): str. 40.</ref><ref>Čelik, P. (2012): str. 280.</ref> * carinski praktikant * carinski asistent * carinski oficial * carinski revident * carinski inšpektor * višji carinski inšpektor Carinski uradniki so nosili uniformo po splošnih državnih predpisih za uradnike dvorne komore oziroma finančnega ministrstva. Nosili so temnozeleni suknjič, obrobki in ovratnik pa so bili v travno zeleni barvi.<ref>Hepe, B. (2012): str. 78.</ref> Mejna straža je bila oblečena v temnozelene uniforme in v svetlo-sive plašče, nosili pa so tudi visoke kape [[čaka|čake]], ki so takrat bile zgoraj razširjene in na katerih je bil tudi obrobek v rdeči in beli barvi.<ref>Hradský, E. (1916): str. 86-87.</ref> Podobno uniformo je nosila tudi finančna straža, le da so čake kasneje postale skoraj povsem cilindrične oblike in brez rdeče-belih obrob.<ref>Hradský, E. (1916): str. 89 in dalje.</ref> Finančna straža je nasledila sive plašče mejne straže in temnozelene suknjiče, imela pa je še »rusko-sive« hlače.<ref>Hepe, B. (2011): str. 79.</ref> Uradniki so nosili dvorogelnike s črnimi perjanicami, sicer pa so uniforme finančne straže precej posnemale vojsko.<ref>Vrišer, S. (1991): str 21.</ref> Leta 1911 je bilo na območju današnje Slovenije zaposlenih 36 carinikov in 341 financarjev, od tega 16 slovenskih carinikov in 218 slovenskih financarjev, vendar so Slovenci službovali tudi na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in na meji med [[Italija|Italijo]] in [[Avstrijsko primorje|Primorjem]]: bilo je okrog 26 slovenskih carinikov in verjetno nad 310 slovenskih financarjev.<ref>Hepe, B. (2011): str. 44.</ref> Leta 1912 je bilo vseh finančnih stražnikov v Avstrijskem delu Habsburškega cesarstva 11.036.<ref>Hradský, E. (1916): str 42.</ref> ==Carinsko službovanje med obema svetovnima vojnama== ===Carina v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji=== [[Slika:Carinik1925 SHS.PNG|thumb|levo|130px|Carinik leta 1925]] [[Slika:Carinik Pantelic.PNG|thumb|right|130px|Carinik Gvozden Pantelić (*1892/93- † 17.10.1930), Carinarnica Ljubljana. Slovenski izdelovalci v dvajsetih letih še niso znali izdelati šapk boljše kvalitete]] [[Slika:Financial Controller (SHS).PNG|thumb|desno|130px|Preglednik II. razreda finančne kontrole]] [[Slika:Financial Controller 1936.PNG|thumb|levo|130px|Nova uniforma finančne kontrole iz leta 1936]] [[Slika:Fin-kontrola.JPG|thumb|right|250px|Pevski zbor [[finančna kontrola (SHS/Jugoslavija)|»finančne kontrole«]] (finančne straže med obema svetovnima vojnama) v Mojstrani leta 1927]] Od leta 1919 do 1991 je bilo slovensko ozemlje del enotnega carinskega območja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in v tem času je bila leta 1925 sprejeta tudi prva jugoslovanska carinska tarifa.<ref name="ZA16"/> Leta 1919 je [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]] ustanovila 85 carinarnic, ki so bile razdeljene na osrednje carinarnice, glavne carinarnice I. in II. reda ter stranske carinarnice, glavna carinska urada na [[Slovenija|Slovenskem]] pa sta imela sedeže v [[Ljubljana|Ljubljani]] in v [[Maribor]]u.<ref>Čelik, P. (2012): str. 25-26.</ref> Kasneje se je število carinarnic zmanjševalo- leta 1931 je doseglo številko 51.<ref>Čelik, P. (2012): str. 286.</ref> Stara Jugoslavija je sicer obdržala delitev na carinsko-dohodarstveno nadzorno službo ([[Finančna kontrola (SHS/Jugoslavija)|finančno kontrolo]]) in strokovno carinsko službo v ožjem smislu.<ref>Hepe, B. (2011): str. 47-48.</ref> Med tem, ko je finančna kontrola kot služba [[finančna straža|finančne straže]] na Slovenskem tudi v medvojnem času ohranila prevladujočo slovensko identiteto, je bilo pri carinskih inšpektorjih drugače: če je bilo v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] polovica carinikov Slovencev, jih je bila v medvojnem času le še tretjina.<ref>Hepe (2011): str. 44, 48.</ref> Leta 1935 je bilo na območju Slovenije, ki je pripadalo [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] zaposlenih okrog 120 carinikov.<ref name="H48">Hepe, B. (2011): str. 48</ref> Število finančnih kontrolorjev na Slovenskem je precej nihalo- od 511 leta 1919 do 1.376 leta 1926, kasneje je upadalo do najnižje točke leta 1935, ko je bilo uslužbencev finančne kontrole le še 529.<ref>Čelik, P. (2012): str. 53, 212, 434.</ref> Vendar se niso vsi financarji ukvarjali s carinskim in mejnim nadzorom- po grobi oceni je v Sloveniji bilo za to delo potrebnih 500 do 600 finančnih kontrolorjev.<ref name="H48"/> Predvsem financarji so nosili orožje, saj je bilo njihovo delo lahko zelo nevarno. Prva svetovna vojna je med ljudstvom povzročila moralno razsulo, zaradi velike gospodarske krize pa je bilo značilno veliko pomanjkanje, zato je nastajal zelo agresiven oboroženi kriminal, pri delu je bilo ubitih več financarjev, v Sloveniji pa je leta 1930 odmeval umor carinika Gvozdena Pantelića.<ref>Hepe, B. (2013): str. 31.</ref> Cariniki so bili leta 1924 v skladu s staro srbsko tradicijo oblečeni v temno-modro uniformo, nosili so črno kravato in bili oboroženi s sabljo,<ref>Čelik, P. (2011): str. 283</ref> toda že leta 1925 so bili uveljavljeni sodobna siva zimska uniforma in bela letna uniforma z metuljčkom ter svečani črni suknjič, sabljo pa je zamenjal revolver.<ref name="H82"/> Na službenem pokrivalu (šapki) so kot rapoznavni znak finančne stroke nosili temno-zeleni venec, enako pa so obrobljene zlate proge na narokavju.<ref name="Vrišer41">Vrišer, S. (1991): str 41.</ref> Cariniki so nosili številne uniformološke novosti- npr. metuljček, rjav pas z naramnikom, torbico z revolverjem.<ref name="Vrišer41"/> Takšne uniforme so tedaj veljale za zelo sodobne, napravljene po angleški modi.<ref>Vrišer, S. (1991): str 42.</ref> Cariniki so v tem obdobju poznali šest činov: pet inšpektorskih činov za najvišje uradnike od V. do I. razreda, poleg tega pa še poseben čin pa za direktorja carinarnice.<ref name="H82">Hepe, B. (2011): str.82.</ref> Finančna kontrola je leta 1921 dobila belo letno uniformo ter sivo-olivno zimsko uniformo, toda leta 1924 je bila uvedena uniforma v bledi zeleni barvi<ref>Čelik, P. (2011): str. 144-147, 165.</ref> Ta uniforma se ni obnesla- zamenjana je bila z dvema barvnima odtenkoma, od katerih se eden zdi olivne in drugi temno-zelene barve.<ref>Hepe, B. (2011): str. 85.</ref><ref>O trajanju sivo-olivne uniforme do srede tridesetih let primerjaj z: Damjanović, N. (2001): str. 45.</ref> Od leta 1936 so bili v veljavi novi kroji uniforme v temnozeleni barvi.<ref>Vasić, D. (2001): str. 206.</ref> Čini so nastopali v obliki srebrnih ali zlatih prog na rokavih.<ref name="SV"/> Uniforme finančnih kontrolorjev so bile po obliki sicer zelo podobne uniformam jugoslovanskih orožnikov.<ref name="SV">Vrišer, S. (1991): str. 40.</ref> Nazivi finančne kontrole so bili od najnižjega do najvišjega:<ref name="H82"/><ref>Čelik, P. (2012): str. 146-147.</ref> A. poduradniki: * pripravnik * pripravnik z izpitom za poduradnika * podpreglednik * preglednik * preglednik II. razreda * preglednik I. razreda B. uradniki: * komisar II. razreda (uradnik X. razreda) * komisar I. razreda (uradnik IX. razreda) * podinšpektor (uradnik VIII. razreda) * inšpektor I. razreda (uradnik VII. razreda) * inšpektor II. razreda (uradnik VI. razreda) ===Italijansko-jugoslovanska meja=== [[Slika: Gendarmerie SHS-GDF Italy.JPG|thumb|levo|250px|Orožnik iz SHS (levo) in pripadnik italijanske finančne straže (desno) na [[Rapalska meja|Rapalski meji]]]] Najbolj zanimiva carinska meja se je v času med obema vojnama nahajala v smeri proti Italiji. Na Kranjsko so iz Italije tihotapili testenine, vino chianti, riž, svilo, paradižnik, dežnike in ženske nogavice, v nasprotno smer so prenašali tobak, cigarete, moko in meso.<ref name="CC">Čuček (2005): str. 372-373.</ref> Ko se je [[Italija]] zaradi abesinske vojne znašla v mednarodni osamitvi, je tihotapljenje blaga v Italijo pomagalo prenašati gospodarsko osamo.<ref name="CC"/> Za Italijane je bilo pred začetkom [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] zanimivo tudi tihotapljenje vojaških konj iz kraljevine Jugoslavije.<ref>Čelik, P. (2012): str. 439-440.</ref> Operativni nadzor meje je izvajala kraljeva [[finančna straža (Italija)|finančna straža]]. Ko je zahodno slovensko ozemlje postalo del italijanske države, je prišlo do reorganizacije finančne straže, ki je bila deljena na legije, tako, da je na slovenskem območju delovala tržaška legija,<ref>Ales, S. (2012): str. 16.</ref> od leta 1926 pa videmska legija in tržaška legija.<ref>Ales, S. (2012): str. 24.</ref> Financarji so včasih sodelovali pri tihotapljenju konj v Italijo, po napadu Italije na Jugoslavijo pa je na ozemlju Ljubljanske pokrajine delovalo od 600 do 900 pripadnikov kraljeve finančne straže.<ref>Hepe, B. (2012): str. 49-50.</ref> ==Carinsko službovanje v jugoslovanski republiki== {{Glavni članek|Jugoslovanska carinska služba (1944-1991)}} [[Slika:Carinska preglednica na mariborski železniški postaji 1959.jpg|thumb|levo|130px|Carinski nadzor na [[Maribor]]ski železniški postaji leta 1959]] [[Slika:Carinica 1962 (Yu).PNG|thumb|right|130px|Ženska uniforma leta 1962]] [[Slika:Carinik 1962 (Yu).PNG|thumb|levo|130px|Moška uniforma leta 1962]] [[Slika:Carinica 1976 (Yu).PNG|thumb|right|130px|Ženska uniforma leta 1976]] [[Slika:Carinik 1976 (Yu).PNG|thumb|levo|130px|Moška uniforma leta 1976]] [[Slika:Unused Yugoslavian Customs Badge.JPG|thumb|desno|130px|Neuporabljena službena značka iz časa pred letom 1991]] ===Poenotenje carinske službe in dela finančne straže=== Oblast je službo finančne kontrole sprva preimenovala v finančno stražo, toda v letih 1946-1947 je finančne stražarje na dohodarstvenem področju priključila dacarjem, na carinskem področju pa kot »carinske stražnike« carinikom.<ref>Čelik, P. (2012): 643-646)</ref><ref name="U">Udovčić, D. (1984).</ref> Davčna terenska straža je kmalu poniknila, kasneje je funkcijo nadzora prevzela centralno vodena [[SDK]].<ref>Primerjaj s Čelik, P. (2012b): str15.</ref> Pobiranje dohodarstvenih pristojbin je država kmalu odpravila, carinska straža pa je znotraj poenotene carinske službe funkcionalno preživela, ime pa se je pozabilo.<ref>Poimenovanje carinska oziroma finančna straža se že dolgo ne uporablja več. Namesto tega za razlikovanje od carinskih inšpektorjev (carinikov v ožjem pomenu besede) danes govorimo predvsem o mejnih carinikih in o mobilnih enotah, na sedežih uradov pa o »srednješolskih« kadrih.</ref> O kontinuiteti carinske oziroma finančne straže ne priča le nekdanji izraz »carinski stražnik« za najnižji rang carinikov,<ref name="U"/><ref>Čelik, P. (2012): str. 646)</ref> ampak tudi nova olivno-rjava uniforma jugoslovanskih carinikov iz leta 1962, ki v dveh tretjinah kombinira elemente iz stare predvojne uniforme finančne kontrole, le v eni tretjini pa elemente iz stare predvojne carinske uniforme.<ref>Mikuž, S.; Živko, I (2011): str. 90.</ref> Povojne uniforme so bile sicer sprva črne barve za nižje carinske uslužbence (stražarje) in vsaj od leta 1952 svetlo-oker za višje carinske uslužbence.<ref>Mikuž, S.; Živko, I. (2011): str. 89.</ref> Delitev na nadzorno in strokovno carinsko službo je bila torej odpravljena. Toda tudi nova poenotena služba je bila sprva večinoma zanemarjena ter slabo pripravljena na odpiranje državnih meja.<ref>Mikuž, S.; Živko, I. (2011): str. 55-57.</ref> To se je poznalo tudi pri številu zaposlenih na ravni vse tedanje [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavije]], saj je zaposlenost od 4.000 delavcev (carinikov, finančnih/carinskih stražnikov) iz leta 1945 upadla na 670 carinikov iz leta 1952.<ref>Mikuž, S.; Živko, I. (2011): str. 55.</ref> Nazivi carinikov v povojni carinski službi so bili:<ref>Čelik, P. (2012): str. 646.</ref> * carinski stražnik<ref>to je finančni stražar na carinskem področju; primerjaj avstrijsko poimenovanje ''Zollwache.''</ref> * nižji carinik * carinik * višji carinik ===Posodabljanje jugoslovanske carinske službe=== Že leta 1965 se je zaključilo obdobje strogega državnega nadzora, meje so se odpirale in carinska služba se je naglo modernizirala.<ref name="MZ58-60">Mikuž, S.; Živko, I. (2011): str. 58-60.</ref> Carinska služba je bila odtlej bolje izobražena.<ref>Mikuž, S.; Živko, I. (2011): str. 57, 59.</ref> Od leta 1967 je carinska služba zaradi naraščajoče gospodarske vloge postala samostojni zvezni organ in je leta 1982 v 40 carinarnicah (od tega 9 slovenskih) zaposlovala okrog 4.700 ljudi.<ref name="MZ58-60"/> Ob koncu obstoja druge Jugoslavije je obstajalo 12 carinskih laboratorijev.<ref>Mikulan, K.; Smutni, E. (2009): str. 47.</ref> Od leta 1962 je bila pri uniformah v veljavi olivno-rjava oziroma kaki barva carinske uniforme, ki se je obdržala vse razpada Jugoslavije.<ref>Vasić, Č. (2001): str. 221.</ref> Od leta 1962 so v carinski službi uporabljali službene značke: v obdobju 1962-1971 je bila to značka z grbom Jugoslavije, ki je imela spodaj prikaz stilizirane meje, od leta 1967 je bila to značka z znakom »C« (kar pomeni carina), od leta 1976 pa trikotna značka, na vrhu katere je bil jugoslovanski grb, spodaj pa identifikacijska številka delavca.<ref>Mikulan K.; Smutni, E. (2009): str. 47-48.</ref> Na tej zadnji znački v identifikacijskem polju prvi dve številki pomenita oznako carinarnice: v Sloveniji je imela Ljubljana oznako 61, Celje oznako 62, Dravograd 63, Gornja Radgona 64, Jesenice 65, Koper 66, Maribor 67, Nova Gorica 68 in Sežana 69.<ref>Bjeloš, N. (2000): str. 5</ref> Od leta 1971 so cariniki na rokavih nosili položajne oznake v pasah ali trakovih.<ref name="MS51"/> Orožja v povojnem obdobju cariniki niso nosili.<ref>Primerjaj s Suša, T. (2011); primerjaj fotografije jugoslovanskih mobilnih oddelkov; šele mobilni oddelki slovenske carine so leta 1997 pričeli nositi orožje.</ref> Prevladujoče zaporedje položajnih oznak v jugoslovanski carinski službi je bilo po letu 1962:<ref name="MS51">Mikulan K.; Smutni, E. (2009): str. 51</ref><ref>Mikuž, S.; Živko, I. (2011): str. 91, 93.</ref> * carinik s srednjo izobrazbo * carinik z višjo izobrazbo * vodja organizacijske enote z višjo izobrazbo * carinik z visoko izobrazbo * vodja organizacijske enote z visoko izobrazbo Če so neposredno po vojni pri uvozu blaga prevladovali kava, obutev, obleke, pralni praški in podobno, so se v obdobju po letu 1965 že pojavljali najrazličnejši artikli, npr. razni kmetijski stroji.<ref>Mikuž, S.; Živko, I. (2011): str. 57, 62.</ref> Izreden razvoj je doživelo carinsko tarifiranje, že okrog leta 1970 pa je prišlo do začetnega uvajanja informatizacije.<ref>Mikuž, S., Živko, I. (2011): str. 63-64.</ref> ===Razpadanje Jugoslavije in »carinska vojna«=== Jeseni leta 1990 se je pričel razpad jugoslovanskega fiskalnega sistema, saj je 1. septembra [[Srbija]] začela zadrževati zvezni prometni davek in carine, konec oktobra pa se je temu pridružila tudi [[Slovenija]], zaradi tega in drugih dogodkov so se na prelomu med letoma 1990 in 1991 na področju tedanje Jugoslavije že pričeli oblikovati različni gospodarski sistemi.<ref>Mencinger, J. (1995). Str. 86-87.</ref> S približevanjem dneva slovenske osamosvojitve so se v letu 1991 stopnjevali pritiski na slovenski del tedanje jugoslovanske carine, zvezna carinska uprava je nad cariniki v Sloveniji pogosto izvajala notranji nadzor, cariniki pa so se bili prisiljeni odločiti za ali proti Sloveniji.<ref name="KF">Košir, Franc (2006). Uvodna stran.</ref> V carinarnicah po Sloveniji je bilo tedaj zlasti med vodilnim kadrom ogromno carinikov iz drugih območij Jugoslavije, zato so jih Slovenci skušali čim več prepričati, da podprejo odločitev Slovenije za osamosvojitev.<ref name="KF"/> Carina na Slovenskem je v tim. »carinski vojni« (1990-1991) z odvajanjem denarja od pobranih carin in drugih uvoznih dajatev na račun [[SDK]] odločilno pripomogla k osamosvojitvi Slovenije, saj je na ta način polnila blagajno novo nastajajoče države, ki je ta sredstva v času, ko je izbruhnila vojna, potrebovala za obrambo razglašene samostojnosti.<ref>Janjič, K. (2011). Str. 68-72.</ref> ==Carinsko službovanje med 1991 in 2014== {{Glavni članek|Carinska uprava Republike Slovenije}} [[Slika:Carinica 2000 (Slo).PNG|thumb|130 px|desno|Stara slovenska ženska uniforma]] [[Slika:Carinik 2000 (Slo).PNG|thumb|levo|130px|Stara slovenska moška uniforma]] Z osamosvojitvijo je Slovenija dejansko v noči med 25. in 26. junijem 1991 že takoj vzpostavila samostojno carinsko območje in lastno carinsko službo- [[Carinska uprava Republike Slovenije|Carinsko upravo Republike Slovenije]].<ref name="ZA17">Zupančič, A. (2008). Str. 17.</ref> Slovenski cariniki so tudi v času napadov [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske vojske]] (JLA) poskrbeli za carinjenje blaga, predvsem tistega, ki je bilo nujno potrebno za proizvodnjo v podjetjih, ob tem pa še blaga, ki je bilo nujno za obrambo nove države.<ref name="KF"/> Po odpravi dohodarstvenega nadzora v letu 1947 se je operativni stražniški nadzor skoraj ves čas dogajal pod zaščito obmejnih [[policija (Slovenija)|policistov oziroma miličnikov]], zato je bila na začetku slovenska carinska služba neoborožena tudi v obmejni operativi. Zaradi povečanja potreb po carinskem nadzoru gibanja blaga pa so prenovljeni mobilni oddelki leta 1997 pričeli nositi orožje.<ref>Suša, T. (2011): str. 94. Ponovno uvajanje nošenja orožja v carinski operativi obuja klasično vlogo carinske oziroma finančne straže, še zlasti, ker je slovenska »carinska služba« že od leta 1999 dalje v resnici dohodarstveno-carinska služba, v kateri pomen pobiranja carin bledi, pomen pobiranja trošarin pa narašča.</ref> Število zaposlenih je naraščalo vse do leta 1997, ko je bilo v carinski službi zaposlenih 2.287 oseb, do leta 2010 pa je število zaposlenih upadlo na 1.654 oseb.<ref>Kraljič, J. et al. (2011): str. 50, 54.</ref> S približevanjem [[Evropska unija|Evropski uniji]] je Slovenija leta 1997 z vrsto drugih držav sporazumno vstopila v tako imenovani ''Panevropski sistem diagonalne kumulacije porekla'', ki v medsebojnih odnosih med državami podpisnicami prinaša posebne ugodnosti glede porekla blaga.<ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32006R1617:SL:HTML Uredba Sveta (ES) št. 1617/2006].</ref> Od leta 1999 je carinska služba ponovno postala carinsko-dohodarstvena služba, saj je pričela pobirati tudi [[trošarina|trošarine]].<ref>primerjaj z: Kvenderc, M. (2011): str. 83.</ref> Od 1. maja 2004 Slovenija pripada enotnemu carinskemu območju Evropske unije, pri čemer cariniki pri svojem delu uporabljajo tako evropsko pravo, nacionalno pravo in mednarodno pravo.<ref>Zupančič, A. (2008). Str. 18-39.</ref> 01.07.2013 je bila zaradi vstopa [[Hrvaška|Hrvaške]] v Evropsko unijo ukinjena »južna« carinska meja, cariniki so se z meje umaknili, carinska služba pa je veliko uslužbencev premestila v mobilne oddelke.<ref>STA (2013): [http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/po-vstopu-hrvaske-v-eu-okrepitev-carinskih-mobilnih-oddelkov Po vstopu Hrvaške v EU okrepitev carinskih mobilnih oddelkov]</ref> [[Slika:Carinik 2011 (Slo).PNG|thumb|right|130px|Nova carinska uniforma od leta 2011 vse do nastanka Finančne uprave Republike Slovenije ni povsem izkoreninila nošenja stare uniforme]] V slovenski carinski službi je sprva v uporabi ostala nekoliko spremenjena jugoslovanska carinska uniforma, nato pa je bila leta 1992 uvedena sivkasto-zelena uniforma, ki se vse do leta 2011 ni bistveno spremenila.<ref>Langus-Boc, S. (2011): str. 106.</ref> Položajne oznake slovenskih carinikov na tej stari slovenski uniformi so označevale sledeče skupine zaposlenih:<ref>Langus-Boc, S. (2011): str. 109.</ref> * carinik * carinik na vodstvenem položaju * višji carinik; inšpektor III. * višji carinik na vodstvenem položaju * carinik z visoko izobrazbo * carinik z visoko izobrazbo na vodstvenem položaju * pomočnik upravnika * upravnik ==Carinska služba kot del Finančne uprave Republike Slovenije (od 2014)== {{Glavni članek|Finančna uprava Republike Slovenije}} [[Slika:FURS- sedez1.JPG|thumb|left|250px|Sedež nove Finančne uprave Republike Slovenije je hkrati tudi sedež Uprave za carine]]V času [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je [[Državni zbor Republike Slovenije]] 31. marca 2014 sprejel Zakon o finančni upravi (ZFU), ki je določil, da se carinska in davčna služba 01.08.2014 združita v enotno [[Finančna uprava (Slovenija)|Finančno upravo]].<ref>ZFU (2014): 112. člen.</ref> Vlada Republike Slovenije je 15.07.21014 na dopisni seji za vršilko dolžnosti generalne direktorice finančne uprave imenovala Jano Ahčin, in sicer do imenovanja generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. Položaj je nastopila s 16. julijem 2014.<ref name="Vlada">Vlada RS (2014): internetni vir.</ref> Jani Ahčin je zaradi tega dne 15.07.2014 prenehal mandat generalne direktorice Davčne uprave Republike Slovenije, 31. 7. 2014 pa je bil s položaja generalnega direktorja Carinske uprave Republike Slovenije razrešen tudi Rajko Skubic.<ref name="Vlada"/> Od 01.08.2014 namesto nekadanje Carinske uprave Republike Slovenije deluje [[Finančna uprava Republike Slovenije]] in s to združitvijo je bilo konec slovenske carinske službe kot od drugih upravno-davčnih organizacij neodvisne institucije. Do 31. decembra 2014 v mreži območnih davčnih in carinskih uradov ni bilo nobenih sprememb, potem pa so carinski in davčni uradi prenehali obstajati, saj je namesto njih 01. januarja 2015 prišlo do nastanka finančnih uradov.<ref name="FK2014">Fidermuc, K. (2014).</ref> Znotraj Finančne uprave Republike Slovenije se je carinski poklic po imenu ohranil v nazivih carinika, vendar ta naziv ne predstavlja več carinskih inšpektorjev in svetovalcev.<ref>ZFU (2014): 13. člen.</ref> Znotraj Finančne uprave Republike Slovenije je bila organizirana tudi Uprava za carine pod vodstvom prvega direktorja Stanislava Mikuža.<ref>FURS (2014): [http://www.fu.gov.si/kontakti/generalni_financni_urad_gfu/ ''Generalni finančni urad- kontakti''].</ref> == Glej tudi == * [[Carinska služba]] * [[Carina (dajatev)|carina]] * [[Carinska uprava Republike Slovenije]] * [[Zgodovina davčne službe na Slovenskem]] == Opombe in sklici== {{opombe|2}} ==Viri== <div class="references-small"> *Ales, Stefano (2012). ''L'età del grigio-verde 1909-1932''. Museo storico della Guardia di dinanza. * Asakura, Hirnori (2003). ''World history of the customs and tariffs''. Bruselj, World Customs Organization. * Bjeloš, Nenad (2000): ''Službeni znaci državnih organa na granici do 1991. godine.'' Dinar, januar 2000, str. 51-54. * Čelik, Pavle (2012): ''Naši financarji (1918-1946)''. Ljubljana Modrijan. * -- (2012b): ''Avstrijsko cesarstvo je bilo bolj pravna država od današnje Slovenije.'' '''Iz''': Dnevnikov objektiv, sobota 29. Septembra 2012, str. 14-15. * Čuček, Martina (2005). [http://carsologica.zrc-sazu.si/downloads/343/cucek.pdf ''Strateška lega zgornje Pivke in presihajočih jezer po uveljavitvi Rapalske pogodbe.''] '''Iz''': ''Acta carsiologica'', letnik 34, št. 3, Ljubljana, str. 768–783. * Damjanović, Nebojša. 2001. Пазвој службеног одеванја у Србији у XIX. и XX. Веку. Beograd: Srpska akademija nauke i umetnosti. Vasić Č. /ur./. Слчжвено одело у Србији у 19. и 20. Веку, str. 172–225. * Fidermuc, Katarina. (2014). [http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/financna-uprava-pred-vrati-cariniki-omenjajo-stavko.html ''Finančna uprava pred vrati, cariniki omenjajo stavko.'']. Delo, 20.05.2014 * Gestrin, Ferdo (1972). ''Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. * Hepe, Boštjan (2011): ''Zgodovina carine od antike do konca druge svetovne vojne.'' '''Iz''': Hepe, Boštjan (ur.): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve'']. Ljubljana, Carinska uprava Republike Slovenije. Str. 13-54. * -- (2011): '' Razvoj carinske uniforme, ki so jo med letoma 1843 in 1945 nosili Slovenci .'' '''Iz''': Hepe, Boštjan (ur.): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve'']. Ljubljana, Carinska uprava Republike Slovenije. Str. 67-80. * -- (2013). [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_26.pdf ''Cariniki skozi čas: umor Gvozdena Pantelića'']. '''Iz'''. ''Carina.si: Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije, št. 26. * Janjič, Katarina (2011): ''Vloga in pomen carinske službe pri osamosvajanju Slovenije.'' '''Iz''': Hepe, Boštjan (ur.): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve'']. Ljubljana, Carinska uprava Republike Slovenije. Str. 67-74. * Kosi, Miha (1999). ''K problemu mitnine v srednjem veku''. Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU). * Košir, Franc (2006). [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/Publikacije/Carina.si/Stevilka_08.pdf ''Petnajst let slovenske carine'']. Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije, številka 8. * Kraljič, Joža et al. (2011): Organizacijski razvoj slovenske carine od 1991 do 2011''. '''Iz''': Langus-Boc Sabina (ur.). [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_22.pdf ''carina.si, številka 22,''] oktober 2011, Murska Sobota, Tiskarna Klar, str. 49-57. * Kvenderc, Miran (2011): ''Kronologija trošarin v Sloveniji''. '''Iz''': Langus-Boc Sabina (ur.). [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_22.pdf ''carina.si, številka 22,''] oktober 2011, Murska Sobota, Tiskarna Klar. * Hradský, Emanuel (1916). ''Geschichte der Oesterreichischen k.k. Finanzwache 1526-1916.'' Prerau, samozaložba. * Langus-Boc, Sabina (2011). ''Razvoj carinske uniforme na Slovenskem: Slovenija od 1992 do 2010''. '''Iz''': Langus-Boc Sabina (ur.). [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_22.pdf ''carina.si, številka 22,''] oktober 2011, Murska Sobota, Tiskarna Klar, str. 106-109. * Mencinger, Jože. (1995). ''Gospodarski sistem in politika Slovenije''. Ljubljana, Uradni list RS. * Mikulan, Krunoslav; Smutni, Emil: Znakovlje carinske službe FNRJ/SFRJ. OBOL, letnik XLVII, št. 61, str. 47–53. * [[Stanislav Mikuž|Mikuž, Stanislav]], Živko, Ivan (2011). ''Carina Jugoslavije v obdobju od 1944 do 1991.'' '''Iz''': Hepe, Boštjan (ur.): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve'']. Ljubljana, Carinska uprava Republike Slovenije. Str. 55-56. * -- (2011): ''Razvoj carinske uniforme med letoma 1944 in 1991.'' '''Iz''': Hepe, Boštjan (ur.): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve'']. Ljubljana, Carinska uprava Republike Slovenije. Str. 89-94. * Mühlhauser. 1955. 125 Jahre Zollwache: Der älteste Exekutivkörper Österreichs jubiliert. Wien. * Nečak, Dušan (2012). [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Za_medije/Sporocila_za_medije/2012/Trst__mesto_nakupov_predavanje_dr._Dusana_Necaka.pdf ''Trst, mesto nakupov.''] Ljubljana. Predavanje na Generalnem carinskem uradu dne 10. januarja 2012. * Podpečnik, Jože. 2010. Ilirska carina. La douanne Illyrienne. Pod Napoleonovim orlom: 200 let ustanovitve Ilirskih provinc: Razstavni katalog. Sous les aigles Napoléonnes: biceutenaire des Provinces Illyriennes: Catalogue de l' exposition. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije. * Repe, Božo (2012): [ http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Za_medije/Sporocila_za_medije/2012/Prehodi__meje_po_2._svetovni_vojni_predavanje_dr._Boza_Repeta.pdf ''Prehodi meje in vplivi zahodnih držav na Slovenijo po drugi svetovni vojni.''] Ljubljana. Predavanje na Generalnem carinskem uradu dne 10. januarja 2012. * Suša, Tomaž (2011). ''Razvoj carinskih mobilnih ekip''. '''Iz''': Langus-Boc Sabina (ur.). [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_22.pdf ''carina.si, številka 22,''] oktober 2011, Murska Sobota, Tiskarna Klar, str. 90-95. * Udovčić, Dragana (1984). ''Carinska služba 1944–1984''. Savezna uprava carina. * Vasić, Čedomir. 2001. Одела грађанских служби. Str. 201. Vasić, Čedomir /ur./. 2001. Слчжвено одело у Србији у 19. и 20. Веку. Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti. Str. 172–225. * Vlada Republike Slovenije(2014): [http://www.vlada.si/medijsko_sredisce/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/vlada_imenovala_vrsilko_dolznosti_generalne_direktorice_financne_uprave_republike_slovenije_48012/ ''Vlada imenovala vršilko dolžnosti generalne direktorice Finančne uprave Republike Slovenije'']. Vlada Republike Slovenije, medijsko središče, 15.07.2014, internetni vir. * Vrišer, Sergej. 1991. Uniforme v zgodovini II: Civilne uniforme na Slovenskem. Ljubljana: Založba Park. * Vomer Gojkovič, Mojca; Žižek, Ivan (2008). ''Rimski vsakdan v Poetoviu: Katalog razstave. Roman everyday life in Poetovio; exhibition catalogue''. Ptuj: Pokrajinski muzej. * [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2014961 ''Zakon o finančni upravi (ZFU)'']. Uradni list Republike Slovenije, št. 25/2014. * Zupančič Alojz (2008). ''Carinski postopki v EU''. Ljubljana, Odin. * [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32006R1617:SL:HTML ''Uredba Sveta (ES) št. 1617/2006'' z dne 24. oktobra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1207/2001 zaradi posledic uvedbe sistema panevro-mediteranske kumulacije porekla|Uredba 1627/2006].</div> {{-}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Carinska služba]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za finance Republike Slovenije]] k1jys6aawsc9lnbhf1fc4wzzyt0v446 0 343242 5726097 5301170 2022-07-31T16:43:30Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Spominska plošča Arthurja Lemischa v [[Šentvid ob Glini|Šentvidu na Glini]].}} '''Arthur Lemisch''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[politik]], * [[6. februar]] [[1865]], [[Šentvid ob Glini]], † [[29. oktober]] [[1953]], Šentvid ob Glini. Arthur Lemisch je bil [[Koroška (vojvodina)|koroški]] in [[Avstrija|avstrijski]] politik. Kot deželni namestnik ([[nemški jezik|nemško]] ''Landesverweser'') je od leta 1918 do 1921, torej v obdobju [[Boj za severno mejo|bojev za slovensko severno mejo]] in [[koroški plebiscit|koroškega plebiscita]], vodil provizorično deželno vlado Koroške. Med letoma 1927 in 1931 je bil koroški deželni glavar. Lemisch, čeprav tudi [[Slovenci|slovenskih]] in [[Italijani|severnoitalijanskih]] korenin, je znan kot eden najvidnejših političnih zastopnikov nemško-nacionalne ideje na Koroškem v 1. polovici 20. stoletja. S svojim delovanjem za časa koroškega plebiscita in po njem je utemeljil mnoge daljnosežne raznarodovalne politike, ki naj bi v čimkrajšem času pripeljale do enojezične, nemške Koroške. == Življenje == Lemisch je bil že v mladosti član raznih nemških fantovskih združenj (nemško ''Burschenschaften'') v [[Celovec|Celovcu]], [[Innsbruck]]u in [[Gradec|Gradcu]], kjer se je navzel takrat popularnih [[pangermanstvo|pangermanskih]] idej. Njegova mati, Fanni Lemisch, je bila bogata posestnica, ki je dala leta 1888 v Celovcu in v [[Poreče|Porečah]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] zgraditi dve znameniti in danes spomeniško zaščiteni vili , vilo ''Seewarte'' in vilo ''Seeblick''. Kot potomec ene najstarejših koroških železarniških družin (Rauscher von Stainberg), posestnik in jurist, je bil od leta 1896 dalje poslanec nemško-nacionalne stranke v Koroškem deželnem zboru, od leta 1897 do 1906 pa tudi poslanec v avstrijskem parlamentu. V tem času je bil član Nemške ljudske stranke (''Deutsche Volkspartei''). V [[dunaj]]skem parlamentu se je Lemisch zavzemal za rešitev koroške železarske industrije, vendar brez uspeha. Leta 1906 se je Lemisch vrnil na Koroško in se povsem posvetil organiziranju koroških kmetov v nemško-liberalno zvezo. Le-ta je na deželnih volitvah leta 1907 prejela kar 50% glasov. Po [[1. svetovna vojna|1. svetovni vojni]] sta se na Koroškem pojavili dve politični viziji. [[Koroški Slovenci]], živeči na jugu dežele in večinoma volivci konservativne [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]], so takrat predstavljali vsaj četrtino prebivalstva celotne dežele in zahtevali združitev z matičnim [[Slovenci|slovenskim]] narodom onstran [[Karavanke|Karavank]]. Na drugi strani je koroška deželna vlada, ki so jo sestavljali izključno nemško govoreči Korošci, 11. novembra leta 1918 oznanila vstop dežele Koroške v njenih zgodovinskih mejah v novoustanovljeno republiko Nemško Avstrijo (''Deutschösterreich''). Arthur Lemisch je bil izvoljen za "deželnega namestnika" v tej provizorični nemško-koroški deželni vladi, prvi po padcu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] [[monarhija|monarhije]]. V tej funkciji je ostal vse do 22. julija 1921. V tem obdobju je bil Lemisch na čelu vseh nemško-nacionalnih naporov za preprečitev odcepitve [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]] in njene priključitve takratni [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Provizorično nemško-koroško vlado, v kateri Slovenci niso bili zastopani, je vodil skozi obdobje oboroženih spopadov na Južnem Koroškem, kakor tudi v pred-plebiscitnem obdobju. Od 15. junija 1927 do 21. januarja 1931 je bil Lemisch – kot neodvisni kandidat - še enkrat na čelu koroške politike, tokrat kot deželni glavar. Slovel je kot goreč zagovornik nemško-nacionalne ideje, ki je dojemala [[Nemci|Nemce]] in nemštvo kot superiorne ostalim narodom in kulturam. Kljub tovrstnim nazorom Lemisch naj ne bi odkrito simpatiziral z [[nacizem|nacizmom]], ki je ravno v tistem obdobju 20. stoletja doživljal silovit vzpon tako v [[Nemčija|Nemčiji]] kot [[Avstrija|Avstriji]]. Lemischa, ki je imel poleg nemških tudi slovenske in italijanske korenine <ref>Stammbaum in: Friederun Pleterski: ''Heimwärts Reisen'' Verlag Styria Regional, April 2012</ref> , nemški avtorji največkrat opisujejo kot "nemško-romantičnega Korošca", torej romantičnega nemškega nacionalista, ki z nacizmom naj ne bi imel veliko skupnega. Kolikor je soditi po njegovih znanih prednikih, je bil Lemisch tipičen produkt nemško-koroškega meščanstva, katerega zgodovinski razvoj je bil močno obremenjen s [[protestantizem|protestantizmom]] in [[protireformacija|protireformacijo]] na Koroškem , in je bilo kot tako izrazito protikatoliško, posledično pa tudi protislovensko usmerjeno. == Dediščina == V mnogih koroških mestih, predvsem v južnem delu dežele, so po Lemischu še danes poimenovane ulice in trgi. Večinsko, nemško-nacionalno obarvano zgodovinopisje na Koroškem ga predstavlja kot politika, ki je v prelomnih trenutkih popeljal deželo do zmage in edinosti na [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]]. Hkrati pa se prevečkrat povsem spregleda njegovo ključno vlogo pri snovanju in izvajanju agresivnih asimilacijskih politik, uperjenih proti [[Koroški Slovenci|koroškim Slovencem]]. O tistih koroških Slovencih, ki so na plebiscitu leta 1920 glasovali proti obstanku Južne Koroške v avstrijskih mejah, je Lemisch 20. oktobra 1920 recimo zapisal takole ( glasilo ''Kärntner Landsmannschaft, Nr. 80'') : „Le eno samo generacijo imamo časa, da te zavedence ponovno pripeljemo nazaj v "koroštvo". Z nemško kulturo in koroško prijaznostjo želimo opraviti to delo v času ene generacije.“ In dalje: „Toda preden začnemo z delom ljubezni, dokončajmo najprej delo povračila. Hočemo se znebiti vseh tistih, ki so škodovali svetemu miru naše domovine.“ Tovrstnim pozivom, izrečenim s strani najvišjih koroških deželnih politikov, so še v istem letu sledile prve deportacije slovenskih kulturnih delavcev, intelektualcev in duhovnikov. == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Pleterski, Friederun |year=2012 |title=Heimwärts reisen : auf den Spuren meiner Familie |publisher=Wien ; Graz ; Klagenfurt : Styria Regional Carinthia |isbn=978-3-70120-100-6 |cobiss= |pages=}} * Helge Dvorak: ''Biographisches Lexikon der Deutschen Burschenschaft.'' Band I Politiker, Teilband 3: I–L. Heidelberg 1999, S. 267–268. == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lemisch, Arthur}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Deželni glavarji Koroške]] a78birrnx0eszzfquuo1c77tgc5fltw 0 343465 5726098 5466062 2022-07-31T16:43:49Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT| name=Moosburg| name_local=Možberk| imagesize= | image_caption= | image_coa = Wappen at moosburg.png| image_map = | state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]| population =4492| population_as_of = 2005| population_ref =| pop_dens = 122| area = 36.76| elevation = 503| lat_deg=46| lat_min=39| lat_hem=N| lon_deg=14| lon_min=10| lon_hem=E| postal_code = 9062| area_code =04262| mayor = Herbert Gaggll ([[ÖVP]])| website = [http://www.moosburg.gv.at www.moosburg.gv.at]| }} [[Slika:Moosburg Ortschaft 23072008 21.jpg|thumb|Možberk]] [[Slika:Roemerstein_Portraitbuesten_Ehepaar_Moosburg_01.jpg|thumb|Rimska izkopanina: portret zakonskega para]] [[Slika:Moosburg Schloss 1 Schloss O-Ansicht 23072008 05.jpg|thumb|Grad Možberk]] [[Slika:Moosburg Pfarrkirche Heiliger Michael 23072008 41.jpg|thumb|Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku]] [[Slika:Moosburg Goritschitzen 15102008 10.jpg|thumb|left|Vas Goričica]] [[Slika:Moosburg_Karolingermuseum_01.jpg|thumb|Karolinški muzej v Možberku]] [[Slika:Moosburg Tigring Schlossstraße 10 Schloss SO-Ansicht 16082009 9130.jpg|thumb|Grad Tigrče]] [[Slika:Moosburg Tigring Pfarrkirche 16082009 444.jpg|thumb|Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah]] [[File:Moosburg keep of Arnulf north view 9122009 03.jpg|thumb|left|Razvaline [[Arnulf Koroški|Arnulfovega]] gradu pri Možberku]] '''Možberk''' (tudi ''Blatograd'', [[nemški jezik|nemško]] ''Moosburg'') je občina v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]]. Leži severozahodno od deželnega glavnega mesta Celovec in severno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]. Območje Možberka je vse do 1. polovice 20. stoletja spadalo v [[Slovenci|slovenski]] jezikovni in kulturni krog in je bilo kot tako vključeno v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. V slovenski kulturni zgodovini je Možberk znan predvsem kot kraj, kjer je med letoma 1827 in 1844 deloval znameniti [[katolicizem|katoliški]] duhovnik, pesnik, jezikoslovec, etnograf in narodni buditelj [[Urban Jarnik]]. ==Geografija== === Zemljepisna lega === Možberk leži sredi tako imenovane ''Možberške kotline'' severno od Vrbskega jezera, ki je del večje [[Celovška kotlina|Celovške kotline]]. Možberško območje leži med [[Osojske Ture|Osojskimi Turami]] na zahodu in [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskim poljem]] na vzhodu. [[Srednji vek|Srednjeveški]] župniji Možberk in Tigrče sta obsegali praktično vse ozemlje ''Možberške kotline'', na severu in zahodu pa sta segali tudi preko nje. === Naselja v občini === Občina Možberk je razdeljena na osem katastrskih občin: Možberk (''Moosburg''), Tigrče (''Tigring''), Žihpolje (''Seigbichl''), Tudrešiče (''Tuderschitz''), Sv. Peter pri Možberku (''St. Peter bei Moosburg''), Borovčice pri Blatogradu (''Bärndorf''), Gradniče (''Gradenegg)'' in Prekop (''Kregabb)''. Na območju občine se nahaja sledečih 35 naselij (v oklepajih število prebivalcev iz leta 2001): {| width="54%" | width="18%" valign="top" | * Svamene gorice (''Ameisbichl'') (92) * Orliča vas (''Arlsdorf'') (38) * Borovčice pri Blatogradu (''Bärndorf'') (82) * Dole (''Dellach'') (17) * Baniče (''Faning'') (47) * ''Freudenberg'' (1) * Gabrielj (''Gabriel)'' (54) * Goričica (''Goritschitzen'') (73) * Gradniče (''Gradenegg)'' (118) * Hojovče (''Hohenfeld)'' (150) * Knežiče (''Knasweg)'' (123) * Krajnik (''Krainig'') (17) | width="18%" valign="top" | * Prekop (''Kreggab)'' (103) * Malija gora (''Malleberg)'' (39) * Možberk oz. Blatograd (''Moosburg'') (1.209) * ''Nußberg'' (42) * Zgornje Gorje (''Obergöriach'') (40) * Polana (''Polan'') (17) * Prosinče (''Prosintschach'') (39) * ''Ratzenegg'' (174) * Vencinje (''Rosenau'' )(70) * Šentpeter pri Možberku (''St. Peter bei Moosburg'') (432) * Žihpolje (''Seigbichl'') (261) * Semislavče (''Simislau'') (21) | width="18%" valign="top" | * Gumno (''Stallhofen'') (218) * Tigrče (''Tigring'') (326) * Tudrešiče (''Tuderschitz'') (337) * Spodnje Gorje (''Untergöriach'') (70) * Pod Lipo (''Unterlinden'') (42) * Budanje (''Vögelitz)'' (31) * ''Wielen'' (25) * Slovenji potok (''Windischbach'') (39) * Slovenji potok - okolica (''Windischbach-Gegend'') (4) * Vič (''Witsch'') (73) * Sovasja vas (''Ziegelsdorf)'' (39) |} === Sosednje občine === {| width="50%" |----- | width ="33%" align="center" | [[Trg, Koroška|Trg]] | width ="33%" align="center" | | width ="33%" align="center" | |----- | width ="33%" align="center" | [[Teholica]] | width ="33%" align="center" | [[Image:Windrose klein.png]] | width ="33%" align="center" | [[Celovec]] |----- | width ="33%" align="center" | [[Poreče, Koroška|Poreče]] | width ="33%" align="center" | [[Kriva Vrba]] | width ="33%" align="center" | [[Celovec]] |} == Zgodovina == Območje okoli Možberka je bilo naseljeno že vsaj v [[Rimsko cesarstvo|rimski]] dobi, o čemer pričajo arheološke najdbe iz tistih časov. Po prihodu [[Slovani|Slovanov]] v Vzhodne [[Alpe]] je bila ustanovljena samostojna kneževina [[Karantanija]], kraji okoli Možberka pa so se nahajali v neposredni bližini njenega političnega središča, [[Krnski grad|Krnskega gradu]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]]. Po priključitvi Karantanije v [[Franki|frankovsko]] cesarstvo [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je območje Možberka pridobivalo na pomenu v političnem življenju dežele. V utrdbi, ki se v pisnih virih navaja pod nazivom ''Mosapurch'' oziroma ''Blatograd'', je sredi 9. stoletja odraščal bodoči vzhodnofrankovski kralj in cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Arnulf Koroški]]. Po njegovem prevzemu oblasti je postal Možberk ena od uradnih cesarskih rezidenc (nemško ''Kaiserpfalz''). Kasneje je ozemlje okoli Možberka prešlo v last [[Goriški grofje|goriških]] grofov in [[Habsburžani|Habsburžanov]], tako da je bil Arnulfov grad prepuščen propadanju in postal popolnoma opuščen vsaj do 16. stoletja. Njegove razvaline je možno videti še danes, njegovo politično funkcijo pa je prevzel bližnji Grad Možberk. Občina Možberk je bila ustanovljena leta 1850. Leta 1899 sta se od nje odcepili katastrski občini Sv. Peter in Tigrče ter skupaj ustanovili lastno občino. V [[Avstrija|avstrijski]] občinski reformi leta 1973 se je občina Tigrče ponovno priključila obnovljeni in povečani občini Možberk. == Slovenska kulturna zgodovina == Možberk in okolica sta bila vse od časov Karantanije do sredine 19. stoletja poseljena z večinsko [[slovenski jezik|slovensko]] govorečim prebivalstvom. Območje je sicer več stoletij ležalo tik ob slovensko-nemški jezikovni meji, zato je bilo zelo kmalu podvrženo drugemu valu [[germanizacija|germanizacije]], ki se je s podporo [[Nemčija|nemškega]] velekapitala začela izvajati v 2. polovici 19. stoletja. Kljub organiziranemu ponemčevanju je Blatograjsko vse do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] ohranilo dovolj slovenskega elementa, da je spadalo med ozemeljske zahteve slovenske strani na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in bilo kot tako vključeno v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja. V Možberku je med letoma 1827 in 1844, v zgodnjem obdobju slovenskega narodnega preporoda, deloval duhovnik, pisatelj, etnograf in jezikoslovec [[Urban Jarnik]]. Jarnik je vzdrževal živahne stike s slovenskimi avtorji in narodnimi buditelji na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], tako tudi s [[France Prešeren|Prešernom]] in [[Anton Martin Slomšek|Slomškom]]. Slomškova znamenita pridiga ''Dolžnost svoj jezik spoštovati'' o ljubezni do maternega jezika in slovenstva <ref>Pridiga Dolžnost svoj jezik spoštovati je bila objavljena v Drobtinicah 1849: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMQTVK7M/?query=%27keywords%3ddrobtinice+1849%27&pageSize=25</ref>, ki jo je imel na Jarnikovo pobudo ravno v blatograjski župnijski cerkvi na [[binkošti|binkoštni]] ponedeljek leta 1838, priča o slovenski jezikovni podobi Možberka in okolice v 1. polovici 19. stoletja. == Prebivalstvo == Možberk je imel po popisu prebivalstva iz leta 2001 4.463 prebivalce, od tega je bilo 96,0 % [[Avstrija|avstrijskih]], 1,4 % pa [[Nemčija|nemških]] državljanov. 81,3% prebivalstva občine se je izreklo za pripadnike [[katolicizem|katoliške]] veroizpovedi, 7,2 % pa se je prištevalo k [[evangeličani|evangeličanom]]. 8,2 % prebivalcev se ni izreklo za nobeno od uradnih veroizpovedi. == Kultura in znamenitosti == * Grad Možberk * Grad Tigrče * Ruševine Arnulfove utrdbe * Karolinški muzej * Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku * Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah === Arheološke najdbe === Območje med Možberkom in Tigrčami na severni strani Vrbskega jezera je bilo poseljeno že vsaj v rimskih časih. O tem pričajo številne izkopanine. Pri izkopavanjih na cerkvenem griču pri Tigrčah, kjer naj bi se nahajala rimska podeželska ''Villa rustica'', so med drugim odkrili kipec grško-rimskega jezdeca in [[marmor]]nato glavo rimskega cesarja. Tudi v Sv. Petru pri Možberku so bili odkriti ostanki antičnih zgradb iz marmorja. Rimski nagrobni kamni so vgrajeni v zidove župnijske cerkve Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku, pa tudi v nekatere od okoliških podružničnih cerkva. == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Možberk ima 23 članov, na zadnjih volitvah leta 2009 pa se je izoblikoval takole: * 11 sedežev Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) * 6 sedežev Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) * 6 sedežev Koroški Svobodnjaki (FPK) Neposredno izvoljeni župan je Herbert Gaggl (ÖVP). === Grb === Grb Možberka prikazuje, po uradnem ''blazonu'': "na zlatem ščitu na zelenem hribu stoječo črno ruševino (v obliki Arnulfove trdnjave), pred katero stoji zelen [[hrast]]". Grb in zastava sta bila občini dodeljena 17. aprila 1961. Zastava je rumeno-zelena, z vključenim grbom. == Viri == {{reflist}} {{Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška}} {{normativna kontrola}} 9z53xkibcp7ygcqxgqrz2gcj0ly9enl 0 343485 5726099 5009644 2022-07-31T16:44:06Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT| name=Ruden| name_local=Ruda| image_coa = Wappen at ruden.png| image_map = | state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | regbzk = | district = [[Okraj Velikovec|Velikovec]]| population =1600| population_as_of = 2001| area = 42.44| elevation = 465| lat_deg=46| lat_min=39| lat_hem=N| lon_deg=14| lon_min=46| lon_hem=E| postal_code = 9113| area_code =04234| mayor = Rudolf Skorjanz| website = [http://www.ruden.at www.ruden.at]| }} '''Ruda''' ([[nemščina|nemško]]: ''Ruden'') je dvojezična občina na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], v okraju [[Okraj Velikovec|Velikovec]]. Po stanju iz 1. januarja 2012 ima Ruda 1552 prebivalcev, od tega se jih okoli 4% izreka za [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. == Geografija == === Zemljepisna lega === Ozemlje občine leži v vzhodnem delu [[Podjuna|Podjune]], severno od reke [[Drava|Drave]], med Vašinjami, Lisno goro in Višnjaško goro. === Naselja v občini === Ruda je razdeljena na štiri katastrske občine: Krasnica (nemško ''Kraßnitz''), Podgora (''Unternberg''), Ruda (''Ruden'') in Led (''Eis''). Na ozemlju občine se nahaja sledečih 18 naselij: {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Dobrava (''Dobrowa'') (69 prebivalcev) * Led (''Eis'') (259) * Gruča (''Grutschen'') (14) * Kanare (''Kanaren'') (33) * Male Djekše (''Kleindiex'') (100) * Krasnica (''Kraßnitz'') (35) * Lipica (''Lippitzbach'') (50) * Dolinja vas (''Obermitterdorf'') (231) * Ruda (''Ruden'') (156) | width="25%" valign="top" | * Sv. Jakob (''Sankt Jakob'') (12) * Sv. Martin (''Sankt Martin'') (144) * Sv. Miklavž (''Sankt Nikolai'') (81) * Sv. Radegunda (''Sankt Radegund'') (127) * Srednja vas (''Untermitterdorf'') (100) * Podgora (''Unternberg'') (130) * Breg (''Unterrain'') (12) * Višnjaška gora (''Weißeneggerberg'') (0) * Drumlje (''Wunderstätten'') (47) |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Ruda |Sever = [[Grebinj]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Suha, Koroška|Suha]] |Jugovzhod = [[Pliberk]] |Jug = [[Pliberk]] |Jugozahod = [[Dobrla vas]] |Zahod = [[Velikovec]] |Severozahod = [[Grebinj]] }} == Zgodovina == === Grad Vivšnik === Severovzhodno od Rude ležijo na gozdnati planoti ruševine dvojnega gradu Vivšnik (nemško ''Weißenegg''), katerega starejši del izhaja vsaj iz 12. stoletja. Od štirih gradov z enakim imenom, ki ležijo raztreseni po Vzhodnih [[Alpe|Alpah]], je verjetno ravno Rudenski tisti, iz katerega izvira plemiška rodbina Vivšnikov (nemško ''Weißenegger''). Kot najstarejši izmed Vivšnikov se v pisnih virih pojavi neki Wülfing iz „Wizzenecka“. Živel naj bi okoli leta 1120. [[Slika:Ruden Weissenegg 01.jpg|thumb|Ruševine gradu Vivšnik pri Rudi]] Leta 1278 se je eden od Vivšnikovih boril na strani takrat še malo znanega [[Habsburžani|habsburškega]] pretendenta na [[Avstrija|avstrijske]] dežele, [[Rudolf Habsburški|Rudolfa Habsburškega]], proti [[Češka|češkemu]] kralju [[Otokar II.|Otokarju II]] in padel v [[Bitka na Moravskem polju|Bitki na Moravskem polju]]. Iz tega dejstva se sklepa, da je bila rodbina Vivšnikovih v tistih časih močna in vplivna [[Koroška (pokrajina)|koroška]] plemiška družina. Že v 13. stoletju je bil grad Vivšnik sedež deželnega sodišča, pod katerega pristojnost je spadala tudi Ruda. Leta 1363 sta grad podedovala [[Celjski grofi|Celjska grofa]] [[Ulrik Celjski|Ulrik]] in [[Herman I. Celjski|Herman]]. Leta 1425 je grof [[Herman II. Celjski|Herman II.]] poklonil grad Vivšnik bamberški nadškofiji, za kar je v zameno dobil grad na [[Muta|Muti]]. Do leta 1759 je ostal grad v bamberški lasti, nakar je po [[Jožef II.|jožefinskih]] reformah pripadel [[Avstrija|avstrijski]] državi. Grad je nato še nekajkrat zamenjal lastnike. Danes se nahaja v zasebni lasti. === Ostala zgodovina === [[Slika:Lippitzbach Schloss 23.jpg|thumb|Grad Lipica]] Na območju občine Ruda je bila vsaj od 12. stoletja naprej izpričana predelava [[srebro|srebra]], predvsem v vaseh Led in Sv. Miklavž. Možno je, da sega tradicija te obrti na Rudenskem vsaj 2000 let nazaj v preteklost; leta 1858 izkopani [[Kelti|keltski]] srebrniki iz 1. stoletja pr. n. št. verjetno nakazujejo na lokalno pridobivanje in obdelavo srebra že v tistih časih. Jasno je, da je bilo rudarjenje za različnimi kovinami v okolici Rude prisotno skozi celo zgodovino, po čemer je kraj tudi dobil svoje [[slovenski jezik|slovensko]] ime. Leta 1521 je postala Ruda samostojna župnija. Župnijska cerkev [[Sveta Marija Magdalena|Sv. Magdalene]] je zgrajena v pozno[[gotika|gotskem]] slogu in izvira iz 15. stoletja. V Rudi obstaja tudi staro vinogradno področje, ki je izpričano že v 17. stoletju, in nosi ime ''Vinograd'' (nemško „Weingarten“). Z veliko gotovostjo se domneva, da je vinogradništvo na območju občine prisotno že vse od [[srednji vek|srednjega veka]]. V kraju Led pri Rudi je med letoma 1789 in 1874 obratoval poštni urad. Poštni urad Led, ki je ležal na eni od glavnih poti v [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]], je imel kot postaja za menjavo konjev sredi 18. stoletja velik pomen za vzdrževanje komunikacij v tem delu [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. Današnja občina Ruda ima svoje začetke v letu 1850, ko sta bili ustanovljeni občini Ruda in Led. Slednja se je že leta 1854 razdelila na dva dela, od katerih je bil tisti, ki je spadal pod [[Velikovec|Velikovški okraj]], pripojen občini Ruda. Leta 1869 je bila Ruda pripojena občini [[Grebinj]], vendar se je že leta 1876 ponovno osamosvojila. [[Slika:Ruden Lippitzbach bridges 01.jpg|thumb|Stari in novi most čez Dravo pri Lipici]] == Prebivalstvo == Po popisu iz leta 2001 je imela občina Ruda 1600 prebivalcev, od tega jih je imelo 98,1 % avstrijsko državljanstvo. 3,9 % prebivalstva se je izreklo za [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. 94,0 % prebivalstva občine se prišteva h [[katolicizem|katoliški]] veroizpovedi, 1,1% pa k [[evangeličani|evangeličanski]]. 2,8 % prebivalstva se ni izreklo za nobeno od uradnih veroizpovedi. == Slovenska narodna skupnost == Občina Ruda z okolico je že vse od časov kneževine [[Karantanija|Karantanije]] del zgodovinsko [[slovenski jezik|slovensko]] govorečega ozemlja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. Ruda, ki je imela leta 1920 še slovensko govorečo večino, je bila po sklepu mirovne komisije za Koroško vključena v [[Koroški plebiscit|plebiscitno]] območje. 10. oktobra 1920 so se prebivalci Rude s približno 63% glasov večinsko opredelili za nedeljeno Koroško v okviru republike [[Avstrija|Avstrije]], medtem ko je okoli 37% prebivalcev glasovalo za spojitev Koroških Slovencev z matičnim narodom oz. za priključitev k [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref>[http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%E2%80%93-nuchtern-betrachtet/]</ref> Občina Ruda spada v območje [[podjunsko narečje|podjunskega narečja]] [[koroška narečna skupina|koroške narečne skupine]] slovenskega jezika. == Gospodarstvo in infrastruktura == [[Slika:Ruden Eis Eisenbahnbruecke ueber die Drau 01012011 205.jpg|thumb|Podjunski most čez Dravo]] Prebivalstvo občine se tradicionalno ukvarja predvsem s kmetijstvom. Visok delež prebivalstva se vozi na delo v druge kraje (po popisu prebivalstva iz leta 2001 je bilo v občini 545 dnevnih migrantov, 667 pa je bilo zaposlenih v domačem kraju). Skozi Rudo poteka v smeri zahod-vzhod cesta do [[Labot]]a, od katere se na sever odcepi cesta, ki kraj povezuje s sosednjo občino [[Grebinj]], na jug pa cesta do [[Pliberk]]a, ki prečka [[Drava|Dravo]] na mostu pri Lipici. Ruda leži ob [[Podjuna|podjunski]] železniški progi. [[Slika:Eis, dorpszicht foto3 2011-07-22 10.08.jpg|thumb|Naselje Led]] == Politika == === Občinski svet === Občinski svet je sestavljen iz 15 članov in se je na zadnjih volitvah leta 2009 izoblikoval takole:<ref>[http://info.ktn.gv.at/grwahl2009/GR2009_20812.html Amt der Kärntner Landesregierung], abgerufen 18. März 2009.</ref> * 7 sedežev Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) * 4 sedeži Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ) * 3 sedeži Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) * 1 sedež Koroški Svobodnjaki (FPK) Neposredno izvoljeni župan je Rudolf Skorjanz (SPÖ).<ref>[http://info.ktn.gv.at/bgmwahl2009/BD2009_Ruden.html Amt der Kärntner Landesregierung], abgerufen 18. März 2009.</ref> === Grb === Uradni ''[[blazon]]'' grba občine Ruda se glasi ''„Srebrni ščit s križem po vzoru keltskih srebrnikov, tj. s tričrtnim zelenim tektosaškim križem in rdečo sredino, iz katere izhajajo štirje istobarvni koničasti cvetni listi v vsakega od štirih križnih kotov.“'' <ref>zitiert nach Wilhelm Deuer: ''Die Kärntner Gemeindewappen''. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2006, ISBN 3-900531-64-1, S. 236.</ref> Grb se oblikovno naslanja na najdbo keltskih srebrnikov iz 1. stoletja pr. n. št., katerih hrbtna stran je prikazovala podobo v obliki križa. Ta naj bi izhajala iz stilizirane vrtnice antične [[Grki|grške]] trgovske kolonije Rhoda v južni [[Francija|Franciji]], kjer je okoli leta 300 pr. n. št. živelo [[Galci|galsko]] pleme Tektosagov. Rdeči deli grba torej spominjajo na rdečo vrtnico iz Rhode, rojstni kraj tektosaškega križa, tri zelene črte na njen rastlinski izvor, srebrno ozadje pa na zgodovinsko pridobivanje srebrove rude na področju občine. Grb in zastava sta bila občini Ruda podeljena 14. junija 1960. Zastava Rude je rdeče-belo-zelena, z vključenim občinskim grbom. == Kultura in znamenitosti == * Ruševine gradu Vivšnik == Osebnosti == * Ivan Ramšak, profesionalni nogometaš, trener, športni in splošni zdravnik == Literatura == * N. David: Die slowenische Mundart von Gorentschach / Gorenče. Klagenfurt 2007. == Viri == <references/> == Spletne povezave == {{commons|Ruden, Kärnten}} * [http://www.ruden.at/ Gemeinde Ruden] * {{StatistikAustria|20812}} {{Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška}} {{Podjuna}} {{normativna kontrola}} 3e5m07h5ooa9nsogwuiaw037e23gz1f 0 343559 5726100 5131825 2022-07-31T16:44:17Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT | name=Techelsberg am Wörther See | name_local=Teholica | image_coa = Wappen at techelsberg-am-woerther-see.png | image_map = Map at techelsberg am wörthersee.png | state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] | key = 20435 | population =1281 | population_as_of = 2005 | area = 28.32 | elevation = 685 | lat_deg=46 | lat_min=40 | lat_hem=N | lon_deg=14 | lon_min=6 | lon_hem=E| | postal_code = 9212 | area_code =04272 | mayor = Johann Koban | website = }} '''Teholica''' (tudi ''Dholica'',<ref name="SBL">{{SloBio |id=746933 |avtor=Grafenauer, Bogo |ime=Unrest, Jakob |vir=SBL}}</ref> uradno ''Teholica ob Vrbskem jezeru'' {{jezik-de|Techelsberg am Wörther See}}) je občina na zgodovinsko dvojezičnem območju [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]], v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]. == Geografija == === Zemljepisna lega === Področje občine Teholica se razteza od južnega pobočja [[Osojske Ture|Osojskih Tur]] vse do severne obale [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]. Na območju občine se poleg dela Vrbskega jezera nahaja tudi drugo, manjše jezero Boršt (nemško ''Forstsee''). [[Slika:Techelsberg Sankt Martin Pfarrkirche hl. Martin 16072008 41.jpg|thumb|Župnijska cerkev Sv. Martina v Teholici]] [[Slika:Techelsberg Sankt Martin Kriegerdenkmal 16072008 34.jpg|thumb|Vojni spomenik iz [[Poreče, Koroška|poreškega]] [[marmor]]ja pri Sv. Martinu]] [[File:Techelsberg Tibitsch Filialkirche heiliger Georg 04082008 01.jpg|thumb|left|Podružnična cerkev Sv. Jurija v Tibičah]] [[Slika:Techelsberg Tibitsch St Josefi Kapelle Altar 08072012 336.jpg|thumb|Oltar gozdne kapelice Sv. Jožefa v Tibičah]] [[Slika:Techelsberg Sankt Martin Kaplanei 16072008 02.jpg|thumb|Kaplanija pri Sv. Martinu]] [[Slika:Techelsberg Saag 15 Forstsee-Kraftwerk 22062006 8291.jpg|thumb|Elektrarna v Borštu]] === Naselja v občini === Občina Teholica je razdeljena na štiri katastrske občine: Šentjernej na gori (nemško ''St. Bartlmä''), Šmartin pri Teholici (''St. Martin am Techelsberg''), Tibiče (''Tibitsch'') in Trabenče (''Trabenig-Ebenfeld''). Območje občine zajema naslednjih 17 naselij (v oklepajih število prebivalcev iz leta 2001): {| width="55%" | width="15%" valign="top" | * Varpovče (''Arndorf'' (174) * Ravne (''Ebenfeld'') (38) * Skrilje (''Greilitz'') (44) * Hodajnče (''Hadanig'') (63) * Karov (''Karl'') (48) * Na Paforu (''Pavor'') (38) | width="25%" valign="top" | * Podobje na Teholici (''Pernach'') (64) * [[Žaga]] (''Saag'') (61) * [[Šentjernej na gori]] (''St. Bartlmä'') (179) * Šmartin pri Teholici (''Sankt Martin am Techelsberg'') (205) * Črniče (''Schwarzendorf'') (90) * Sekulče (''Sekull'') (406) | width="15%" valign="top" | * Tibiče (''Tibitsch'') (126) * Toporje (''Töpriach'') (205) * Tešinja (''Töschling'') (168) * Trabenče (''Trabenig'') (53) * Treblje (''Trieblach'') (97) |} === Sosednje občine === {| width="50%" |----- | width ="33%" align="center" | | width ="33%" align="center" | [[Trg, Koroška|Trg]] | width ="33%" align="center" | |----- | width ="33%" align="center" | [[Vrba na Koroškem]] | width ="33%" align="center" | [[Image:Windrose klein.png]] | width ="33%" align="center" | [[Možberk]] |----- | width ="33%" align="center" | [[Vrba na Koroškem]] | width ="33%" align="center" | [[Škofiče]] | width ="33%" align="center" | [[Poreče, Koroška|Poreče]]<br />[[Otok, Koroška|Otok]] |} == Zgodovina == Kraji okoli Teholice so bili poseljeni že v [[rimsko cesarstvo|rimskih časih]]. Skozi vasi Trabenče, Hodajnče in Šentjernej na gori je v antiki potekala rimska cesta. Po naselitvi [[Slovani|Slovanov]] v Vzhodnih [[Alpe|Alpah]] je pripadlo območje Teholice v okvir samostojne kneževine [[Karantanija|Karantanije]], iz katere se v visokem srednjem veku razvije sodobna vojvodina, kasneje zvezna dežela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]. Sredi 12. stoletja prvič izpričana naselbina ''Tohelach'' je v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] prevzela ime zavetnika svoje župnijske cerkve, [[Sveti Martin|Sv. Martina]]; prva pisna omemba tega imena izhaja iz leta 1319. Današnja podružnična cerkev Sv. Jerneja v vasi Šentjernej na gori je bila prvič omenjena leta 1363. Področje župnije Sv. Martin se je do leta 1848 prekrivalo z zahodnim delom področja deželnega sodišča Leonstein v [[Poreče, Koroška|Porečah]]. Iz obeh delov je bila leta 1850 ustanovljena civilna občina Sv. Martin pri Teholici. Z izjemo majhne spremembe občinskih meja leta 1973 je ostalo območje občine od tistih časov praktično enako. Leta 1939 se je občina preimenovala v "Teholico" , leta 1968 pa se je njen naziv uradno dopolnil še z geografskim pojasnilom "ob Vrbskem jezeru". Teholica je do 20. stoletja ležala tik ob slovensko-nemški jezikovni meji na Koroškem, oziroma jugovzhodno od nje. Območje med severno obalo [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] in [[Osojske Ture|Osojskimi Turami]] je bilo med vsemi [[slovenski jezik|slovensko]] govorečimi kraji [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]] deležno najzgodnejše [[germanizacija|germanizacije]], katere drugi val se je začel sredi 19. stoletja. V procesu je postala Teholica do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] že močno dvojezična, vendar je ohranila dovolj slovenskega elementa, da je bila vključena v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja. Kljub močnim asimilacijskim pritiskom v poplebiscitnem obdobju se je slovenščina na področju Teholice še ohranila, o čemer priča tudi zgodba odpornika proti [[nacizem|nacizmu]] [[Anton Uran|Antona Urana]], ki je izhajal iz dvojezične družine. == Prebivalstvo == === Zgodovinska slika === Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 38% prebivalcev takratne občine Sveti Martin na Dholici (''Sankt Martin am Techelsberg'') navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Sveti Martin na Dholici/Sankt Martin am Techelsberg | 530 (38%) | 874 (62%) |- |} === Danes === Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela Teholica ob Vrbskem jezeru 2059 prebivalcev, od tega jih je imelo 96,2 % [[Avstrija|avstrijsko]], 2,0 % pa [[Nemčija|nemško]] državljanstvo. V popisu 2001 se je 0,2% prebivalcev občine Teholica izreklo za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. 83,1 % prebivalstva se je izreklo za pripadnike [[katolicizem|katoliške]] veroizpovedi, 5,0 % pa se je prištelo k [[evangeličani|evangeličanom]]. 8,3% se ni izreklo za nobeno uradno veroizpoved. == Kultura in znamenitosti == * Župnijska cerkev ''Sv. Martina'' v Šmartinu pri Teholici leži na nekoliko privzdignjenem kraju na severu naselja. Izvorno [[romanika|romanska]] cerkev je bila prvič uradno omenjena leta 1319. * Kaplanija v Sv. Martinu je služila za kaplanovo stanovanje. Zadnji kaplan v kraju je bil nastavljen leta 1854. Danes se kaplanija uporablja za duhovno oskrbo občanov. Ocenjuje se, da je zgradba stara okoli 500 let in je bila 30. julija 2002 tudi spomeniško zaščitena. * Podružnična cerkev Sv. Jerneja v Šentjerneju na gori, ki jo obkroža pokopališče z zidom, je bila prvič omenjena v pisnih virih leta 1363 in je zgrajena v [[gotika|gotskem]] slogu. * Podružnična cerkev ''Sv. Jurija'' v Tibičah je bila prvič omenjena v pisnih virih leta 1616. Zgrajena je v [[barok|baročnem]] slogu. * Gozdna kapelica ''Sv. Jožefa'' v Tibičah se nahaja v gozdu vzhodno od Borškega jezera. Zgrajena je bila v letih 1958/59, ima tipično koroško strmo skodelnato streho, v njej pa so shranjene številne naslikane in izrezljane ljudske votivne podobice iz 19. stoletja. * ''Čahovnikov križ'' vzhodno od vasi Varpovče (nemško ''Arndorf'') je bil postavljen leta 1499. Gre za največje znamenje na Koroškem, 8 metrov visoko in 2 metra široko, s poslikavami Sv. Martina, [[Kristus|Kristusa na križu]], [[Marija|Marije]] z otrokom, [[angel]]ov in svetnikov. Na vrhu znamenja se nahaja zvezda s Kristusovim monogramom IHS. Dragoceno znamenje je bilo 17. februarja 1993 postavljeno pod posebno spomeniško varstvo. * Elektrarna Boršt je [[hidroelektrarna]], prvič pognana leta 1925. Od leta 1998 je elektrarna pod spomeniškim varstvom. === Kamnolom marmorja === V preteklosti se je na področju občine, predvsem v Tešinji, kopal tako imenovani [[Poreče, Koroška|poreški]] marmor, katerega zaloge pa so do danes že izčrpane. Poreški marmor je bel, z vmesnimi rožnatimi odtenki. Kamnolom sicer še vedno obratuje in ga je možno videti iz ceste ob severni obali [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]. == Gospodarstvo in infrastruktura == Dve naselji občine Teholica, ki ležita ob obali Vrbskega jezera, Tešinja in Sekulče, sta relativno pozno ujeli priključek s sosednjimi, bolj znanimi turističnimi kraji, kot sta denimo [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ali [[Poreče, Koroška|Poreče]]. V močno gozdnatem zaledju občine pa še vedno prevladujeta kmetijstvo in gozdarstvo. Skozi področje občine teče avstrijska južna [[avtocesta]], ki povezuje [[Gradec]], [[Celovec]] in [[Beljak]] z [[Italija|Italijo]]. Vzporedno z njo poteka ob severnem bregu Vrbskega jezera tudi železniška povezava med Celovcem in Beljakom. == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Teholica ima 19 članov in se je na zadnjih lokalnih volitvah izoblikoval takole: * 9 sedežev Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) * 5 sedežev Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) * 3 sedeži Koroški Svobodnjaki (FPK) * 2 BLT Državljanska Lista Teholica (Bürgerliste Techelsberg) Neposredno izvoljeni župan je Johann Koban (ÖVP). === Grb === Modri ščit nakazuje lego Teholice ob vodah Vrbskega jezera, ostali trije predmeti pa se navezujejo na najslavnejšega prebivalca občine, znamenitega koroškega kronista [[Jakob Unrest|Jakoba Unresta]], ki je bil leta 1466 postavljen za župnika pri Sv. Martinu in je leta 1500 tam tudi umrl. Odprta knjiga in gosje pero sta simbol kronista, pri čemer je gosje pero tudi atribut zavetnika župnije, Sv. Martina. [[Turki|Turška]] sablja spominja na čase [[turški vpadi|turških vpadov]] na Koroško med letoma 1473 in 1483, ki jih je Unrest kot očividec zvesto in podrobno popisal v svojih kronikah. Grb in zastava sta bila občini podeljena 29. maja 1989. Zastava je modro-bela, z vključenim občinskim grbom. == Osebnosti == * [[Jakob Unrest]], (* okoli 1430, †1500) znameniti kronist poznega srednjega veka, deloval je kot župnik v Sv. Martinu pri Teholici in tam tudi umrl.<ref name="SBL"/> * [[Anton Uran]], (1920 - 1943), odpornik proti vpoklicu v [[Wehrmacht]], žrtev nacističnega režima == Literatura == * Gertraud Warmuth, Tatjana Uran: ''Techelsberg am Wörther See''. Eigenverlag Gemeinde Techelsberg am Wörther See, Techelsberg 2004 == Spletne povezave == {{Kategorija v Zbirki|Techelsberg}} * [http://www.techelsberg.gv.at/ Gemeinde Techelsberg am Wörther See] * {{StatistikAustria|20435}} == Viri == {{reflist}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Osojske Ture}} {{normativna kontrola}} epberlmecy37rxtze7kp5gjk0uyww00 0 343590 5726101 5385004 2022-07-31T16:44:30Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT | name=Pörtschach&nbsp;am Wörther&nbsp;See | name_local=Poreče | image_coa = Wappen at poertschach.png | image_map = Map at pörtschach am wörthersee.png | state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] | key = 20424 | population =2632 | population_as_of = 2005 | area = 16.21 | elevation = 461 | lat_deg=46 | lat_min=38 | lat_hem=N | lon_deg=14 | lon_min=9 | lon_hem=E | postal_code = 9210 | area_code =04272 | mayor = Franz Arnold | website = [http://www.poertschach.at www.poertschach.at] }} '''Poreče''' (uradno ''Poreče ob Vrbskem jezeru'', [[nemščina|nemško]] ''Pörtschach am Wörthersee'') so zgodovinsko dvojezična občina v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] s skoraj 3.000 prebivalci na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Poreče ležijo ob severni obali [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] in so bile vsaj do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] del strnjenega [[slovenski jezik|slovensko]] govorečega področja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. Danes so znane predvsem kot priljubljeno središče poletnega turizma. == Geografija == === Zemljepisna lega === [[Slika:Poertschach Moosburger Strasse Haeuserensemble mit Pfarrkirche 17012010 155.jpg|thumb|Stanovanjske hiše z župnijsko cerkvijo na [[Možberk|Možberški]] ulici]] Občina Poreče leži na nadmorski višini med 446 do 702 metrov na severnem bregu Vrbskega jezera, približno 14 kilometrov zahodno od [[Celovec|Celovca]]. === Naselja v občini === Območje občine je razdeljeno na dve katastrski občini, Poreče ob jezeru in Žale (nemško ''Sallach''). Edino naselje v občini so Poreče ob Vrbskem jezeru. === Sosednje občine === {| width="50%" |----- | width ="33%" align="center" | | width ="33%" align="center" | [[Možberk]] | width ="33%" align="center" | |----- | width ="33%" align="center" | [[Teholica]] | width ="33%" align="center" | [[Image:Windrose klein.png]] | width ="33%" align="center" | [[Kriva Vrba]] |----- | width ="33%" align="center" | | width ="33%" align="center" | [[Otok, Koroška|Otok]] | width ="33%" align="center" | |} === Geologija === [[Slika:Pörtschach Blumeninsel Strandbad Maria Woerth 10012010 444.jpg|thumb|Polotok ob Vrbskem jezeru, Rožni otok in Kapucinski otok]] Pokrajina ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], ob katerem ležijo Poreče in Pričiče (nemško ''Pritschitz''), je bila bistveno preoblikovana za časa zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]. Pred okoli 100.000 leti sta bili tako dolina okoli Vrbskega jezera, kot tudi tista okoli nekoliko višje ležečega [[Hodiško jezero|Hodiškega jezera]] popolnoma zapolnjeni z ledom. Iz osrednjih [[Alpe|Alp]], zahodnih [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]], [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]] in zahodnih [[Krške Alpe|Krških Alp]] so se stekale ogromne ledene mase proti vzhodu in se združevale na področju današnjega [[Beljak]]a v mogočnem [[Drava|Dravskem]] [[ledenik]]u, ki je na najširšem delu dosegal kar 30 kilometrov širine. Pri [[Beljak]]u je bil visok okoli 900 metrov, pri [[Celovec|Celovcu]] še okoli 700 metrov, zaključeval pa se je nekje pri današnjem [[Pliberk]]u, Vašinjah in [[Grebinj]]u. Jezerno dno se je izoblikovalo predvsem za časa umikanja ledu. Največji del ozemlja občine Poreče je zgrajen iz mladih ledenodobnih usedlin. == Zgodovina == === Etimologija === Ime ''Poreče'', iz katerega je izpeljana [[nemščina|nemška]] oblika ''Pörtschach'', je [[slovenski jezik|slovenskega]] izvora in pomeni ''kraj ob reki'' oz. ''porečje''. === Antika in srednji vek === Na podlagi [[arheologija|arheoloških]] najdb je bilo ugotovljeno, da je ob severni obali Vrbskega jezera že v [[rimsko cesarstvo|rimskih]] časih potekala [[Norik|Noriška cesta]], ki je povezovala [[Vrba na Koroškem|Vrbo]] na zahodni strani s [[Kriva Vrba|Krivo Vrbo]] na vzhodni strani jezera. Okoli leta 600 se na področje Vzhodnih [[Alpe|Alp]] naselijo [[Slovani]] in ustanovijo svojo samostojno kneževino [[Karantanija|Karantanijo]], predhodnico kasnejše vojvodine in zvezne dežele Koroške. [[Karantanci]] so kmalu poselili vso obalo Vrbskega jezera, o čemer pričajo krajevna imena v okolici, ki so skoraj vsa [[slovenski jezik|slovenskega]] izvora. Območje okoli Vrbskega jezera je ležalo v neposredni bližini političnega in duhovnega središča Karantanije, [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]], kar ga je delalo za poselitev še toliko bolj zanimivega. Leta 1150 se Poreče prvič omenijo v pisnih virih. Grad ob jezeru, ki je bil postavljen nekako v tistem času, se do danes ni ohranil, ostalo je le še nekaj ruševin. V bližini stoječa graščina Leonstein, ki je bila zgrajena leta 1490 v neposredni bližini današnjega središča Poreč in v kateri je bil nekoč sedež okrajnega sodišča, je vse do pred kratkim močno razpadala, vendar jo zadnjih nekaj let ponovno obnavljajo. Danes se v njej nahaja hotel. Poreče so postale samostojna župnija leta 1785. === Novi vek === Poreče so bile, tako kot ostali kraji okoli Vrbskega jezera, vse od časov Karantanije do sredine 19. stoletja poseljene skoraj z izključno [[slovenski jezik|slovensko]] govorečim prebivalstvom. Prve spremembe je prinesel zagon modernega turizma, še posebej po vzpostavitvi oglednih ladijskih voženj čez Vrbsko jezero. Prvi turisti so bili [[Nemci|nemški]] in [[Avstrija|avstrijski]] meščani, ki so se navduševali nad romantično podobo z gorami obdanega jezera sredi idilične Južne Koroške in z njimi je prišlo v teh krajih do prvega resnejšega prodora [[nemški jezik|nemščine]]. Kraji so postali turistično zanimivi in slovensko prebivalstvo Poreč, ki se je do takrat večinoma preživljalo s kmetovanjem, gozdarstvom in ribištvom, je z odprtimi rokami sprejemalo dodatni zaslužek. Posledica je bila vedno večja uporaba nemščine v komunikaciji z gosti in v vsakdanjem življenju, kar je takratna načrtna [[germanizacija]] Koroške v šolstvu in uradništvu le še pospeševala. Leta 1864 so dobile Poreče železniško progo, ki jih je povezala z [[Dunaj]]em in [[Italija|Italijo]]. To je dalo še dodaten zagon tujskemu turizmu in majhno ribiško-kmečko naselbino spremenilo v priljubljen mednarodni dopustniški cilj. Znani gostje so bili denimo cesar [[Franc Jožef I.]], [[Gustav Mahler]] in [[Johannes Brahms]]. Slovenstvo v Porečah, kakor ob vsej severni obali Vrbskega jezera, se je kljub prodoru nemškega turizma in kapitala močno ohranilo vse do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. Poreče, čeprav takrat še večinsko slovensko govoreče, so bile vključene v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja. Po plebiscitu je novi val turističnega in gospodarskega razvoja skupaj s tradicionalno protislovensko politiko koroških deželnih oblasti le še stopnjeval asimilacijske pritiske na [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. Po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] [[Avstrija|avstrijska]] država zgodovinsko slovenskih krajev na severni strani Vrbskega jezera, vključno s Porečami, ne obravnava več kot uradno dvojezično ozemlje. Po vrhuncu turističnega razcveta na Koroškem v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja je prišlo do rahle ohladitve, v zadnjem času pa Poreče doživljajo ponovno turistično oživitev, tokrat na drugačnih temeljih in usmerjene k drugačni ciljni populaciji. == Prebivalstvo == [[Slika:Poertschach Johannes-Brahms-Promenade Blumenstrand vor Parkhotel 27082006 01.jpg|thumb|Poletna promenada ob jezeru v Porečah]] Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela občina Poreče 2670 prebivalcev, od tega jih je imelo 90,3 % [[Avstrija|avstrijsko]], 3,0°% [[Hrvaška|hrvaško]], 2,3% [[Nemčija|nemško]] in 1,3% [[Bosna in Hercegovina|bosansko]] državljanstvo. Za [[katolicizem|katoličane]] se je izreklo 75 % prebivalstva občine, za [[evangeličani|evangeličane]] 10 % in za [[islam|muslimane]] 1,6 %. Za nobeno od uradnih veroizpovedi se je izreklo 10 % prebivalstva. == Kultura in znamenitosti == [[Slika:Poertschach Brahms-Haus Weisses Roessl 11062006 01.jpg|thumb|Hiša, v kateri je prebival Johannes Brahms]] * Župnijska cerkev [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janeza Krstnika]]. Predhodnica današnje cerkve se omenja že leta 1328, domneva pa se, da je pred njo v Porečah obstajala še starejša [[krst]]na cerkev, podružnica Marijine cerkve na [[Otok, Koroška|Otoku]]. Leta 1785 so postale Poreče samostojna župnija, dve leti kasneje pa so na mestu predhodne cerkve začeli graditi današnjo. Posvečena je bila leta 1794. Leta 1891 se je porušil zvonik, v letih 1904−1906 pa je sledila razširitev in prenovitev fasade po načrtih Josefa Viktorja Fuchsa. * Podružnična cerkev Sv. Ožbolta [[Slika:Pörtschach am Woerthersee Pfarrkirche 17012010 414.jpg|thumb|Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika]] [[Slika:Poertschach Goritschach Filialkirche hl Oswald 03022007 01.jpg|thumb|Cerkev Sv. Ožbolta v Žalah]] [[Slika:Sallach Springbrunnen 01.jpg|thumb|Studenec v Žalah]] * Železniška postaja iz [[Teholica|tešinjskega]] [[marmor]]ja * Evangeličanska cerkev in središče evangeličanske skupnosti * Župnišče * Mesnerjeva hiša na Možberški ulici št. 22 * Graščina Leonstein * Ruševine nekdanjega jezerskega gradu * Muzej [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]] == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Poreče ob Vrbskem jezeru sestoji iz 19 članov in se je na zadnjih volitvah leta 2009 izoblikoval takole: * 8 sedežev Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) * 7 sedežev Koroški Svobodnjaki (FPK) * 4 sedeži Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) Neposredno izvoljeni župan je Franz Arnold (FPK). === Grb === Glavni motiv poreškega grba se navezuje na najstarejši ohranjeni pečat gospodarjev gradu ob Vrbskem jezeru, Seeburgerjev. Upodobljen je na listini iz leta 1284. Prikazuje srebrno ribo v skoku, katera v ustih drži zelen list. Pomen in izvor tega motiva sta neznana. Zastava Poreč je modro-bela, z vključenim občinskim grbom. Grb in zastava sta bila občini podeljena 15. junija 1960.<ref>Angaben nach Wilhelm Deuer: ''Die Kärntner Gemeindewappen''. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2006, ISBN 3-900531-64-1, S. 216</ref> == Literatura == * Wilhelm Larisch, Loisel Pogatschnigg: ''Ferientagebuch vom Wörthersee – ein Führer und Wanderbegleiter''.Bücherstube Pörtschach, o.J. * Edmund Tullinger: ''Die Bäder am Wörther-See und deren Umgebungen''. Braumüller, Wien 1881. 44 S., 1 Kte. (Braumüller’s Bade-Bibliothek; Nr. 3) * ''Österreichische Kunst-Topographie''. I. Band: Herzogthum Karnten. In Comm. bei Kubasta & Voigt, Wien 1889, S. 284 * ''Pörtschach am Wörthersee als klimatischer Curort und Seebad''. Wahliss, Wien 1890. 42 S., 3 Bll. mit zahlr. teils ganzseit. Textabb. * Josef Friedrich Perkonig: ''Landschaft um den Wörthersee''. Kollitsch, Klagenfurt 1925. 185 S., etl. Zeichn. * ''Offizieller Wörthersee-Führer''. Merkel, Klagenfurt 1927. 141 S., Abb., Karten, Ill. * Georg Graber: ''Kärntner Sagen – eine Auslese''. Kärntner Heimatverlag, Klagenfurt 1949, S.&nbsp;50–52. * ''Pörtschach am Wörther See''. Die Bücherstube am Wörther See,Pörtschach 1958. 30 S. * ''Pörtschach-Chronik''. MGV Pörtschach [zum 80jährigen Jubiläum] (Hrsg.). Mit einer kulturgeschichtl. Einl. v. Hans Samitz. Carinthia, Klagenfurt 1969. 115 S., zahlr. Abb. * Robert Gratzer: ''Pörtschach – großes Dorf an der Straßen. Eine Geschichte Pörtschachs''. Männergesangsverein Pörtschach anlässlich des Festes seines hundertjährigen Bestehens (Hrsg.). Heyn, Klagenfurt 1989, ISBN 3-85366-310-9. 135 S., zahlr. teils farb. Abb. * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} * Wilhelm Deuer: ''Die Kärntner Gemeindewappen''. Verl. d. Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2006, ISBN 3-900531-64-1, S.&nbsp;216–217. * Peter Napetschnig (Gemeindechronist): ''Festschrift zur Weihe der Mauracher-Eisenbarth-Orgel in der röm.-kath. Kirche Pfarre Hl. Johannes der Täufer''. Pörtschach am Wörther See, 26. Oktober 2008 == Spletne povezave == {{Commons}} * [http://www.poertschach.gv.at/ Gemeinde Pörtschach am Wörthersee] * {{StatistikAustria|20424}} * [http://www.poertschach.net/ Pörtschach am Wörthersee Info&News] == Viri == <references /> {{normativna kontrola}} h26q2bixfz6l00dxi12ma19t6p1pm51 0 343865 5726103 5523042 2022-07-31T16:44:42Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Rudolf Mencin''', [[Slovenci|slovenski]] [[šolnik]], * [[17. april]] [[1879]], [[Libeliče]], † [[26. avgust]] [[1968]],<ref>{{Navedi revijo|last=Čopič|first=Venčeslav|date=11.9.1968|title=Rudolf Mencin (nekrolog)|magazine=Prosvetni delavec}}</ref> [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Po maturi na [[Celovec|celovškem]] učiteljišču je od leta 1899 poučeval med drugim tudi v [[Malečnik]]u, postal 1918 šolski inšpektor na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] po [[Koroški plebiscit|plebiscitu]] pa bil šolski referent na okrajnem glavarstvu na [[Prevalje|Prevaljah]] (1920–1926). Na njegovo pobudo so slovenski [[učitelj]]ji leta 1926 sprejelo [[Deklaracija|deklaracijo]], po kateri naj bi učiteljska organizacija združevala vse učitelje, ne glede na [[politika|politično]] prepričanje. Sodeloval je tudi pri organizaciji [[kmetijstvo|kmečkih]] nadaljevalnih šol in v uredništvu [[časopis]]a ''Slovenija'', po [[druga svetovna vojna|vojni]] pa bil med ustanovitelji koroškega ilustriranega mladinskega lista ''[[Mladi rod]]''.<ref name="Enciklopedija">''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Objavil je več pomembnejših razprav: ''Naša kmetska poklicna šola'' (Pedagoški zbornik, 1930), ''O kmetskem nadaljevalnem šolstvu'' (Popotnik, 1928/1929), ''O nalogi naše šole'' in ''Izobraževanje učiteljskega naraščaja'' (oboje Sodobna pedagogika, 1955).<ref name="Enciklopedija"/> == Viri == {{opombe}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mencin, Rudolf}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 6kl5ky200b09nf5akr9wnikm407sblp 0 345821 5726104 4756602 2022-07-31T16:44:54Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Franz Kutschera}} '''Franz Kutschera''' [kúčera], [[Avstrijci|avstrijski]] [[Nacionalsocializem|nacistični]] funkcionar in [[vojni zločin]]ec, * [[22. februar]] [[1904]], [[Oberwaltersdorf]], [[Avstro-Ogrska]], † [[1. februar]] [[1944]], [[Varšava]], [[Poljska]]. == Življenje in delo == Nacistični brigadni general ([[SS-Brigadeführer]]) Franz Kutschera je bil do priključitve [[Avstrija|Avstrije]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]] ([[Anschluss]]) ilegalni nacistični funkcionar na avstrijskem [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], 1939-1941 namestnik pokrajinskega vodje nacistične stranke NSDAP (namestnik [[gauleiter]]ja) za Koroško, od 14. aprila do 16. decembra 1941 šef civilne uprave za [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] na [[Bled]]u, nato od februarja 1942 v štabu višjega vodje SS ([[SS-Oberführer]]) in policije za osrednji del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in od septembra 1943 vodja SS in policije za območje Varšave. Bil je zagrizen izvajalec nacistične raznarodovalne in represivne politike; v [[atentat]]u so ga ubili člani poljskega odporniškega gibanja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam vojnih zločincev]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kutschera, Franz}} [[Kategorija:Avstrijski nacisti]] [[Kategorija:Osebnosti Tretjega rajha]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] ga6fzfqfysknncym8q05vj29jatd6ze 0 346405 5725989 4620628 2022-07-31T13:01:36Z Shabicht 3554 /* Proizvodnja */ wikitext text/x-wiki [[File:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb|right|BMW Hydrogen 7]] '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ko poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 "prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo", čeprav je Hydrogen 7 bil izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavljale industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] guwlbpf5ym1r0v461j0c4w8hg1l7c4e 5725991 5725989 2022-07-31T13:02:42Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[File:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb|right|BMW Hydrogen 7]] '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 "prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo", čeprav je Hydrogen 7 bil izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavljale industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] 87wt6bzn00rxlz4ua06qx5v4fb4qr3i 5725993 5725991 2022-07-31T13:06:37Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor= |successor= |class= |body_style= |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni štirivaljni |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} [[File:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb|right|BMW Hydrogen 7]] '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 "prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo", čeprav je Hydrogen 7 bil izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavljale industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] qonv0pzztvwyc6cly7xynpdz0rz88ru 5725994 5725993 2022-07-31T13:08:26Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor= |successor= |class= |body_style= |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni dvanajstvaljni |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 "prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo", čeprav je Hydrogen 7 bil izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavljale industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] qfe1d6b7xj8wc1m9zqgq1b22q0ljx0k 5726000 5725994 2022-07-31T13:30:28Z Shabicht 3554 /* Proizvodnja */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor= |successor= |class= |body_style= |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni dvanajstvaljni |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 »prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo«, čeprav je bil Hydrogen 7 izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavne industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] gy8w35ijt4zkmnn73o62x4wcwprcjvm 5726001 5726000 2022-07-31T13:31:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor= |successor= |class= |body_style= |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni dvanajstvaljnik |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 »prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo«, čeprav je bil Hydrogen 7 izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavne industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] gh50xmei5n9fmely813i0u82z95ogo1 5726002 5726001 2022-07-31T13:32:28Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 7]] |successor= |class= |body_style= |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni dvanajstvaljnik |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 »prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo«, čeprav je bil Hydrogen 7 izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavne industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] n5cxtlx0zpdkj9p6hl592tccu6vq12q 5726003 5726002 2022-07-31T13:33:05Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 7]] |successor= |class= |body_style= |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni dvanajstvaljnik |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= 2.300 kg |related= }} '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 »prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo«, čeprav je bil Hydrogen 7 izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavne industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] brjqy0ho5g05rrrt42n5ppu9wzaljts 5726004 5726003 2022-07-31T13:35:09Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 7]] |successor= |class= |body_style= |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni dvanajstvaljnik 191 [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= 2.300 kg |related= }} '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 »prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo«, čeprav je bil Hydrogen 7 izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavne industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] kpxiduj12zbnpw52nq3ydztvl91hlzf 5726005 5726004 2022-07-31T13:38:08Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 7]] |successor= |class= |body_style= |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni bivalenti V12 motor 191 [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= 2.300 kg |related= }} '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 »prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo«, čeprav je bil Hydrogen 7 izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavne industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] p2i9tmy4k5sj8s6tlz3zyf33266ipb7 5726008 5726005 2022-07-31T13:40:02Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 7]] |successor= |class= |body_style= 5-vratni sedan |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni bivalenti V12 motor 191 [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= 2.300 kg |related= }} '''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]]. ==Proizvodnja== [[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]] BMW trdi da je Hydrogen 7 »prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo«, čeprav je bil Hydrogen 7 izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.<ref>[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]</ref> Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavne industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.<ref>[http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 Coming soon: Hydrogen-powered BMW]</ref> Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji. Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.<ref name="spiegel.de">[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]</ref> (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila. ==Uporaba vodikove tehnologije== [[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]] Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik, nato pa v motorju izgori, namesto da bi vodikovo energijo pretvorili v elektriko, da bi upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. <ref>[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&id=T0020216EN_US&left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]</ref> V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka. Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), <ref>Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.</ref> dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. <ref>[https://archive.is/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. <ref>[http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&autoshowyear=2007&vehicle=concept_bmw_7hydrogen&make=BMW&model=Hydrogen+7+Prototype BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show]</ref> Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F). Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe bo rezervoar popolnoma prazen.<ref>[https://archive.is/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Tehnični podatki== Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.<ref name="spiegel.de"/> Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)<ref>[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&grid=A1YourView&xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]</ref> in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. <ref>[https://archive.is/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]</ref> ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]] [[Kategorija:Vozila leta 2005]] 8yus3791ih323muojcypuqosthd3rqt 0 346512 5726010 4668451 2022-07-31T13:45:19Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Hydrogen 7 |image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 3]] |successor= |class= |body_style= 3- vratna ali 5-vratna limuzina |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni bmotor [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} [[File:BMW_318ti_1997.jpg|thumb|250px|BMW 318ti 1997]] '''BMW Compact''' je vozilo ki spada v razred manjših družinskih oziroma [[kompaktno vozilo|kompaktnih vozil]]. V osnovi pa je to skrajšana verzija limuzinske izvedbe serije 3, ki jo proizvaja nemški proizvajalec vozil [[BMW]]. BMW Compact je bil v proizvodnji od leta 1994 do leta 2004. Od 1994 je bil osnovan na platformi BMW-ja [[BMW E36|E36]], leta 2001 pa so zamenjali platformo za tisto od BMW-ja [[BMW E46|E46]]. Proizvodnja BMW Compact-a je prenehala z obratovanjem leta 2004, ko ga je nasledil [[BMW E87|BMW serije 1]]. Vozilo je bilo na voljo z več bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Nosilo je oznako "Ti" (Touring International), ki je bila uporabljena samo na seriji Compact in izvira iz BMW-jeve linije "Ti" modelov iz šestdesetih let. ==E36 Compact (E36/5)== [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 01.jpg|thumb|left|BMW 316i (Australia)]] [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 02.jpg|thumb|left|BMW 316i (Australia)]] [[Slika:Bmw.compact.jpeg|thumb|left|BMW 316i]] Od prednjega odbijača do A stebrička je Compact identičen limuzinski ter karavanski različici serije 3 (E36), kar pomeni da je z njima delil prednja blatnika, odbijač, luči ter smernike, vzvratna ogledala, vetrobransko steklo in pokrov motorja. Vse izvedenke E36 so imele enako [[medosna razdalja|medosno razdaljo]], kar velja tudi za verzijo Compact. Podobnosti z ostalimi izvedenkami pa se tukaj nehajo. Compact je od A stebrička nazaj povsem drugačen, te razlike pa vključujejo vrata, stekla, streho, prtljažna vrata, zadnje luči in zadnje podvozje. BMW E36/5 Compact si deli podvozje z BMW Z3. Prednje obese je imel enake kot vstale izvedenke E36, medtem ko so za zadnje podvozje uporabili posamične obese z poševnimi vodili, kot jih je uporabljala prejšnja serija [[BMW 3 (E30)]]. Pri Compactu so uporabili starejše delno vodljivo zadnjo premo namesto novejših [[Multi-link posamične obese|Multi-link posamičnih obes]] zato, ker so s tem prihranili dovolj prostora, da so poglobili prtljažni prostor, vgradili preklopno zadnjo klop ter omogočili, da se rezervno kolo nahaja pod vozilom na zunanji strani. Podedovana zasnova zanje preme je bila odgovorna za to, da je bilo vozilo podvrženo [[prekrmarjenje|prekrmarjenju]]. Posledično je BMW Compact prejel mešane odzive avtomobilističnih novinarjev. Nekateri so trdili, da je [[šasija]] najbolj uravnotežena v liniji E36, drugi pa, da je vozilo občutljivo na guganje in neravnine, ter neuravnoteženo v ovinkih. Bilo pa je zelo popularno pri ljubiteljih, saj je bilo najlažje, najbolj vodljivo ter najcenejše. ===Motorji in zmogljivosti=== Na Evropskem tržišču so bili na voljo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši je bil 316ti z 1.6 litrskim motorjem ([[M43 B16]]), ki je proizvedel 75kW moči. Kasneje so ga posodobili ter mu povečali prostornino na 1.9 litra ter moč na 77kW ([[M43TU B19]]). Naslednji bencinski motor je bil vgrajen v modelu 318ti je bil 103kW z 1.8 litra prostornine ([[M42 B18]]), ki pa so ga kasneje posodobili ([[M44 B19]]). Sprememb v moči ali prostornini posodobitev ni prinesla, so pa spremenili krivuljo [[navor|navora]] ter omogočili še lahkotnejšo vožnjo pri nizkih obratih z nizko porabo. Najmočnejši agregat v BMW E36 Compactu pa je bil s 125kW 2.5 litrski vrstni šestvaljnik ([[M52 B25]]) z enojnim [[BMW vanos|vanos]] sistemom, ki pa so ga leta 1999 posodobili. Edini dizelski agregat se je ponašal z 1.7 litra prostornine ter 66kW ([[M41 D17]]) in bil dobra izbira za varčne in nekoliko počasnejše voznike. {| class="wikitable" cellpadding="0" style="text-align:center; font-size:88%;" |- style="text-align:center; background:#dcdcdc; vertical-align:middle;" ! Model ! Prostornina ! Št. valjev ! Št. ventilov ! Gorivo ! Moč ! Navor ! Oznaka motorja ! 0–100&nbsp;km/h,s ! Končna hitrost ! Leta proizvodnje |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1596 ccm||4cyl||8V||Bencin||102 KM (75kW) @5500 rpm||150 Nm @3900 rpm||M43 B16||12.3||188km/h||1994–1999 |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1895 ccm||4cyl||8V||Bencin||105 KM (77kW) @5300 rpm||165 Nm @2500 rpm||M43 B19||11.9||190 km/h||1999–2001 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1796 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||175 Nm @4500 rpm||M42 B18||9.9||209 km/h||1994–1995 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1895 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||180 Nm @4300 rpm||M44 B19||9.9||209 km/h||1995–1998 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3950 rpm||M52 B25||7.8||230 km/h||1997–1999 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3500 rpm||M52TU B25||7.8||230 km/h||1999–2000 |-style="background:#E0E0E0" |'''318tds'''||1665 ccm||4cyl||8V||Dizel||90 KM (66kW) @4400 rpm||190 Nm @2000 rpm||M41 D17||13.9||175 km/h||1995–2001 |} ===Notranjost in oprema=== Notranjost vozila se precej razlikuje od ostalih različic E36. Armaturna plošča ter ročaji vrat so skoraj enaki tistim v prejšnji seriji 3 (E30). Kljub temo je spisek opreme, ki je bila na voljo kar precejšen. Med serijsko opremo najdemo [[ABS]], [[zračna blazina|zračno blazino]] za voznika. Pod dodatno opremo pa najdemo ogromno stvari, glavne izmed njih so klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, športne in ogrevane sedeže, [[zapora diferenciala|zaporo diferenciala]]... BMW je kot posebno darilo ob 50-letnici revije [http://www.auto-motor-und-sport.de/ Auto Motor und Sport] izdelal M3 Compact (3.2-litrski motor in podvozje iz M3, M odbijači), sicer pa M Compact ni dočakal serijske proizvodnje. Edini [[prototip]] je za 0-100 km/h potreboval 5.3 s, 200 km/h pa je dosegel v 18.5 s. Na M3 Compactu so bile prvič predstavljene štiri sredinsko postavljene izpušne cevi, ki so bile kasneje serijsko prvič vidne na M roadster-ju (E36/7S) in M coupe-ju (E36/8S).<ref>{{cite web|url=http://www.m3post.com/forums/showthread.php?t=509914|publisher=MarkE90M3|title=BIMMERPOST Visits BMW M's Secret Underground Garage}}</ref> ==E46 Compact (E46/5)== [[Slika:BMW_E46_316ti.jpg|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:BMW_E46_316ti1.JPG|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:Notranjost_BMW_E46_316ti.JPG|thumb|250px|Notranjost BMW E46 316ti Compact]] Konec leta 2000 je BMW na trg poslal zamenjavo za E36/5. Kvaliteta materialov in končna izdelava je bilav E46 Compactu precej izboljšana glede na predhodnika, vendar nikoli ni dosegla njegovih prodajnih številk. E46 Compact ni bil nikoli na voljo na ameriškem trgu, saj kratka oblika z odsekanim zadkom tam ni bila priljubljena. E46 Compact se je po zunanji obliki precej razlikoval od ostalih E46. Najbolj opazna je bila oblika sprednjih in zadnjih luči, ki pa marsikomu ni bila všeč. Mehansko pa je E46 Compact bil skoraj identičen ostalim E46. Razlikoval se je po bolj odzivni vožnji, saj je bil serijsko opremljen z športnim podvozjem ter debelejšima stabilizatorjema. Leta 2004 je serijo Compact nadomestila BMW serija 1, ki je svojo nalogo opravila zelo uspešno. ===Motorji in zmogljivosti=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:91%;" |- ! Model ! Leta proizvodnje ! colspan="2"|Vrsta in oznaka motorja ! Prostornina ! Moč ! Navor |- ! 316ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B18|| 1796 ccm || 115 KM (85kW) @ 5500 rpm ||175 Nm @ 3750 rpm |- ! 318ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B20|| 1995 ccm || 143 KM (105 kW) @ 6000 rpm ||200 Nm @ 3750 rpm |- ! 325ti | 2001–2004 ||I6 24V||M54 B25|| 2494 ccm || 192 KM (141 kW) @ 6000 rpm ||245 Nm @ 3500 rpm |- ! 318td | 2003–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 115 KM (85 kW) @ 4000 rpm ||280 Nm @ 1750 rpm |- ! 320td | 2001–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 150 KM (110 kW) @ 4000 rpm ||330 Nm @ 2000 rpm |} ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Compact]] [[Kategorija:Vozila leta 1993]] iv954ma91ag46wmcj9knpqf2k2nw6ik 5726011 5726010 2022-07-31T13:48:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Compact |image=[[Slika:BMW_318ti_1997.jpg|thumb|BMW 318ti (1997)]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 3]] |successor= |class= |body_style= 3- vratna ali 5-vratna limuzina |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni motor [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW Compact''' je vozilo ki spada v razred manjših družinskih oziroma [[kompaktno vozilo|kompaktnih vozil]]. V osnovi pa je to skrajšana verzija limuzinske izvedbe serije 3, ki jo proizvaja nemški proizvajalec vozil [[BMW]]. BMW Compact je bil v proizvodnji od leta 1994 do leta 2004. Od 1994 je bil osnovan na platformi BMW-ja [[BMW E36|E36]], leta 2001 pa so zamenjali platformo za tisto od BMW-ja [[BMW E46|E46]]. Proizvodnja BMW Compact-a je prenehala z obratovanjem leta 2004, ko ga je nasledil [[BMW E87|BMW serije 1]]. Vozilo je bilo na voljo z več bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Nosilo je oznako "Ti" (Touring International), ki je bila uporabljena samo na seriji Compact in izvira iz BMW-jeve linije "Ti" modelov iz šestdesetih let. ==E36 Compact (E36/5)== [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 01.jpg|thumb|left|BMW 316i (Australia)]] [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 02.jpg|thumb|left|BMW 316i (Australia)]] [[Slika:Bmw.compact.jpeg|thumb|left|BMW 316i]] Od prednjega odbijača do A stebrička je Compact identičen limuzinski ter karavanski različici serije 3 (E36), kar pomeni da je z njima delil prednja blatnika, odbijač, luči ter smernike, vzvratna ogledala, vetrobransko steklo in pokrov motorja. Vse izvedenke E36 so imele enako [[medosna razdalja|medosno razdaljo]], kar velja tudi za verzijo Compact. Podobnosti z ostalimi izvedenkami pa se tukaj nehajo. Compact je od A stebrička nazaj povsem drugačen, te razlike pa vključujejo vrata, stekla, streho, prtljažna vrata, zadnje luči in zadnje podvozje. BMW E36/5 Compact si deli podvozje z BMW Z3. Prednje obese je imel enake kot vstale izvedenke E36, medtem ko so za zadnje podvozje uporabili posamične obese z poševnimi vodili, kot jih je uporabljala prejšnja serija [[BMW 3 (E30)]]. Pri Compactu so uporabili starejše delno vodljivo zadnjo premo namesto novejših [[Multi-link posamične obese|Multi-link posamičnih obes]] zato, ker so s tem prihranili dovolj prostora, da so poglobili prtljažni prostor, vgradili preklopno zadnjo klop ter omogočili, da se rezervno kolo nahaja pod vozilom na zunanji strani. Podedovana zasnova zadnje preme je bila odgovorna za to, da je bilo vozilo podvrženo [[prekrmarjenje|prekrmarjenju]]. Posledično je BMW Compact prejel mešane odzive avtomobilističnih novinarjev. Nekateri so trdili, da je [[šasija]] najbolj uravnotežena v liniji E36, drugi pa, da je vozilo občutljivo na zibanje in na neravnine, ter neuravnoteženo v ovinkih. Bilo pa je zelo popularno pri ljubiteljih, saj je bilo najlažje, najbolj vodljivo ter najcenejše. ===Motorji in zmogljivosti=== Na Evropskem tržišču so bili na voljo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši je bil 316ti z 1.6 litrskim motorjem ([[M43 B16]]), ki je proizvedel 75kW moči. Kasneje so ga posodobili ter mu povečali prostornino na 1.9 litra ter moč na 77kW ([[M43TU B19]]). Naslednji bencinski motor je bil vgrajen v modelu 318ti je bil 103kW z 1.8 litra prostornine ([[M42 B18]]), ki pa so ga kasneje posodobili ([[M44 B19]]). Sprememb v moči ali prostornini posodobitev ni prinesla, so pa spremenili krivuljo [[navor|navora]] ter omogočili še lahkotnejšo vožnjo pri nizkih obratih z nizko porabo. Najmočnejši agregat v BMW E36 Compactu pa je bil s 125kW 2.5 litrski vrstni šestvaljnik ([[M52 B25]]) z enojnim [[BMW vanos|vanos]] sistemom, ki pa so ga leta 1999 posodobili. Edini dizelski agregat se je ponašal z 1.7 litra prostornine ter 66kW ([[M41 D17]]) in bil dobra izbira za varčne in nekoliko počasnejše voznike. {| class="wikitable" cellpadding="0" style="text-align:center; font-size:88%;" |- style="text-align:center; background:#dcdcdc; vertical-align:middle;" ! Model ! Prostornina ! Št. valjev ! Št. ventilov ! Gorivo ! Moč ! Navor ! Oznaka motorja ! 0–100&nbsp;km/h,s ! Končna hitrost ! Leta proizvodnje |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1596 ccm||4cyl||8V||Bencin||102 KM (75kW) @5500 rpm||150 Nm @3900 rpm||M43 B16||12.3||188km/h||1994–1999 |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1895 ccm||4cyl||8V||Bencin||105 KM (77kW) @5300 rpm||165 Nm @2500 rpm||M43 B19||11.9||190 km/h||1999–2001 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1796 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||175 Nm @4500 rpm||M42 B18||9.9||209 km/h||1994–1995 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1895 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||180 Nm @4300 rpm||M44 B19||9.9||209 km/h||1995–1998 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3950 rpm||M52 B25||7.8||230 km/h||1997–1999 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3500 rpm||M52TU B25||7.8||230 km/h||1999–2000 |-style="background:#E0E0E0" |'''318tds'''||1665 ccm||4cyl||8V||Dizel||90 KM (66kW) @4400 rpm||190 Nm @2000 rpm||M41 D17||13.9||175 km/h||1995–2001 |} ===Notranjost in oprema=== Notranjost vozila se precej razlikuje od ostalih različic E36. Armaturna plošča ter ročaji vrat so skoraj enaki tistim v prejšnji seriji 3 (E30). Kljub temo je spisek opreme, ki je bila na voljo kar precejšen. Med serijsko opremo najdemo [[ABS]], [[zračna blazina|zračno blazino]] za voznika. Pod dodatno opremo pa najdemo ogromno stvari, glavne izmed njih so klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, športne in ogrevane sedeže, [[zapora diferenciala|zaporo diferenciala]]... BMW je kot posebno darilo ob 50-letnici revije [http://www.auto-motor-und-sport.de/ Auto Motor und Sport] izdelal M3 Compact (3.2-litrski motor in podvozje iz M3, M odbijači), sicer pa M Compact ni dočakal serijske proizvodnje. Edini [[prototip]] je za 0-100 km/h potreboval 5.3 s, 200 km/h pa je dosegel v 18.5 s. Na M3 Compactu so bile prvič predstavljene štiri sredinsko postavljene izpušne cevi, ki so bile kasneje serijsko prvič vidne na M roadster-ju (E36/7S) in M coupe-ju (E36/8S).<ref>{{cite web|url=http://www.m3post.com/forums/showthread.php?t=509914|publisher=MarkE90M3|title=BIMMERPOST Visits BMW M's Secret Underground Garage}}</ref> ==E46 Compact (E46/5)== [[Slika:BMW_E46_316ti.jpg|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:BMW_E46_316ti1.JPG|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:Notranjost_BMW_E46_316ti.JPG|thumb|250px|Notranjost BMW E46 316ti Compact]] Konec leta 2000 je BMW na trg poslal zamenjavo za E36/5. Kvaliteta materialov in končna izdelava je bilav E46 Compactu precej izboljšana glede na predhodnika, vendar nikoli ni dosegla njegovih prodajnih številk. E46 Compact ni bil nikoli na voljo na ameriškem trgu, saj kratka oblika z odsekanim zadkom tam ni bila priljubljena. E46 Compact se je po zunanji obliki precej razlikoval od ostalih E46. Najbolj opazna je bila oblika sprednjih in zadnjih luči, ki pa marsikomu ni bila všeč. Mehansko pa je E46 Compact bil skoraj identičen ostalim E46. Razlikoval se je po bolj odzivni vožnji, saj je bil serijsko opremljen z športnim podvozjem ter debelejšima stabilizatorjema. Leta 2004 je serijo Compact nadomestila BMW serija 1, ki je svojo nalogo opravila zelo uspešno. ===Motorji in zmogljivosti=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:91%;" |- ! Model ! Leta proizvodnje ! colspan="2"|Vrsta in oznaka motorja ! Prostornina ! Moč ! Navor |- ! 316ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B18|| 1796 ccm || 115 KM (85kW) @ 5500 rpm ||175 Nm @ 3750 rpm |- ! 318ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B20|| 1995 ccm || 143 KM (105 kW) @ 6000 rpm ||200 Nm @ 3750 rpm |- ! 325ti | 2001–2004 ||I6 24V||M54 B25|| 2494 ccm || 192 KM (141 kW) @ 6000 rpm ||245 Nm @ 3500 rpm |- ! 318td | 2003–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 115 KM (85 kW) @ 4000 rpm ||280 Nm @ 1750 rpm |- ! 320td | 2001–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 150 KM (110 kW) @ 4000 rpm ||330 Nm @ 2000 rpm |} ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Compact]] [[Kategorija:Vozila leta 1993]] qrai1wldd5f4429x4wzalccmns2abwa 5726012 5726011 2022-07-31T13:49:53Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Compact |image=[[Slika:BMW_318ti_1997.jpg|thumb|BMW 318ti (1997)]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 3]] |successor= |class= |body_style= 3- vratna limuzina |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni motor [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW Compact''' je vozilo ki spada v razred manjših družinskih oziroma [[kompaktno vozilo|kompaktnih vozil]]. V osnovi pa je to skrajšana verzija limuzinske izvedbe serije 3, ki jo proizvaja nemški proizvajalec vozil [[BMW]]. BMW Compact je bil v proizvodnji od leta 1994 do leta 2004. Od 1994 je bil osnovan na platformi BMW-ja [[BMW E36|E36]], leta 2001 pa so zamenjali platformo za tisto od BMW-ja [[BMW E46|E46]]. Proizvodnja BMW Compact-a je prenehala z obratovanjem leta 2004, ko ga je nasledil [[BMW E87|BMW serije 1]]. Vozilo je bilo na voljo z več bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Nosilo je oznako "Ti" (Touring International), ki je bila uporabljena samo na seriji Compact in izvira iz BMW-jeve linije "Ti" modelov iz šestdesetih let. ==E36 Compact (E36/5)== [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 01.jpg|thumb|left|BMW 316i (Australia)]] [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 02.jpg|thumb|left|BMW 316i (Australia)]] [[Slika:Bmw.compact.jpeg|thumb|left|BMW 316i]] Od prednjega odbijača do A stebrička je Compact identičen limuzinski ter karavanski različici serije 3 (E36), kar pomeni da je z njima delil prednja blatnika, odbijač, luči ter smernike, vzvratna ogledala, vetrobransko steklo in pokrov motorja. Vse izvedenke E36 so imele enako [[medosna razdalja|medosno razdaljo]], kar velja tudi za verzijo Compact. Podobnosti z ostalimi izvedenkami pa se tukaj nehajo. Compact je od A stebrička nazaj povsem drugačen, te razlike pa vključujejo vrata, stekla, streho, prtljažna vrata, zadnje luči in zadnje podvozje. BMW E36/5 Compact si deli podvozje z BMW Z3. Prednje obese je imel enake kot vstale izvedenke E36, medtem ko so za zadnje podvozje uporabili posamične obese z poševnimi vodili, kot jih je uporabljala prejšnja serija [[BMW 3 (E30)]]. Pri Compactu so uporabili starejše delno vodljivo zadnjo premo namesto novejših [[Multi-link posamične obese|Multi-link posamičnih obes]] zato, ker so s tem prihranili dovolj prostora, da so poglobili prtljažni prostor, vgradili preklopno zadnjo klop ter omogočili, da se rezervno kolo nahaja pod vozilom na zunanji strani. Podedovana zasnova zadnje preme je bila odgovorna za to, da je bilo vozilo podvrženo [[prekrmarjenje|prekrmarjenju]]. Posledično je BMW Compact prejel mešane odzive avtomobilističnih novinarjev. Nekateri so trdili, da je [[šasija]] najbolj uravnotežena v liniji E36, drugi pa, da je vozilo občutljivo na zibanje in na neravnine, ter neuravnoteženo v ovinkih. Bilo pa je zelo popularno pri ljubiteljih, saj je bilo najlažje, najbolj vodljivo ter najcenejše. ===Motorji in zmogljivosti=== Na Evropskem tržišču so bili na voljo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši je bil 316ti z 1.6 litrskim motorjem ([[M43 B16]]), ki je proizvedel 75kW moči. Kasneje so ga posodobili ter mu povečali prostornino na 1.9 litra ter moč na 77kW ([[M43TU B19]]). Naslednji bencinski motor je bil vgrajen v modelu 318ti je bil 103kW z 1.8 litra prostornine ([[M42 B18]]), ki pa so ga kasneje posodobili ([[M44 B19]]). Sprememb v moči ali prostornini posodobitev ni prinesla, so pa spremenili krivuljo [[navor|navora]] ter omogočili še lahkotnejšo vožnjo pri nizkih obratih z nizko porabo. Najmočnejši agregat v BMW E36 Compactu pa je bil s 125kW 2.5 litrski vrstni šestvaljnik ([[M52 B25]]) z enojnim [[BMW vanos|vanos]] sistemom, ki pa so ga leta 1999 posodobili. Edini dizelski agregat se je ponašal z 1.7 litra prostornine ter 66kW ([[M41 D17]]) in bil dobra izbira za varčne in nekoliko počasnejše voznike. {| class="wikitable" cellpadding="0" style="text-align:center; font-size:88%;" |- style="text-align:center; background:#dcdcdc; vertical-align:middle;" ! Model ! Prostornina ! Št. valjev ! Št. ventilov ! Gorivo ! Moč ! Navor ! Oznaka motorja ! 0–100&nbsp;km/h,s ! Končna hitrost ! Leta proizvodnje |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1596 ccm||4cyl||8V||Bencin||102 KM (75kW) @5500 rpm||150 Nm @3900 rpm||M43 B16||12.3||188km/h||1994–1999 |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1895 ccm||4cyl||8V||Bencin||105 KM (77kW) @5300 rpm||165 Nm @2500 rpm||M43 B19||11.9||190 km/h||1999–2001 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1796 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||175 Nm @4500 rpm||M42 B18||9.9||209 km/h||1994–1995 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1895 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||180 Nm @4300 rpm||M44 B19||9.9||209 km/h||1995–1998 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3950 rpm||M52 B25||7.8||230 km/h||1997–1999 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3500 rpm||M52TU B25||7.8||230 km/h||1999–2000 |-style="background:#E0E0E0" |'''318tds'''||1665 ccm||4cyl||8V||Dizel||90 KM (66kW) @4400 rpm||190 Nm @2000 rpm||M41 D17||13.9||175 km/h||1995–2001 |} ===Notranjost in oprema=== Notranjost vozila se precej razlikuje od ostalih različic E36. Armaturna plošča ter ročaji vrat so skoraj enaki tistim v prejšnji seriji 3 (E30). Kljub temo je spisek opreme, ki je bila na voljo kar precejšen. Med serijsko opremo najdemo [[ABS]], [[zračna blazina|zračno blazino]] za voznika. Pod dodatno opremo pa najdemo ogromno stvari, glavne izmed njih so klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, športne in ogrevane sedeže, [[zapora diferenciala|zaporo diferenciala]]... BMW je kot posebno darilo ob 50-letnici revije [http://www.auto-motor-und-sport.de/ Auto Motor und Sport] izdelal M3 Compact (3.2-litrski motor in podvozje iz M3, M odbijači), sicer pa M Compact ni dočakal serijske proizvodnje. Edini [[prototip]] je za 0-100 km/h potreboval 5.3 s, 200 km/h pa je dosegel v 18.5 s. Na M3 Compactu so bile prvič predstavljene štiri sredinsko postavljene izpušne cevi, ki so bile kasneje serijsko prvič vidne na M roadster-ju (E36/7S) in M coupe-ju (E36/8S).<ref>{{cite web|url=http://www.m3post.com/forums/showthread.php?t=509914|publisher=MarkE90M3|title=BIMMERPOST Visits BMW M's Secret Underground Garage}}</ref> ==E46 Compact (E46/5)== [[Slika:BMW_E46_316ti.jpg|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:BMW_E46_316ti1.JPG|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:Notranjost_BMW_E46_316ti.JPG|thumb|250px|Notranjost BMW E46 316ti Compact]] Konec leta 2000 je BMW na trg poslal zamenjavo za E36/5. Kvaliteta materialov in končna izdelava je bilav E46 Compactu precej izboljšana glede na predhodnika, vendar nikoli ni dosegla njegovih prodajnih številk. E46 Compact ni bil nikoli na voljo na ameriškem trgu, saj kratka oblika z odsekanim zadkom tam ni bila priljubljena. E46 Compact se je po zunanji obliki precej razlikoval od ostalih E46. Najbolj opazna je bila oblika sprednjih in zadnjih luči, ki pa marsikomu ni bila všeč. Mehansko pa je E46 Compact bil skoraj identičen ostalim E46. Razlikoval se je po bolj odzivni vožnji, saj je bil serijsko opremljen z športnim podvozjem ter debelejšima stabilizatorjema. Leta 2004 je serijo Compact nadomestila BMW serija 1, ki je svojo nalogo opravila zelo uspešno. ===Motorji in zmogljivosti=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:91%;" |- ! Model ! Leta proizvodnje ! colspan="2"|Vrsta in oznaka motorja ! Prostornina ! Moč ! Navor |- ! 316ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B18|| 1796 ccm || 115 KM (85kW) @ 5500 rpm ||175 Nm @ 3750 rpm |- ! 318ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B20|| 1995 ccm || 143 KM (105 kW) @ 6000 rpm ||200 Nm @ 3750 rpm |- ! 325ti | 2001–2004 ||I6 24V||M54 B25|| 2494 ccm || 192 KM (141 kW) @ 6000 rpm ||245 Nm @ 3500 rpm |- ! 318td | 2003–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 115 KM (85 kW) @ 4000 rpm ||280 Nm @ 1750 rpm |- ! 320td | 2001–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 150 KM (110 kW) @ 4000 rpm ||330 Nm @ 2000 rpm |} ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Compact]] [[Kategorija:Vozila leta 1993]] ece21iugdytxflnmt1rpe1m6lacwz9x 5726013 5726012 2022-07-31T13:50:30Z Shabicht 3554 /* E36 Compact (E36/5) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Compact |image=[[Slika:BMW_318ti_1997.jpg|thumb|BMW 318ti (1997)]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 3]] |successor= |class= |body_style= 3- vratna limuzina |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni motor [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW Compact''' je vozilo ki spada v razred manjših družinskih oziroma [[kompaktno vozilo|kompaktnih vozil]]. V osnovi pa je to skrajšana verzija limuzinske izvedbe serije 3, ki jo proizvaja nemški proizvajalec vozil [[BMW]]. BMW Compact je bil v proizvodnji od leta 1994 do leta 2004. Od 1994 je bil osnovan na platformi BMW-ja [[BMW E36|E36]], leta 2001 pa so zamenjali platformo za tisto od BMW-ja [[BMW E46|E46]]. Proizvodnja BMW Compact-a je prenehala z obratovanjem leta 2004, ko ga je nasledil [[BMW E87|BMW serije 1]]. Vozilo je bilo na voljo z več bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Nosilo je oznako "Ti" (Touring International), ki je bila uporabljena samo na seriji Compact in izvira iz BMW-jeve linije "Ti" modelov iz šestdesetih let. ==E36 Compact (E36/5)== [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 01.jpg|thumb|left|BMW 316i]] [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 02.jpg|thumb|left|BMW 316i]] [[Slika:Bmw.compact.jpeg|thumb|left|BMW 316i]] Od prednjega odbijača do A stebrička je Compact identičen limuzinski ter karavanski različici serije 3 (E36), kar pomeni da je z njima delil prednja blatnika, odbijač, luči ter smernike, vzvratna ogledala, vetrobransko steklo in pokrov motorja. Vse izvedenke E36 so imele enako [[medosna razdalja|medosno razdaljo]], kar velja tudi za verzijo Compact. Podobnosti z ostalimi izvedenkami pa se tukaj nehajo. Compact je od A stebrička nazaj povsem drugačen, te razlike pa vključujejo vrata, stekla, streho, prtljažna vrata, zadnje luči in zadnje podvozje. BMW E36/5 Compact si deli podvozje z BMW Z3. Prednje obese je imel enake kot vstale izvedenke E36, medtem ko so za zadnje podvozje uporabili posamične obese z poševnimi vodili, kot jih je uporabljala prejšnja serija [[BMW 3 (E30)]]. Pri Compactu so uporabili starejše delno vodljivo zadnjo premo namesto novejših [[Multi-link posamične obese|Multi-link posamičnih obes]] zato, ker so s tem prihranili dovolj prostora, da so poglobili prtljažni prostor, vgradili preklopno zadnjo klop ter omogočili, da se rezervno kolo nahaja pod vozilom na zunanji strani. Podedovana zasnova zadnje preme je bila odgovorna za to, da je bilo vozilo podvrženo [[prekrmarjenje|prekrmarjenju]]. Posledično je BMW Compact prejel mešane odzive avtomobilističnih novinarjev. Nekateri so trdili, da je [[šasija]] najbolj uravnotežena v liniji E36, drugi pa, da je vozilo občutljivo na zibanje in na neravnine, ter neuravnoteženo v ovinkih. Bilo pa je zelo popularno pri ljubiteljih, saj je bilo najlažje, najbolj vodljivo ter najcenejše. ===Motorji in zmogljivosti=== Na Evropskem tržišču so bili na voljo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši je bil 316ti z 1.6 litrskim motorjem ([[M43 B16]]), ki je proizvedel 75kW moči. Kasneje so ga posodobili ter mu povečali prostornino na 1.9 litra ter moč na 77kW ([[M43TU B19]]). Naslednji bencinski motor je bil vgrajen v modelu 318ti je bil 103kW z 1.8 litra prostornine ([[M42 B18]]), ki pa so ga kasneje posodobili ([[M44 B19]]). Sprememb v moči ali prostornini posodobitev ni prinesla, so pa spremenili krivuljo [[navor|navora]] ter omogočili še lahkotnejšo vožnjo pri nizkih obratih z nizko porabo. Najmočnejši agregat v BMW E36 Compactu pa je bil s 125kW 2.5 litrski vrstni šestvaljnik ([[M52 B25]]) z enojnim [[BMW vanos|vanos]] sistemom, ki pa so ga leta 1999 posodobili. Edini dizelski agregat se je ponašal z 1.7 litra prostornine ter 66kW ([[M41 D17]]) in bil dobra izbira za varčne in nekoliko počasnejše voznike. {| class="wikitable" cellpadding="0" style="text-align:center; font-size:88%;" |- style="text-align:center; background:#dcdcdc; vertical-align:middle;" ! Model ! Prostornina ! Št. valjev ! Št. ventilov ! Gorivo ! Moč ! Navor ! Oznaka motorja ! 0–100&nbsp;km/h,s ! Končna hitrost ! Leta proizvodnje |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1596 ccm||4cyl||8V||Bencin||102 KM (75kW) @5500 rpm||150 Nm @3900 rpm||M43 B16||12.3||188km/h||1994–1999 |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1895 ccm||4cyl||8V||Bencin||105 KM (77kW) @5300 rpm||165 Nm @2500 rpm||M43 B19||11.9||190 km/h||1999–2001 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1796 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||175 Nm @4500 rpm||M42 B18||9.9||209 km/h||1994–1995 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1895 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||180 Nm @4300 rpm||M44 B19||9.9||209 km/h||1995–1998 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3950 rpm||M52 B25||7.8||230 km/h||1997–1999 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3500 rpm||M52TU B25||7.8||230 km/h||1999–2000 |-style="background:#E0E0E0" |'''318tds'''||1665 ccm||4cyl||8V||Dizel||90 KM (66kW) @4400 rpm||190 Nm @2000 rpm||M41 D17||13.9||175 km/h||1995–2001 |} ===Notranjost in oprema=== Notranjost vozila se precej razlikuje od ostalih različic E36. Armaturna plošča ter ročaji vrat so skoraj enaki tistim v prejšnji seriji 3 (E30). Kljub temo je spisek opreme, ki je bila na voljo kar precejšen. Med serijsko opremo najdemo [[ABS]], [[zračna blazina|zračno blazino]] za voznika. Pod dodatno opremo pa najdemo ogromno stvari, glavne izmed njih so klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, športne in ogrevane sedeže, [[zapora diferenciala|zaporo diferenciala]]... BMW je kot posebno darilo ob 50-letnici revije [http://www.auto-motor-und-sport.de/ Auto Motor und Sport] izdelal M3 Compact (3.2-litrski motor in podvozje iz M3, M odbijači), sicer pa M Compact ni dočakal serijske proizvodnje. Edini [[prototip]] je za 0-100 km/h potreboval 5.3 s, 200 km/h pa je dosegel v 18.5 s. Na M3 Compactu so bile prvič predstavljene štiri sredinsko postavljene izpušne cevi, ki so bile kasneje serijsko prvič vidne na M roadster-ju (E36/7S) in M coupe-ju (E36/8S).<ref>{{cite web|url=http://www.m3post.com/forums/showthread.php?t=509914|publisher=MarkE90M3|title=BIMMERPOST Visits BMW M's Secret Underground Garage}}</ref> ==E46 Compact (E46/5)== [[Slika:BMW_E46_316ti.jpg|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:BMW_E46_316ti1.JPG|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:Notranjost_BMW_E46_316ti.JPG|thumb|250px|Notranjost BMW E46 316ti Compact]] Konec leta 2000 je BMW na trg poslal zamenjavo za E36/5. Kvaliteta materialov in končna izdelava je bilav E46 Compactu precej izboljšana glede na predhodnika, vendar nikoli ni dosegla njegovih prodajnih številk. E46 Compact ni bil nikoli na voljo na ameriškem trgu, saj kratka oblika z odsekanim zadkom tam ni bila priljubljena. E46 Compact se je po zunanji obliki precej razlikoval od ostalih E46. Najbolj opazna je bila oblika sprednjih in zadnjih luči, ki pa marsikomu ni bila všeč. Mehansko pa je E46 Compact bil skoraj identičen ostalim E46. Razlikoval se je po bolj odzivni vožnji, saj je bil serijsko opremljen z športnim podvozjem ter debelejšima stabilizatorjema. Leta 2004 je serijo Compact nadomestila BMW serija 1, ki je svojo nalogo opravila zelo uspešno. ===Motorji in zmogljivosti=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:91%;" |- ! Model ! Leta proizvodnje ! colspan="2"|Vrsta in oznaka motorja ! Prostornina ! Moč ! Navor |- ! 316ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B18|| 1796 ccm || 115 KM (85kW) @ 5500 rpm ||175 Nm @ 3750 rpm |- ! 318ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B20|| 1995 ccm || 143 KM (105 kW) @ 6000 rpm ||200 Nm @ 3750 rpm |- ! 325ti | 2001–2004 ||I6 24V||M54 B25|| 2494 ccm || 192 KM (141 kW) @ 6000 rpm ||245 Nm @ 3500 rpm |- ! 318td | 2003–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 115 KM (85 kW) @ 4000 rpm ||280 Nm @ 1750 rpm |- ! 320td | 2001–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 150 KM (110 kW) @ 4000 rpm ||330 Nm @ 2000 rpm |} ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Compact]] [[Kategorija:Vozila leta 1993]] 0qvt6fr6rwy2c1q2ygs9b1630kgntwe 5726014 5726013 2022-07-31T13:51:03Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Compact |image=[[Slika:BMW_318ti_1997.jpg|thumb|BMW 318ti (1997)]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW serije 3]] |successor= |class= |body_style= 3- vratna limuzina, kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= vodno hlajeni motor [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW Compact''' je vozilo ki spada v razred manjših družinskih oziroma [[kompaktno vozilo|kompaktnih vozil]]. V osnovi pa je to skrajšana verzija limuzinske izvedbe serije 3, ki jo proizvaja nemški proizvajalec vozil [[BMW]]. BMW Compact je bil v proizvodnji od leta 1994 do leta 2004. Od 1994 je bil osnovan na platformi BMW-ja [[BMW E36|E36]], leta 2001 pa so zamenjali platformo za tisto od BMW-ja [[BMW E46|E46]]. Proizvodnja BMW Compact-a je prenehala z obratovanjem leta 2004, ko ga je nasledil [[BMW E87|BMW serije 1]]. Vozilo je bilo na voljo z več bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Nosilo je oznako "Ti" (Touring International), ki je bila uporabljena samo na seriji Compact in izvira iz BMW-jeve linije "Ti" modelov iz šestdesetih let. ==E36 Compact (E36/5)== [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 01.jpg|thumb|left|BMW 316i]] [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 02.jpg|thumb|left|BMW 316i]] [[Slika:Bmw.compact.jpeg|thumb|left|BMW 316i]] Od prednjega odbijača do A stebrička je Compact identičen limuzinski ter karavanski različici serije 3 (E36), kar pomeni da je z njima delil prednja blatnika, odbijač, luči ter smernike, vzvratna ogledala, vetrobransko steklo in pokrov motorja. Vse izvedenke E36 so imele enako [[medosna razdalja|medosno razdaljo]], kar velja tudi za verzijo Compact. Podobnosti z ostalimi izvedenkami pa se tukaj nehajo. Compact je od A stebrička nazaj povsem drugačen, te razlike pa vključujejo vrata, stekla, streho, prtljažna vrata, zadnje luči in zadnje podvozje. BMW E36/5 Compact si deli podvozje z BMW Z3. Prednje obese je imel enake kot vstale izvedenke E36, medtem ko so za zadnje podvozje uporabili posamične obese z poševnimi vodili, kot jih je uporabljala prejšnja serija [[BMW 3 (E30)]]. Pri Compactu so uporabili starejše delno vodljivo zadnjo premo namesto novejših [[Multi-link posamične obese|Multi-link posamičnih obes]] zato, ker so s tem prihranili dovolj prostora, da so poglobili prtljažni prostor, vgradili preklopno zadnjo klop ter omogočili, da se rezervno kolo nahaja pod vozilom na zunanji strani. Podedovana zasnova zadnje preme je bila odgovorna za to, da je bilo vozilo podvrženo [[prekrmarjenje|prekrmarjenju]]. Posledično je BMW Compact prejel mešane odzive avtomobilističnih novinarjev. Nekateri so trdili, da je [[šasija]] najbolj uravnotežena v liniji E36, drugi pa, da je vozilo občutljivo na zibanje in na neravnine, ter neuravnoteženo v ovinkih. Bilo pa je zelo popularno pri ljubiteljih, saj je bilo najlažje, najbolj vodljivo ter najcenejše. ===Motorji in zmogljivosti=== Na Evropskem tržišču so bili na voljo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši je bil 316ti z 1.6 litrskim motorjem ([[M43 B16]]), ki je proizvedel 75kW moči. Kasneje so ga posodobili ter mu povečali prostornino na 1.9 litra ter moč na 77kW ([[M43TU B19]]). Naslednji bencinski motor je bil vgrajen v modelu 318ti je bil 103kW z 1.8 litra prostornine ([[M42 B18]]), ki pa so ga kasneje posodobili ([[M44 B19]]). Sprememb v moči ali prostornini posodobitev ni prinesla, so pa spremenili krivuljo [[navor|navora]] ter omogočili še lahkotnejšo vožnjo pri nizkih obratih z nizko porabo. Najmočnejši agregat v BMW E36 Compactu pa je bil s 125kW 2.5 litrski vrstni šestvaljnik ([[M52 B25]]) z enojnim [[BMW vanos|vanos]] sistemom, ki pa so ga leta 1999 posodobili. Edini dizelski agregat se je ponašal z 1.7 litra prostornine ter 66kW ([[M41 D17]]) in bil dobra izbira za varčne in nekoliko počasnejše voznike. {| class="wikitable" cellpadding="0" style="text-align:center; font-size:88%;" |- style="text-align:center; background:#dcdcdc; vertical-align:middle;" ! Model ! Prostornina ! Št. valjev ! Št. ventilov ! Gorivo ! Moč ! Navor ! Oznaka motorja ! 0–100&nbsp;km/h,s ! Končna hitrost ! Leta proizvodnje |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1596 ccm||4cyl||8V||Bencin||102 KM (75kW) @5500 rpm||150 Nm @3900 rpm||M43 B16||12.3||188km/h||1994–1999 |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1895 ccm||4cyl||8V||Bencin||105 KM (77kW) @5300 rpm||165 Nm @2500 rpm||M43 B19||11.9||190 km/h||1999–2001 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1796 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||175 Nm @4500 rpm||M42 B18||9.9||209 km/h||1994–1995 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1895 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||180 Nm @4300 rpm||M44 B19||9.9||209 km/h||1995–1998 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3950 rpm||M52 B25||7.8||230 km/h||1997–1999 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3500 rpm||M52TU B25||7.8||230 km/h||1999–2000 |-style="background:#E0E0E0" |'''318tds'''||1665 ccm||4cyl||8V||Dizel||90 KM (66kW) @4400 rpm||190 Nm @2000 rpm||M41 D17||13.9||175 km/h||1995–2001 |} ===Notranjost in oprema=== Notranjost vozila se precej razlikuje od ostalih različic E36. Armaturna plošča ter ročaji vrat so skoraj enaki tistim v prejšnji seriji 3 (E30). Kljub temo je spisek opreme, ki je bila na voljo kar precejšen. Med serijsko opremo najdemo [[ABS]], [[zračna blazina|zračno blazino]] za voznika. Pod dodatno opremo pa najdemo ogromno stvari, glavne izmed njih so klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, športne in ogrevane sedeže, [[zapora diferenciala|zaporo diferenciala]]... BMW je kot posebno darilo ob 50-letnici revije [http://www.auto-motor-und-sport.de/ Auto Motor und Sport] izdelal M3 Compact (3.2-litrski motor in podvozje iz M3, M odbijači), sicer pa M Compact ni dočakal serijske proizvodnje. Edini [[prototip]] je za 0-100 km/h potreboval 5.3 s, 200 km/h pa je dosegel v 18.5 s. Na M3 Compactu so bile prvič predstavljene štiri sredinsko postavljene izpušne cevi, ki so bile kasneje serijsko prvič vidne na M roadster-ju (E36/7S) in M coupe-ju (E36/8S).<ref>{{cite web|url=http://www.m3post.com/forums/showthread.php?t=509914|publisher=MarkE90M3|title=BIMMERPOST Visits BMW M's Secret Underground Garage}}</ref> ==E46 Compact (E46/5)== [[Slika:BMW_E46_316ti.jpg|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:BMW_E46_316ti1.JPG|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:Notranjost_BMW_E46_316ti.JPG|thumb|250px|Notranjost BMW E46 316ti Compact]] Konec leta 2000 je BMW na trg poslal zamenjavo za E36/5. Kvaliteta materialov in končna izdelava je bilav E46 Compactu precej izboljšana glede na predhodnika, vendar nikoli ni dosegla njegovih prodajnih številk. E46 Compact ni bil nikoli na voljo na ameriškem trgu, saj kratka oblika z odsekanim zadkom tam ni bila priljubljena. E46 Compact se je po zunanji obliki precej razlikoval od ostalih E46. Najbolj opazna je bila oblika sprednjih in zadnjih luči, ki pa marsikomu ni bila všeč. Mehansko pa je E46 Compact bil skoraj identičen ostalim E46. Razlikoval se je po bolj odzivni vožnji, saj je bil serijsko opremljen z športnim podvozjem ter debelejšima stabilizatorjema. Leta 2004 je serijo Compact nadomestila BMW serija 1, ki je svojo nalogo opravila zelo uspešno. ===Motorji in zmogljivosti=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:91%;" |- ! Model ! Leta proizvodnje ! colspan="2"|Vrsta in oznaka motorja ! Prostornina ! Moč ! Navor |- ! 316ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B18|| 1796 ccm || 115 KM (85kW) @ 5500 rpm ||175 Nm @ 3750 rpm |- ! 318ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B20|| 1995 ccm || 143 KM (105 kW) @ 6000 rpm ||200 Nm @ 3750 rpm |- ! 325ti | 2001–2004 ||I6 24V||M54 B25|| 2494 ccm || 192 KM (141 kW) @ 6000 rpm ||245 Nm @ 3500 rpm |- ! 318td | 2003–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 115 KM (85 kW) @ 4000 rpm ||280 Nm @ 1750 rpm |- ! 320td | 2001–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 150 KM (110 kW) @ 4000 rpm ||330 Nm @ 2000 rpm |} ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Compact]] [[Kategorija:Vozila leta 1993]] 4hc935y9msfc7t9fzd9668sex0wdmpj 5726015 5726014 2022-07-31T13:52:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Compact |image=[[Slika:BMW_318ti_1997.jpg|thumb|BMW 318ti (1997)]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= |predecessor=[[BMW 2002 Touring]] |successor= |class= |body_style= 3- vratna limuzina, kabriolet |layout=motor spredaj, pogon zadaj |engine= vodno hlajeni motor [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW Compact''' je vozilo ki spada v razred manjših družinskih oziroma [[kompaktno vozilo|kompaktnih vozil]]. V osnovi pa je to skrajšana verzija limuzinske izvedbe serije 3, ki jo proizvaja nemški proizvajalec vozil [[BMW]]. BMW Compact je bil v proizvodnji od leta 1994 do leta 2004. Od 1994 je bil osnovan na platformi BMW-ja [[BMW E36|E36]], leta 2001 pa so zamenjali platformo za tisto od BMW-ja [[BMW E46|E46]]. Proizvodnja BMW Compact-a je prenehala z obratovanjem leta 2004, ko ga je nasledil [[BMW E87|BMW serije 1]]. Vozilo je bilo na voljo z več bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Nosilo je oznako "Ti" (Touring International), ki je bila uporabljena samo na seriji Compact in izvira iz BMW-jeve linije "Ti" modelov iz šestdesetih let. ==E36 Compact (E36/5)== [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 01.jpg|thumb|left|BMW 316i]] [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 02.jpg|thumb|left|BMW 316i]] [[Slika:Bmw.compact.jpeg|thumb|left|BMW 316i]] Od prednjega odbijača do A stebrička je Compact identičen limuzinski ter karavanski različici serije 3 (E36), kar pomeni da je z njima delil prednja blatnika, odbijač, luči ter smernike, vzvratna ogledala, vetrobransko steklo in pokrov motorja. Vse izvedenke E36 so imele enako [[medosna razdalja|medosno razdaljo]], kar velja tudi za verzijo Compact. Podobnosti z ostalimi izvedenkami pa se tukaj nehajo. Compact je od A stebrička nazaj povsem drugačen, te razlike pa vključujejo vrata, stekla, streho, prtljažna vrata, zadnje luči in zadnje podvozje. BMW E36/5 Compact si deli podvozje z BMW Z3. Prednje obese je imel enake kot vstale izvedenke E36, medtem ko so za zadnje podvozje uporabili posamične obese z poševnimi vodili, kot jih je uporabljala prejšnja serija [[BMW 3 (E30)]]. Pri Compactu so uporabili starejše delno vodljivo zadnjo premo namesto novejših [[Multi-link posamične obese|Multi-link posamičnih obes]] zato, ker so s tem prihranili dovolj prostora, da so poglobili prtljažni prostor, vgradili preklopno zadnjo klop ter omogočili, da se rezervno kolo nahaja pod vozilom na zunanji strani. Podedovana zasnova zadnje preme je bila odgovorna za to, da je bilo vozilo podvrženo [[prekrmarjenje|prekrmarjenju]]. Posledično je BMW Compact prejel mešane odzive avtomobilističnih novinarjev. Nekateri so trdili, da je [[šasija]] najbolj uravnotežena v liniji E36, drugi pa, da je vozilo občutljivo na zibanje in na neravnine, ter neuravnoteženo v ovinkih. Bilo pa je zelo popularno pri ljubiteljih, saj je bilo najlažje, najbolj vodljivo ter najcenejše. ===Motorji in zmogljivosti=== Na Evropskem tržišču so bili na voljo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši je bil 316ti z 1.6 litrskim motorjem ([[M43 B16]]), ki je proizvedel 75kW moči. Kasneje so ga posodobili ter mu povečali prostornino na 1.9 litra ter moč na 77kW ([[M43TU B19]]). Naslednji bencinski motor je bil vgrajen v modelu 318ti je bil 103kW z 1.8 litra prostornine ([[M42 B18]]), ki pa so ga kasneje posodobili ([[M44 B19]]). Sprememb v moči ali prostornini posodobitev ni prinesla, so pa spremenili krivuljo [[navor|navora]] ter omogočili še lahkotnejšo vožnjo pri nizkih obratih z nizko porabo. Najmočnejši agregat v BMW E36 Compactu pa je bil s 125kW 2.5 litrski vrstni šestvaljnik ([[M52 B25]]) z enojnim [[BMW vanos|vanos]] sistemom, ki pa so ga leta 1999 posodobili. Edini dizelski agregat se je ponašal z 1.7 litra prostornine ter 66kW ([[M41 D17]]) in bil dobra izbira za varčne in nekoliko počasnejše voznike. {| class="wikitable" cellpadding="0" style="text-align:center; font-size:88%;" |- style="text-align:center; background:#dcdcdc; vertical-align:middle;" ! Model ! Prostornina ! Št. valjev ! Št. ventilov ! Gorivo ! Moč ! Navor ! Oznaka motorja ! 0–100&nbsp;km/h,s ! Končna hitrost ! Leta proizvodnje |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1596 ccm||4cyl||8V||Bencin||102 KM (75kW) @5500 rpm||150 Nm @3900 rpm||M43 B16||12.3||188km/h||1994–1999 |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1895 ccm||4cyl||8V||Bencin||105 KM (77kW) @5300 rpm||165 Nm @2500 rpm||M43 B19||11.9||190 km/h||1999–2001 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1796 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||175 Nm @4500 rpm||M42 B18||9.9||209 km/h||1994–1995 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1895 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||180 Nm @4300 rpm||M44 B19||9.9||209 km/h||1995–1998 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3950 rpm||M52 B25||7.8||230 km/h||1997–1999 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3500 rpm||M52TU B25||7.8||230 km/h||1999–2000 |-style="background:#E0E0E0" |'''318tds'''||1665 ccm||4cyl||8V||Dizel||90 KM (66kW) @4400 rpm||190 Nm @2000 rpm||M41 D17||13.9||175 km/h||1995–2001 |} ===Notranjost in oprema=== Notranjost vozila se precej razlikuje od ostalih različic E36. Armaturna plošča ter ročaji vrat so skoraj enaki tistim v prejšnji seriji 3 (E30). Kljub temo je spisek opreme, ki je bila na voljo kar precejšen. Med serijsko opremo najdemo [[ABS]], [[zračna blazina|zračno blazino]] za voznika. Pod dodatno opremo pa najdemo ogromno stvari, glavne izmed njih so klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, športne in ogrevane sedeže, [[zapora diferenciala|zaporo diferenciala]]... BMW je kot posebno darilo ob 50-letnici revije [http://www.auto-motor-und-sport.de/ Auto Motor und Sport] izdelal M3 Compact (3.2-litrski motor in podvozje iz M3, M odbijači), sicer pa M Compact ni dočakal serijske proizvodnje. Edini [[prototip]] je za 0-100 km/h potreboval 5.3 s, 200 km/h pa je dosegel v 18.5 s. Na M3 Compactu so bile prvič predstavljene štiri sredinsko postavljene izpušne cevi, ki so bile kasneje serijsko prvič vidne na M roadster-ju (E36/7S) in M coupe-ju (E36/8S).<ref>{{cite web|url=http://www.m3post.com/forums/showthread.php?t=509914|publisher=MarkE90M3|title=BIMMERPOST Visits BMW M's Secret Underground Garage}}</ref> ==E46 Compact (E46/5)== [[Slika:BMW_E46_316ti.jpg|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:BMW_E46_316ti1.JPG|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:Notranjost_BMW_E46_316ti.JPG|thumb|250px|Notranjost BMW E46 316ti Compact]] Konec leta 2000 je BMW na trg poslal zamenjavo za E36/5. Kvaliteta materialov in končna izdelava je bilav E46 Compactu precej izboljšana glede na predhodnika, vendar nikoli ni dosegla njegovih prodajnih številk. E46 Compact ni bil nikoli na voljo na ameriškem trgu, saj kratka oblika z odsekanim zadkom tam ni bila priljubljena. E46 Compact se je po zunanji obliki precej razlikoval od ostalih E46. Najbolj opazna je bila oblika sprednjih in zadnjih luči, ki pa marsikomu ni bila všeč. Mehansko pa je E46 Compact bil skoraj identičen ostalim E46. Razlikoval se je po bolj odzivni vožnji, saj je bil serijsko opremljen z športnim podvozjem ter debelejšima stabilizatorjema. Leta 2004 je serijo Compact nadomestila BMW serija 1, ki je svojo nalogo opravila zelo uspešno. ===Motorji in zmogljivosti=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:91%;" |- ! Model ! Leta proizvodnje ! colspan="2"|Vrsta in oznaka motorja ! Prostornina ! Moč ! Navor |- ! 316ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B18|| 1796 ccm || 115 KM (85kW) @ 5500 rpm ||175 Nm @ 3750 rpm |- ! 318ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B20|| 1995 ccm || 143 KM (105 kW) @ 6000 rpm ||200 Nm @ 3750 rpm |- ! 325ti | 2001–2004 ||I6 24V||M54 B25|| 2494 ccm || 192 KM (141 kW) @ 6000 rpm ||245 Nm @ 3500 rpm |- ! 318td | 2003–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 115 KM (85 kW) @ 4000 rpm ||280 Nm @ 1750 rpm |- ! 320td | 2001–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 150 KM (110 kW) @ 4000 rpm ||330 Nm @ 2000 rpm |} ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Compact]] [[Kategorija:Vozila leta 1993]] eerc8vj8euv87uw5199n4u6ug3uvbdl 5726016 5726015 2022-07-31T13:54:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=BMW Compact |image=[[Slika:BMW_318ti_1997.jpg|thumb|BMW 318ti (1997)]] |manufacturer=[[BMW]] |designer= |assembly= 1994-2004 |predecessor=[[BMW 2002 Touring]] |successor= |class= |body_style= 3- vratna limuzina, kabriolet |layout=motor spredaj, pogon zadaj |engine= vodno hlajeni motor [[Vat|kW]] |transmission = |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''BMW Compact''' je vozilo ki spada v razred manjših družinskih oziroma [[kompaktno vozilo|kompaktnih vozil]]. V osnovi pa je to skrajšana verzija limuzinske izvedbe serije 3, ki jo proizvaja nemški proizvajalec vozil [[BMW]]. BMW Compact je bil v proizvodnji od leta 1994 do leta 2004. Od 1994 je bil osnovan na platformi BMW-ja [[BMW E36|E36]], leta 2001 pa so zamenjali platformo za tisto od BMW-ja [[BMW E46|E46]]. Proizvodnja BMW Compact-a je prenehala z obratovanjem leta 2004, ko ga je nasledil [[BMW E87|BMW serije 1]]. Vozilo je bilo na voljo z več bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Nosilo je oznako "Ti" (Touring International), ki je bila uporabljena samo na seriji Compact in izvira iz BMW-jeve linije "Ti" modelov iz šestdesetih let. ==E36 Compact (E36/5)== [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 01.jpg|thumb|left|BMW 316i]] [[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 02.jpg|thumb|left|BMW 316i]] [[Slika:Bmw.compact.jpeg|thumb|left|BMW 316i]] Od prednjega odbijača do A stebrička je Compact identičen limuzinski ter karavanski različici serije 3 (E36), kar pomeni da je z njima delil prednja blatnika, odbijač, luči ter smernike, vzvratna ogledala, vetrobransko steklo in pokrov motorja. Vse izvedenke E36 so imele enako [[medosna razdalja|medosno razdaljo]], kar velja tudi za verzijo Compact. Podobnosti z ostalimi izvedenkami pa se tukaj nehajo. Compact je od A stebrička nazaj povsem drugačen, te razlike pa vključujejo vrata, stekla, streho, prtljažna vrata, zadnje luči in zadnje podvozje. BMW E36/5 Compact si deli podvozje z BMW Z3. Prednje obese je imel enake kot vstale izvedenke E36, medtem ko so za zadnje podvozje uporabili posamične obese z poševnimi vodili, kot jih je uporabljala prejšnja serija [[BMW 3 (E30)]]. Pri Compactu so uporabili starejše delno vodljivo zadnjo premo namesto novejših [[Multi-link posamične obese|Multi-link posamičnih obes]] zato, ker so s tem prihranili dovolj prostora, da so poglobili prtljažni prostor, vgradili preklopno zadnjo klop ter omogočili, da se rezervno kolo nahaja pod vozilom na zunanji strani. Podedovana zasnova zadnje preme je bila odgovorna za to, da je bilo vozilo podvrženo [[prekrmarjenje|prekrmarjenju]]. Posledično je BMW Compact prejel mešane odzive avtomobilističnih novinarjev. Nekateri so trdili, da je [[šasija]] najbolj uravnotežena v liniji E36, drugi pa, da je vozilo občutljivo na zibanje in na neravnine, ter neuravnoteženo v ovinkih. Bilo pa je zelo popularno pri ljubiteljih, saj je bilo najlažje, najbolj vodljivo ter najcenejše. ===Motorji in zmogljivosti=== Na Evropskem tržišču so bili na voljo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši je bil 316ti z 1.6 litrskim motorjem ([[M43 B16]]), ki je proizvedel 75kW moči. Kasneje so ga posodobili ter mu povečali prostornino na 1.9 litra ter moč na 77kW ([[M43TU B19]]). Naslednji bencinski motor je bil vgrajen v modelu 318ti je bil 103kW z 1.8 litra prostornine ([[M42 B18]]), ki pa so ga kasneje posodobili ([[M44 B19]]). Sprememb v moči ali prostornini posodobitev ni prinesla, so pa spremenili krivuljo [[navor|navora]] ter omogočili še lahkotnejšo vožnjo pri nizkih obratih z nizko porabo. Najmočnejši agregat v BMW E36 Compactu pa je bil s 125kW 2.5 litrski vrstni šestvaljnik ([[M52 B25]]) z enojnim [[BMW vanos|vanos]] sistemom, ki pa so ga leta 1999 posodobili. Edini dizelski agregat se je ponašal z 1.7 litra prostornine ter 66kW ([[M41 D17]]) in bil dobra izbira za varčne in nekoliko počasnejše voznike. {| class="wikitable" cellpadding="0" style="text-align:center; font-size:88%;" |- style="text-align:center; background:#dcdcdc; vertical-align:middle;" ! Model ! Prostornina ! Št. valjev ! Št. ventilov ! Gorivo ! Moč ! Navor ! Oznaka motorja ! 0–100&nbsp;km/h,s ! Končna hitrost ! Leta proizvodnje |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1596 ccm||4cyl||8V||Bencin||102 KM (75kW) @5500 rpm||150 Nm @3900 rpm||M43 B16||12.3||188km/h||1994–1999 |- style="background:#fff;" |'''316i'''||1895 ccm||4cyl||8V||Bencin||105 KM (77kW) @5300 rpm||165 Nm @2500 rpm||M43 B19||11.9||190 km/h||1999–2001 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1796 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||175 Nm @4500 rpm||M42 B18||9.9||209 km/h||1994–1995 |- style="background:#fff;" |'''318ti'''||1895 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||180 Nm @4300 rpm||M44 B19||9.9||209 km/h||1995–1998 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3950 rpm||M52 B25||7.8||230 km/h||1997–1999 |- style="background:#fff;" |'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3500 rpm||M52TU B25||7.8||230 km/h||1999–2000 |-style="background:#E0E0E0" |'''318tds'''||1665 ccm||4cyl||8V||Dizel||90 KM (66kW) @4400 rpm||190 Nm @2000 rpm||M41 D17||13.9||175 km/h||1995–2001 |} ===Notranjost in oprema=== Notranjost vozila se precej razlikuje od ostalih različic E36. Armaturna plošča ter ročaji vrat so skoraj enaki tistim v prejšnji seriji 3 (E30). Kljub temo je spisek opreme, ki je bila na voljo kar precejšen. Med serijsko opremo najdemo [[ABS]], [[zračna blazina|zračno blazino]] za voznika. Pod dodatno opremo pa najdemo ogromno stvari, glavne izmed njih so klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, športne in ogrevane sedeže, [[zapora diferenciala|zaporo diferenciala]]... BMW je kot posebno darilo ob 50-letnici revije [http://www.auto-motor-und-sport.de/ Auto Motor und Sport] izdelal M3 Compact (3.2-litrski motor in podvozje iz M3, M odbijači), sicer pa M Compact ni dočakal serijske proizvodnje. Edini [[prototip]] je za 0-100 km/h potreboval 5.3 s, 200 km/h pa je dosegel v 18.5 s. Na M3 Compactu so bile prvič predstavljene štiri sredinsko postavljene izpušne cevi, ki so bile kasneje serijsko prvič vidne na M roadster-ju (E36/7S) in M coupe-ju (E36/8S).<ref>{{cite web|url=http://www.m3post.com/forums/showthread.php?t=509914|publisher=MarkE90M3|title=BIMMERPOST Visits BMW M's Secret Underground Garage}}</ref> ==E46 Compact (E46/5)== [[Slika:BMW_E46_316ti.jpg|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:BMW_E46_316ti1.JPG|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]] [[Slika:Notranjost_BMW_E46_316ti.JPG|thumb|250px|Notranjost BMW E46 316ti Compact]] Konec leta 2000 je BMW na trg poslal zamenjavo za E36/5. Kvaliteta materialov in končna izdelava je bilav E46 Compactu precej izboljšana glede na predhodnika, vendar nikoli ni dosegla njegovih prodajnih številk. E46 Compact ni bil nikoli na voljo na ameriškem trgu, saj kratka oblika z odsekanim zadkom tam ni bila priljubljena. E46 Compact se je po zunanji obliki precej razlikoval od ostalih E46. Najbolj opazna je bila oblika sprednjih in zadnjih luči, ki pa marsikomu ni bila všeč. Mehansko pa je E46 Compact bil skoraj identičen ostalim E46. Razlikoval se je po bolj odzivni vožnji, saj je bil serijsko opremljen z športnim podvozjem ter debelejšima stabilizatorjema. Leta 2004 je serijo Compact nadomestila BMW serija 1, ki je svojo nalogo opravila zelo uspešno. ===Motorji in zmogljivosti=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:91%;" |- ! Model ! Leta proizvodnje ! colspan="2"|Vrsta in oznaka motorja ! Prostornina ! Moč ! Navor |- ! 316ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B18|| 1796 ccm || 115 KM (85kW) @ 5500 rpm ||175 Nm @ 3750 rpm |- ! 318ti | 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B20|| 1995 ccm || 143 KM (105 kW) @ 6000 rpm ||200 Nm @ 3750 rpm |- ! 325ti | 2001–2004 ||I6 24V||M54 B25|| 2494 ccm || 192 KM (141 kW) @ 6000 rpm ||245 Nm @ 3500 rpm |- ! 318td | 2003–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 115 KM (85 kW) @ 4000 rpm ||280 Nm @ 1750 rpm |- ! 320td | 2001–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 150 KM (110 kW) @ 4000 rpm ||330 Nm @ 2000 rpm |} ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Compact]] [[Kategorija:Vozila leta 1993]] kei6t5o31elqknaphnolnr04pvm22th 0 347316 5726105 5167375 2022-07-31T16:45:09Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Ksaver Tončič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]] in [[podobar]], * [[10. november]] [[1865]], [[Črni Vrh, Idrija]], † [[14. marec]] [[1919]], [[Kamnik]]. [[Slika:Županje Njive - kapelica.jpg|thumb|left|250px|Kapelica v [[Stahovica|Stahovici]], za katero je kip izdelal Tončič]] Rodil se je v družini malega kmeta Jožefa in Marije Tončič rojene v znani podobarski družini Ozbič. Kiparstva se je izučil pri maminem bratu [[Matija Ozbič|Matiji Ozbiču]] v [[Kamnik]]u in se tu 1888 osamosvojil. Leta 1892 se je poročil z Marijo Smolnikar in imel z njo 10 otrok. Delavnico in hišo si je uredil na [[Šutna, Kamnik|Šutni]]. Pri njem se je nekaj časa učil tudi slikar [[Miha Maleš]]. [[Kip]]e, s katerimi je opremil več deset [[Cerkev (zgradba)|cerkva]] je ustvarjal v umetnem marmorju ali marmornem cementu in jih pobarval z oljnimi barvami. Njegova dela so raztresena po Kamniku in okolici, po [[Primorska|Primorskem]] (predvsem v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]]), [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Hrvaška|Hrvaškem]].<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Prenovil je tudi [[oltar]]je v [[Zakal]]u, [[Pšajnovica|Pšajnovici]] in [[Trzin]]u. Leta 1893 je izdelal [[tabernakelj]] za cerkev sv. Benedikta v [[Zgornje Stranje|Zgornjih Stranjah]] pri Kamniku. Umrl je 14. marca 1919, ko je v naglici namesto [[Žgana pijača|slivovke]] popil požirek [[Baza (kemija)|luga]]. == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=712809|avtor=Cevc Emilijan|ime=Tončič Fran Ksaver|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tončič, Franc Ksaver}} [[Kategorija:Rojeni leta 1865]] [[Kategorija:Umrli leta 1919]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski podobarji]] a5czp9l1ll7flho2zvhcpj8k42sn7xw 0 348016 5726106 5719147 2022-07-31T16:45:15Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki ''za drug pomen glej Ulrichsberg - Uršlja gora na avstrijskem Koroškem''{{Infopolje Gora | Name = Uršlja gora | Photo = Pogled na Uršljo goro iz Kotelj.JPG | Caption = Pogled na Uršljo goro iz [[Kotlje|Kotelj]] | Elevation = 1699 m | Coordinates = {{koord|46|29|5.09|N|14|57|55.95|E|type:mountain}} | Location = [[Koroška (pokrajina)|Koroška]], [[Slovenija]] | Range = [[Karavanke]] }} [[File:Urslja gora, sv. Ursula.jpg|thumb|right|278px|Sv. Uršula]] '''Uršlja gora''' ali '''Plešivec''' (1699 metrov) je najvzhodnejši [[Karavanke|karavanški]] [[vrh]], ki leži med [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcem]] in [[Črna na Koroškem|Črno na Koroškem]]. V ovršje gore segajo naselja [[Uršlja Gora]],(Jazbina) [[Podgora, Ravne na Koroškem|Podgora]] in [[Zgornji Razbor]]. Zaradi izjemnega razgleda po vsej [[Koroška regija|Koroški]] do [[Kozjak]]a in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] je pomembna razgledna postojanka na slovenski planinski poti. Pod vrhom stojijo [[Cerkev svete Uršule, Jazbina|cerkev svete Uršule]], televizijski oddajnik in planinski dom, na robu nad planinskim domom pa spomenik koroškim borcem, ki so padli v bojih za Koroško v letih 1918 in 1919. Ime [[Plešivec (Karavanke)|Plešivec]] je dobila po sivem apnenčastem vrhu med gozdnatimi pobočji gore, ki iz doline izgleda kakor pleša, ime Uršlja gora pa ima po gotski cerkvi svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. == Rastlinstvo in živalstvo == Vsa pobočja na Uršlji gori so porasla, le na severni strani pod vrhom je pečevje s steno, kjer je nekaj zahtevnih plezalnih poti. Za gorati del so značilni veliki strnjeni kompleksi gozdov, vendar je njihova podoba zaradi človekovega posega (pašništvo, fužinarstvo in rudarjenje) precej spremenjena. Iz bližnjih krajev so do 2. svetovne vojne gonili drobnico in govedo na letno pašo in s tem znižali zgornjo gozdno mejo za več 100 metrov. Po opustitvi pašništva se je gozdna meja spet začela dvigati. Manj strmi južni deli so umetno pogozdeni s smreko. Na severnem pobočju [[Kozji hrbet|Kozjega hrbta]] je močneje zastopan bukov gozd s primesjo smreke, jelke in javorja. Na gori rastejo nekatere značilne alpske rastline, kot sta zelo redka kortuzovka (rdeči zvonček) ter [[Zlatica|alpska zlatica]]. Rastlinska redkost pa je tudi omejelistna zlatica. Leta 1967 so na območje Uršlje gore naselili [[muflon]]a, ki ogroža naravno obnovo gozdov. Posebna značilnost živalskega sveta so tudi [[Ruševec|ruševci]]. == Oddajnik == [[File:Oddajnik Plesivec.JPG|thumb|Oddajnik Plešivec-Uršlja gora]] [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] oddajnik je bil postavljen leta 1962. Leži nad cerkvijo in planinsko kočo na Plešivcu, saj je tu točka, ki nudi najboljše pogoje za oddajanje signala, ki pokriva Koroško in Štajersko regijo. Iz oddajnega centra so še druge zveze, ki koristijo reševalcem, gasilcem, policiji, amaterjem in drugim. Na UKV frekvencah delujeta tudi dve radijski postaji za lokalni program v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. == Dostop == * [[Poštarski dom pod Plešivcem]] (2 h 30 min) * [[Koča na Naravskih ledinah]] (1h 45 min) * Zapornica - po cesti (45 min) * [[Ivarčko jezero]] (2h 30 min) * Ciganija (2h 30 min) == Galerija == {{Commonscat|Mount St. Ursula|Uršlja gora}} <gallery> Slika:Urslja Gora view Ravne na Koroskem.jpg|Pogled z Uršlje gore na [[Ravne na Koroškem]], na desni oddajnik Plešivec Slika:Uršlja gora - planinski dom in cerkev.JPG|Planinski dom in cerkev </gallery> == Viri == * Javornik, Marjan. ''Enciklopedija Slovenije''.Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002. str. 100. {{COBISS|ID=17411}}. * {{navedi knjigo |author1=Jurij Pivka|author2=Nataša Galun |year=2001 |title=Štajerska |publisher=SIDARTA |isbn=961-6027-30-1 |cobiss=113005312 |pages=61-63}} * Radovanovič, Sašo. Bevc Varl, Valentina in Žiberna, Igor. ''Koroška : A-Ž : priročnik za popotnika in poslovnega človeka''. Pomurska založba. Murska Sobota, 1999. str. 141, 142. {{COBISS|ID=43634689}} * {{navedi splet |url=http://www.hribi.net/gora/urslja_gora_plesivec/11/592 |title=Uršlja gora (Plešivec) |accessdate=2013-02-02}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-plesivec/108 |title= Oddajni center Plešivec |accessdate=2013-02-02}} == Glej tudi == * [[Seznam vrhov v Sloveniji]] * [[Slovenska planinska pot]] == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora/urslja_gora_plesivec/11/592 Hribi.net] {{Karavanke}} {{Slovenske Alpe}} [[Kategorija:Gore v Karavankah]] [[Kategorija:Karavanke| ]] [[Kategorija:Alpska Slovenija]] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] [[Kategorija:Tisočaki]] cjxjk9z2qjbw54dsh887wdem5fl0v00 0 349303 5726107 4957635 2022-07-31T16:45:24Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju''' je združenje [[čebelarstvo|čebelarjev]] s sedežem v kraju [[Lovrenc na Pohorju]], ustanovljeno leta 1921. ==Zgodovina== Čebelarstvo je bilo na vsaki lovrenški kmetiji že stoletja nazaj, saj je okolica kraja idealna za čebelarjenje, potrebe po [[strd]]i in [[vosek|vosku]] pa so prisotne že od prvih poselitev kraja, posebej pa od prihoda Benediktincev, davnega leta 1091. Brez [[domača čebela|čebel]] ni bilo čebeljega voska, ki so ga potrebovali v [[cerkev (zgradba)|cerkvah]]. Legenda pravi, da so se prebivalci Lovrenca in okoliških krajev ubranili s čebelami pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]]. S [[Falska peč|Falke peči]] so namreč valili na turško konjenico, v ozkem prehodo med skalami in reko Dravo, čebelje panje iz izdolbenih debel in tako napadalce s pomočjo čebel pognali s konji vred v reko. Do 20. stoletja so prebivalci čebelarili, le če so imeli za to pogoje. Leta 1903 je bilo ustanovljeno [[Slovensko čebelarsko društvo]] za [[Spodnja Štajerska|Spodnjo Štajersko]]. Posamezni čebelarji so sodelovali in se tudi udeleževali čebelarskih srečanj in razstav. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se [[čebelar]]ji po vsej [[Slovenija|Sloveniji]] hitro organizirali, saj so le tako dobili neobdavčen [[sladkor]] za čebele. Kot letnico ustanovitve podružnice v Lovrencu beležimo leto 1921. Člani društva so že od začetka bili aktivni. V glasilu Slovenski čebelar iz leta 1922, je bilo obvestilo, da bo podružnica Lovrenc na Pohorju izvedla strokovna predavanja v Lovrencu na Pohorju, [[Brezno ob Dravi|Breznu ob Dravi]] in [[Ribnica na Pohorju|Ribnici na Pohorju]]. Ambicije lovrenških čebelarjev so segale v širši prostor slovenske [[Štajerska|Štajerske]] in tudi [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], saj so predlagali ustanovitev zveze podružnic in trgovine s čebelarsko opremo v [[Maribor]]u [[Druga svetovna vojna]] je prekinila organizirano delo čebelarske organizacije. Po vojni sta bili aktivirani samo dve čebelarski družini, ki sta se kasneje združili. Tako se je lažje organiziralo sistematično delo na področju izobraževanje, nabave zdravil, krme za čebele, strokovne literature, organiziranja strokovnih ekskurzij in podobno. Leta 1954 so najbolj zagnani čebelarji ustanovili plemenilno postajo za matice pri Lamprehtu pod [[Klopni vrh|Klopnim vrhom]]. Z obsežnejšo gojitvijo matic so se takrat ukvarjali: dr. Lojze Tičar, Anton in Marija Oder, Roman Planinšič, Maks Kotnik, Jože Kajzer in Julijus Pokorny, ki je bil vodja te ekipe. V tistem času je vozil čebele k Hojniku na pašo tudi Kirar, znani velečebelar, ki ga še danes poznamo po malih in velikih Kirarjevih panjih. Ob praznovanju 900 obletnice Lovrenca je društvo v Lovrencu organiziralo srečanje mladih čebelarjev Slovenije, pod vodstvom Mihe Šlausa. Druga prelomnica za društvo je bila leta 1996, ko je bil pod vodstvom takratne predsednice društva Margarete Kačič zgrajen in odprt čebelarski dom, katerega še danes koristijo in vzdržujejo. Ob 90-letnici so člani obnovili učno pot, zamenjali mize in klopi, prebarvali stavbe... ==Predsedniki== Predsedniki čebelarskega društva po drugi svetovi vojni so bili: <center> {| class="wikitable" |- ! Ime in Priimek !! Obdobje |- | Julij Pokorny || 1948 - 1949 |- | Jože Petrun || 1949 - 1955 |- | Vojko Lovše || 1955 - 1960 |- | Miha Šlaus || 1960 - 1967 |- | Anton Kasjak || 1967 - 1970 |- | Ivan Kurnik || 1970 - 1972 |- | Miha Šlaus || 1972 - 1974 |- | Jože Kojc || 1974 - 1975 |- | Franc Flakus || 1975 - 1976 |- | Jože Kojc || 1976 - 1977 |- | Miha Šlaus || 1977 - 1982 |- | Vojko Lovše || 1982 - 1984 |- | Miha Šlaus || 1984 - 1988 |- | Ivan Skutnik || 1988 - 1989 |- | Miha Šlaus || 1989 - 1994 |- | Marjeta Kačič || 1994 - 2002 |- | Rudi Kačič || 2002 - 2005 |- | Alojz Kosjek || 2005 -2012 |- | Alojz Kosjek || 2005 -2012 |- | Angela Obrulj || 2012 - |- |} </center> ==Viri== * Čebelarsko društvo Lovrenca na Pohorju. ''Čebelarsko društvo Lovrenca na Pohorju: 90let''. Lovrenc na Pohorju, 2011. {{COBISS|ID=67526913}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Čebelarstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Lovrenc na Pohorju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1921]] 50z6wmho0zfjewhilbcnt4lxbox0wfd 0 350768 5726108 5527332 2022-07-31T16:45:34Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Uršule | image = <!-- WD --> | caption= Cerkev sv. Uršule | fullname= | location= [[Jazbina, Črna na Koroškem|Jazbina]], na vrhu [[Uršlja gora|Uršlje gore]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | dedication = [[sveta Uršula]] | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking = 1570 | completed date= na začetku 17. stol | consecrated date= 1602 | parish = [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | deanery = [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Jazbina - Cerkev sv. Uršule na Uršlji gori | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 20. oktober 1994 | refšt=3393 | lokacija = | občina = Črna na Koroškem <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Uršule''' v [[Jazbina, Črna na Koroškem|Jazbini]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|župnije Stari trg pri Slovenj Gradcu]] ter znana [[romarska cerkev]]. Nahaja se na [[Uršlja gora|Uršlji gori]] (1699 m), tik pod vrhom, na nadmorski višini 1678 metrov<ref>[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition=497695.395036906,148941.860560455,0.26458 Atlas okolja], pridobljeno 20. marec 2013.</ref> in je s tem najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Nekateri viri navajajo, da je cerkev hkrati najvišje ležeča cerkev v Srednji Evropi,<ref>[http://www.koroska.si/index1.php?site=turinfo&nid=1159&kat=514&lang=1&fir=65 Koroška.si], pridobljeno 19. april 2013.</ref><ref>[http://www.meziska-dolina.si/index.php/sl/sakralne-znamenitosti Meziska-dolina.si], pridobljeno 19. april 2013.</ref> vendar stojita na [[Dobrač]]u (2166 m) na Avstrijskem Koroškem [[Dobrač#Cerkvi na vrhu|dve cerkvi]], ki imata višjo nadmorsko višino. Cerkev je posvečena je [[Sveta Uršula|sveti Uršuli]], ki je dala ime tudi gori. Cerkev stoji v kotanji pod grebenom vrha, na črti nekdanje deželne meje med [[Štajerska|Štajersko]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Temelje so vzidali že v sedemdesetih letih 16. stoletja, prvi zvon pa je zazvonil leta 1584. Zdaj ima cerkev dva zvonova. Nanju se zvoni ročno. Cerkev so na pobudo škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]] dokončali leta 1609. Vsako leto je na god svete Uršule (21. oktobra) v njej maša, sicer so maše med letom od maja do oktobra. ==Gradnja cerkve== Cerkev je prav svojevrstna, tako po nastanku kot po izgledu. Posebno je že to, da so v času, ko se je med deželnim meščanstvom močno širil [[protestantizem]], veliki kmetje<ref>v dnevniku škofa Hrena piše, da so bili to domačini, zlasti Anton in Florijan Plešivčnik, »veliki dobrotnik in duša vsega dela«, pa Vincenc Prevolnik, Baltazar Naravnik, Rudpert Schyessernik ter Benedikt in Lambert Močilnik kot cerkveni ključarji z Antonom Plešivčnikom na čelu. Zadnikar, str. 168-169</ref> sami sklenili visoko 'blizu Boga' zgraditi veliko cerkev v slogu [[Katolištvo|katoliške]] tradicije. V letu 1601, ko se je gradnja ravno nekam zataknila<ref>Zadnikar, str. 169</ref>, si je ogledal gradnjo cerkve ljubljanski škof [[Tomaž Hren]], ki je dve leti prej zasedel škofovski položaj. Zavzel se je za cerkev in dal vsa potrebna navodila glede oltarjev, tako da je lahko že naslednje leto na nedeljo 18. avgusta v cerkvi posvetil tri oltarje, sv. Uršule, sv. Trojice in Device Marije. Čez sedem let, leta 1609, je škof posvetil še štiri oltarje.<ref>O gradnji cerkve so se ohranili dokumenti v arhivih ljubljanske škofije in starotrške župnije (ki je tedaj spadala pod ljubljansko škofijo) in tudi v osebnem dnevniku škofa Hrena.</ref> Cerkev je postala priljubljeno romarsko središče. ==Cerkvena zgradba== Kmetje so gradnjo zastavili velikopotezno; nastala je velika cerkev, ki ji Korošci pravijo kar katedrala<ref name = »KV«>Kulturni vrhovi</ref>. Zgradili so jo iz lomljenega kamna in pokrili s skodli. Cerkev ima širok [[Cerkvena ladja|ladijski]] prostor in na vzhodu ožji tristrano zaključen [[prezbiterij]] z [[Gotika|gotskimi]] oporniki na vogalih; oba sta pokrita z visoko dvokapno streho. Na zahodni strani se cerkve drži nekdanji zvonik (znižan verjetno zaradi prepogostih udarov strele), na južni strani pa je dograjen novejši nizek [[zvonik]]. Dve vrsti močnih zidanih [[slop]]ov (v vsaki po trije med seboj z razmeroma nizkimi šilastimi [[Lok (arhitektura)|loki]] povezani slopi) delita ladijski prostor po širini v tri približno enako široke [[Cerkvena ladja|ladje]]<ref>dejansko je najširša srednja in najožja južna ladja</ref>. Vse ladje imajo ravne neometane lesene strope, pri čemer je strop srednje ladje za kaka dva metra višji od stranskih, kar daje cerkvi [[Bazilika (zgradba)|bazilikalen]] vtis; ker pa v območju višinske razlike ni oken, tako kot pri [[Bazilika (zgradba)|bazilikah]], je srednja ladja zelo temna. Iz srednje ladje vodi v prezbiterij šilast slavolok, ki je zidan in ometan. [[Obok]] v prezbiteriju je banjast, v spomin na gotiko pa je okrašen s prepletom nizkih reber, ki izhajajo iz [[Konzola (arhitektura)|konzol]] na stenah prezbiterija in imajo v presečiščih okrogle [[sklepnik]]e z zvezdami in rozetami. Stranski ladji se zaključujeta s [[kapela]]ma na obeh straneh prezbiterija. <gallery> <small> File:Uršlja Gora church interior.jpg|Srednja cerkvena ladja in pogled v prezbiterij File: St. Ursula's Church, Jazbina 1.jpg|Pogled iz prezbiterija v srednjo ladjo File: St. Ursula's Church, Jazbina 2.jpg|Severna cerkvena ladja File: St. Ursula's Church, Jazbina 3.jpg|Cerkev je zelo široka </small> </gallery> ==Oprema== Cerkev ima danes pet kamnitih [[oltar]]jev: veliki oltar [[Sveta Uršula|sv. Uršule]], dva stranska oltarja v zaključnih kapelah obeh stranskih ladij in dva oltarja ob ladijskih stranskih stenah. Najstarejši med oltarji in tudi najdragocenejši je Marijin oltar v zaključni kapeli desne stranske ladje, ki je iz 17. stoletja in je izklesan iz kamna. Njegova dekoracija je sorodna lesenim dekoracijam sočasnih zlatih oltarjev. Med štirimi novejšimi kamnitimi, poslikanimi oltarji izstopa po umetniški vrednosti veliki oltar iz leta 1760, ki je razgibano [[Barok|baročno]] delo: nad oltarni obok so postavili kipa apostolov Petra in Pavla, v [[Atika (arhitektura)|atiki]] oltarja kraljuje bog oče obdan z angeli, v osrednji niši pa je oltarska kiparska skupina zavetnice cerkve sv. Uršule s svojimi devicami pod razširjenim plaščem. Nekoč so tron v velikem oltarju zapirali s sliko z istim motivom, ki je delo vodilnega slovenjgraškega slikarja Janeza Andreja Straussa<ref>Strauss, Janez Andrej (1721–1783), slovenska biografija</ref>. Stari in novi časi se v cerkvi na poseben način srečujejo v [[Križev pot|križevem potu]]. Nekdanji križev pot je zaradi starosti propadel, zato so se po zadnji prenovi cerkve odločili, da bi povabili 14 umetnikov, od katerih bi vsak prispeval po eno postajo. Domači koroški slikarji in drugi slovenski umetniki so leta 2010 ustvarili najbolj nenavaden križev pot na Slovenskem. Tako sedaj postaje križevega pota zaznamuje raznovrstnost slogovnih izrazov ter interpretacija, ki sicer sledi Kristusovi pasijonski zgodbi, a jo približuje sodobnemu miselnemu okviru in trpljenju današnjega človeka<ref name = »KV«/> <gallery> <small> File: St. Ursula's Church, Jazbina 5.jpg|Najstarejši Marijin oltar je desno v zaključni kapeli južne ladje File: St. Ursula's Church, Jazbina 4.jpg|Veliki oltar sv. Uršule File: St. Ursula's Church, Jazbina 6.jpg|Simon iz Kirene pomaga Jezusu nositi križ (slikar Tomaž Perko) </small> </gallery> ==Sklici in opombe== {{opombe}} ==Viri== *{{cite book |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 2|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |coauthors= |year=1973-1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 166-170|accessdate=}} * {{cite book |title= Slovenske božje poti|last= Petrič |first= Franci |authorlink= |coauthors= |year=2008|publisher= Družina| location= Ljubljana |isbn= |cobiss=236107776 |page= |pages=185-186|accessdate=}} * Kulturni vrhovi: Uršlja gora, RTV Slovenija, 2020. {{kategorija v Zbirki|St. Ursula's Church (Jazbina)|cerkev sv. Uršule, Jazbina}} == Zunanje povezave == * http://urslja-gora-cerkev.si/ {{Karavanke}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Uršula, Jazbina]] [[Kategorija:Cerkve svete Uršule|Jazbina]] [[Kategorija:Romarska središča v Sloveniji|Uršula, Jazbina]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Uršula, Jazbina]] [[Kategorija:Jazbina, Črna na Koroškem]] iloc6ynf6etazmljlxxun5lyfkh2w2r 0 353902 5726130 5628441 2022-07-31T18:48:39Z Yerpo 8417 /* Življenje */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Joža Vombergar''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramatik]], [[prevajalec]], * [[16. februar]] [[1902]], [[Pšenična Polica]] pri [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]], † [[20. oktober]] [[1980]], [[Buenos Aires]]. == Življenje == Rodil se je v družini bajtarja Jerneja in Marijane, rojene Cankar. Osnovno šolo je obiskoval v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah]] in v [[Kamnik]]u. V letih 1915–1923 je v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu pri Ljubljani]] obiskoval [[Klasična gimnazija|klasično gimnazijo]]. Po [[Matura|maturi]] se je vpisal na [[Univerza v Ljubljani|ljubljansko univerzo]] in diplomiral iz [[Pravo|prava]]. Na [[Ptuj]]u se je za poldrugo leto zaposlil kot [[prefekt]] v dijaškem domu. Sledila je selitev v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je preživljal z inštruiranjem in prevajanjem za [[časopis]]e, kasneje pa je bil programski koreferent na [[radio|radiu]], korektor pri ''Slovenskem domu'' in tiskovni predstavnik na [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskem magistratu]]. Zaradi svojega izrazito protikomunističnega stališča je leta 1945 je pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], nato pa prek [[Italija|Italije]] emigriral v [[Argentina|Argentino]]. V [[Buenos Aires]]u se je zaposlil na železnici, kjer je bil delavec in uradnik do upokojitve leta 1968. == Delo == V gimnazijskih letih je pisal za [[dijak|dijaška]] [[rokopis]]na glasila ''Jutranja zarja'' in ''Domače vaje''. Hkrati je igral in režiral na šoli ter na prosvetnem odru v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah]]. Med študijem je bil član [[Katolištvo|katoliškega]] društva Borba in Akademske zveze. Bil je med ustanovitelji založbe Drama, sourejal je revijo ''Drama'' (''Mesečna revija za ljudske igravce'') in objavljal prispevke o igranju in o ljudskih odrih. O gledališki dejavnosti je objavljal tudi v ''Našem valu'' in ''[[Slovenec (časnik)|Slovencu]]''. Bil je so[[urednik]] [[zbornik]]a ''Na bregovih Bistrice''. V [[Argentina|Argentini]] je bil dejaven član [[Slovenska kulturna akcija|Slovenske kulturne akcije]]; pri gledališkem odseku je sodeloval kot pisec in kot [[Gledališki igralec|igralec]]. Obenem je pisal tudi humoreske in jih objavljal v ''Zborniku Svobodne Slovenije''. ===Dramatika=== Vombergar je predstavnik t. i. novejše [[Ljudska igra|ljudske igre]] in eden najboljših [[dramatik]]ov [[Slovenska izseljenska književnost|slovenske izseljenske književnosti]]. Njegove ljudske igre so izvajala predvsem [[Amatersko gledališče|amaterska gledališka]] društva, vključena v Prosvetno zvezo. Nekatere so prišle tudi na odre poklicnih gledališč, po [[druga svetovna vojna|vojni]] pa so jih igrale tudi zdomske gledališke skupine. Dogajajo se na [[grič]]evnatem in ravninskem svetu pod [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniškimi planinami]]. [[Slika:Plakat za predstavo Voda v Narodnem gledališču v Mariboru 9. oktobra 1933.jpg|thumb|right|220px|Plakat za uprizoritev drame ''[[Voda (komedija)|Voda]]'' v [[SNG Maribor|Narodnem gledališču v Mariboru]] leta 1933]] V njegovih [[komedija]]h prevladujeta situacijska in značajska komika. Uveljavil se je s komedijama ''[[Voda (komedija)|Voda]]'' (1932) in ''[[Zlato tele (drama)|Zlato tele]]'' (1934, uprizorjena 1935) ter z božično igro ''[[Vrnitev]]'' (1932), ki je avtorjevo najpogosteje igrano delo. Kmečka komedija ''[[Voda (komedija)|Voda]]'' je bila prvič uprizorjena v SNG Ljubljana leta 1932 in je bila prevedena v slovaški, nemški in hrvaški jezik. Komedija ''Zlato tele'' smeši človeške in družbene napake: pohlep, srčno otopelost. Osnovna misel dela ("le delo vodi k sreči") je z obilico komičnih vložkov potisnjena vstran in vse vodi k satiri na trško družbo. Napisal je tudi [[tragedija|tragedije]] ''Konkurz'', ''Igra življenja'' in ''Krik krvi''. V [[Argentina|Argentini]] je napisal drame ''[[Tabor brezpravnih]]'' (1947), ''[[Napad (Vombergar)|Napad]]'' (1949), ''[[Razval]]'' (1980), satirično komedijo ''[[Martin Krpan (Vombergar)|Martin Krpan]]'' (1963), s katero je tudi doživel svoj največji uspeh. ''[[Napad (Vombergar)|Napad]]'' in ''[[Razval]]'' sta drami z vojno tematiko; slednja prehaja v misterij in [[alegorija|alegorijo]]. Opraviti imamo z dramatizirano tezo, da je za poraz [[domobranci|domobranstva]] kriva britanska izdaja. ''[[Martin Krpan (Vombergar)|Martin Krpan]]'' je Vombergarjeva najdaljša celovečerna povojna drama. Motiv vojne je skril v [[Pripovedka|pripovedko]] o starih časih. Brdavsov napad je napad tujca na [[Slovenci|slovenstvo]] in premaga ga lahko le Krpan, ki ni posameznik, ampak simbolizira [[ljudstvo]]. Vombergar je v Argentini napisal še dvodejanko ''Dva brata'' in ''Božji klic'', enodejanko ''Materino srce'' in [[otrok|otroško]] dvodejanko ''Mavrica''. Vse njegove drame so bile večinoma tudi uprizorjene, predvsem v [[Argentina|Argentini]]. ====Radijska dela==== Spada med prve slovenske pisce [[Radijska igra|radijskih iger]]. Njegova dela je izvajal [[Radio Ljubljana]]. Pisal je z dobrim poznavanjem radijskega medija in s pisateljsko spretnostjo ter lahkotnostjo. Dramatiziral je [[Carlo Collodi|Collodijevega]] ''[[Ostržek|Ostržka]]'' (''Storžek in njegovo burkasto življenje'', izvajan 1935–1936), njegovo najuspešnejše delo pa je cikel šestnajstih komedij ''Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake in njegovih'', ki je bil izvajan v letih 1935–1941 (cikel je bil pripravljen za tisk in prevod v nemščino, vendar je izid preprečil začetek vojne). Polne so ljudskih motivov (''Sveti trije kralji'', izvajana 1. januarja 1935; ''Zakleta Veronika'', izvajana 1935). Na [[radio|radiu]] se je uveljavil tudi kot [[pisec]] prizorov za »domačijske in vesele večere« (''Le predi, dekle, predi'', 1935; ''Velikonočni običaji'', 1935; ''Naš uljnjak'', 1939, ''Pod drobnogledom'', 1945). Dve njegovi radijski enodejanki (''Čudo kresne noči'' in ''[[Sveta brata Ciril in Metod]]'') sta leta 1937 izšli v zborniku ''Ob kresu''.{{COBISS|ID=44368129}} ===Seznam ostalih dram=== *''[[Pod Lutrovim jarmom]]'' (okrog 1920) *''[[V novi dobi]]'' (1920) *''[[Dela Jožeta Vombergarja med 1920 in 1930#Čudni snubci|Čudni snubci]]'' (med 1920 in 1930) *''[[Dela Jožeta Vombergarja med 1920 in 1930#Goreča ljubezen (Pogorelec)|Goreča ljubezen (Pogorelec)]]'' (med 1920 in 1930) *''[[Dela Jožeta Vombergarja med 1920 in 1930#Smola|Smola]]'' (med 1920 in 1930) *''[[Dela Jožeta Vombergarja med 1920 in 1930#Ubogi častihlepnež|Ubogi častihlepnež]]'' (med 1920 in 1930) *''[[Pozdravljen, ljubljanski škof!]]'' (1949) == Objavljena dela == ===Dramatika=== * ''Dve drami slovenskim odrom'', (1932) {{COBISS|ID=674675}} * ''[[Voda (komedija)|Voda]]'' (1932 {{COBISS|ID=13542193}}, 1935 {{COBISS|ID=64104960}}, 1973 {{COBISS|ID=43606016}}) * ''[[Vrnitev]]'' (1932) {{COBISS|ID=514551093}} * ''[[Zlato tele (drama)|Zlato tele]]'' (1934) {{COBISS|ID=67524608}} * ''[[Martin Krpan (Vombergar)|Martin Krpan]]'' (1966) {{COBISS|ID=42581760}} ===Prevod=== * [[:w:de:Ferdinande von Brackel|Ferdinande Freiin von Brackel]]: ''Cirkuški otrok'' (1929) {{COBISS|ID=56513792}} == Literatura == * [[France Koblar]]. ''Slovenska dramatika: Druga knjiga''. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. 205–207.{{COBISS|ID=7380481}} * ''Slovenska izseljenska književnost 3: Južna Amerika''. [[Janja Žitnik Serafin|Janja Žitnik]] (ur.). Ljubljana: Rokus, 1999. {{COBISS|ID=97453568}} * [[Taras Kermauner]]. ''Dramatika slovenske politične emigracije 1: Sveta vojna''. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. {{COBISS|ID=70799104}} * [[Tine Debeljak]]. Panorama slovenskih leposlovnih ustvarjalcev v emigraciji. ''Zbornik Svobodne Slovenije''. VII/1 (1955). 228-244. {{COBISS|ID=245989120}} ({{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-BCCN2AI5|naslov=Zbornik Svobodne Slovenije}}) * {{SBL|id=4437|avtor=[[Viktor Smolej]]}}. == Zunanje povezave == *[http://www.gorenjci.si/osebe/vombergar-jo%C5%BEa/587/ ''Joža Vombergar'' – dramatik. ''Gorenjci.si''] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Slovenska izseljenska književnost]] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vombergar, Joža}} [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Argentinski Slovenci]] [[Kategorija:Joža Vombergar]] 17h3yrwfydso6tv21i2x918szfzflqk 0 358633 5726131 4326598 2022-07-31T18:48:49Z Yerpo 8417 /* Živa slika */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Pot k domu | title_orig = | translator = | image = ‎ | image_caption = | author = [[Ljudmila Poljanec]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = | genre = [[mladinska božična igra]] | publisher = [[Ptuj]], V. Blanke | release_date = 1923 | english_pub_date = | media_type = Knjiga | pages = 30 | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 6491139 | predmetne-oznake = | udk = 821.163.6-2 }} '''Pot k domu''' je [[mladinska igra|mladinska]] [[božična igra]] s petjem in z deklamacijami, ki jo je napisala pesnica in dramatičarka [[Ljudmila Poljanec]]. Izšla je leta 1923 v [[samozaložba|samozaložbi]] na [[Ptuj]]u, založnik pa je V. Blanke. Vsebinsko jo sestavlja pet poglavij: Božič v gozdu, Božič na bojišču, Begunci pri jaslicah, Božično kolo in Živa slika. V pesmih se izraža domoljubje in spomin na zgodovino ter padle vojake. Igra se dogaja na božični večer, ko vsi po domovih praznujejo rojstvo [[Jezus]]a razen tistih, ki so bili izgnani in na ta večer iščejo pot domov. Od tod tudi naslov za igro. == Vsebina == ===Božič v gozdu=== Dogaja se v zimskem gozdu, kjer tri vile pojejo hvalnico naravi, palčki pa postavljajo božično drevo. Opevajo [[Bor (drevo)|bore]], [[Jelka (drevo)|jelke]] in veter, ki z vej sipa sneg, ter že slutijo prihod [[pomlad]]i in toplote. [[Hrast]], [[lipa]] in jelka oživijo in v daljavi opazujejo boj med narodi. <blockquote> <poem> Lipa tiha sanjajoča, veje zgane šepetaje: "Tam za sinjimi gorami se rodil je mladi dan! In vsi narodi teptani vstajajo, gredo čez plan! Z lovor venci so oviti, zmage meč krepi jim dlan, in v pomladi solčnem sviti gre med narode - Slovan! </blockquote> </poem> ===Božič na bojišču=== Igra se dogaja na božično noč na bojišču, kjer ležijo ranjenci in mrtvi, iz ozadja pa se sliši polglasno božično petje. Ranjenec, ki leži v snegu in je naslonjen na skalo hrepeni in kliče po svojem domu, ženi in otrocih. Želi si, da bi bil na božični večer v svoji domovini z družino in jih še zadnjič videl. Ve, da bo umrl, zato prosi Boga, naj bdi nad njegovo družino. Ko umre, začnejo prihajati [[angel]]i s svečami, božičnimi darovi in cveticami ter postavijo božično drevo. [[Angel]]i svojo pesem poklonijo padlim vojakom, ki so umrli za domovino in jim v roke položijo šopke. <blockquote> <poem> O, Bog na nebu - vsliši prošnje moje: Naj domovini se zjasné nebesa, naj mojim dragim sije zvezda zlata ... in mir ljubezni vlada naj med brati - a meni mirno daj v tujini spati! </blockquote> </poem> ===Begunci pri jaslicah=== Dogaja se v [[Betlehem]]u, v ozadju so gore in morje. Pri jaslih se zbirajo skupine beguncev, mornarjev in otrok. Begunka iz [[Primorje|Primorja]] z dvema otrokoma opeva popotnike in romarje, ki so ostali brez domov in miru. Prišli so v [[Betlehem]], da bi našli srečo. Objokuje sonce in [[Kras]], kjer so jim porušili domove in jih izgnali. Sledi petje mornarjev, ki pojejo o morju in soncu. Skupina otrok poje o domu in kruhu, ki so jim ga vzeli tujci, ter položi rože v jasli. Pojejo o očetu in mami, ki umirata in sprašujejo [[Jezus]]a, zakaj jih je zapustil, ko so prišli tujci na [[Kras]]. <blockquote> <poem> Mi smo popotniki, romarji brez doma, brez rodnega krova! In naše so steze v široki svet, brez miru in blagoslova. Šepeče v slovo nam morski val, in burja snežena prek kraških tal za nami brije in brije! Ni zvezde, da z neba nam sije! </blockquote> </poem> ===Božično kolo=== Na sredi je božično drevo, v ozadju so jasli. Okoli drevesa se zberejo v belo oblečene deklice z venčki v laseh, se pozdravijo, objamejo, poljubijo in začnejo plesati. Nato spregovori vila o mladini, o njihovih nasmehih in sreči, ki jih še čaka. <blockquote> <poem> Mladina! Tvoja je sreča tvoja edina! Naj ne ugasne ti zvezda prekrasna! Naj ti bo pot svetla in jasna! In sveta ljubezen, ki zdaj te ogreva naj te spremlja do zadnega dneva! Ah - ljubi svoj dom, svoj Betlehem in božja sreča - kraljuje naj v njem! </blockquote> </poem> ===Živa slika=== V ozadju so jaslice, na odru pa so zbrani vsi vojaki, [[angel]]čki, [[Primorje|primorski]], [[Koroška (pokrajina)|koroški]] in [[Panonska|panonski]] begunci in vile. Zberejo se okrog jaslic in zapojejo božično pesem [[Sveta noč]]. <blockquote> <poem> Spavaj sladkó tu v jaslicah trdih spavaj sladko, o Ježušček moj! Srcé ti vzelo dol iz nebá je gorka ljubezni mnogo seboj! </blockquote> </poem> == Glej tudi == * [[Ljudmila Poljanec]] {{:Portal:Literatura/povezava}} == Viri== Ljudmila Poljanec. ''Pot k domu''. Ptuj: Samozaložba, 1923. [[Kategorija:Slovenska dramska dela]] [[Kategorija:Ljudmila Poljanec]] [[Kategorija:Knjige leta 1923]] qhsogy869alrdw18in6mdwicxly7wur 0 359165 5726132 5670762 2022-07-31T18:48:58Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Na Ministrstvu za obrambo zaznamovali dan Rudolfa Maistra 3.jpg|thumb|right|300px|Prireditev ob dnevu Rudolfa Maistra leta 2016]] '''Dan Rudolfa Maistra''' je [[Državni prazniki v Sloveniji|slovenski državni praznik]], ki se ga praznuje [[23. november|23. novembra]]. Na ta dan je [[Rudolf Maister]] leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja [[Štajerska|Štajerske]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Kot državni praznik se v [[Sloveniji]] praznuje od leta 2005. Dan v [[Sloveniji]] ni dela prost.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-trije-novi-prazniki/43615 |title=Odslej trije novi prazniki |date=2005-09-29 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2018-11-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Državni prazniki v Sloveniji}} {{slo-stub}} [[Kategorija:Državni prazniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Rudolf Maister]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] he6m58ihsv18nn2p0e9maww0gy3fmjb 0 360501 5726273 5725734 2022-08-01T05:14:54Z Octopus 13285 /* Poljski oktober (1955-1958) */ urejanje wikitext text/x-wiki [[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]] '''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989. Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime. V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav. Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]]. Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika. ==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka== [[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]] V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref> V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref> Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref> Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref> Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/> ==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)== {{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}} ===Mješko I.=== [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]] Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref> ===Boleslav I. Hrabri=== Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref> ===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.=== Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref> ===Razdrobitev kraljestva=== [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/> Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/> Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref> ===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.=== [[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]] Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/> Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod. Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem. ===Anžujci=== Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref> ==Jagelonska dinastija (1385-1572)== {{glavni|Jagelonci}} ===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo=== [[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]] Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref> V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref> Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/> ===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo=== [[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]] Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref> Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref> ===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.=== [[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]] V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref> [[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]] Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/> Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564 ==Poljsko-litovska Republika obeh narodov== ===Ustanovitev (1569-1648)=== ====Lublinska unija==== [[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]] [[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref> Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/> ====Prvi voljeni kralji==== [[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]] Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref> Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/> ====Prvi kralji iz dinastije Vasa==== [[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]] Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref> V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/> ===Propadanje (1648-1764)=== ====Potop==== Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege. [[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]] Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice. Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja. Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref> Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}} ====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage==== [[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]] Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/> vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref> Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/> ====Saški kralji==== [[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]] Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. [[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301. </ref> ===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)=== ====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski==== [[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]] V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref> Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref> [[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref> Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/> ====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791==== [[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]] Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref> ==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države==== [[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]] Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo. [[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]] Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref> Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref> ==Razdeljena Poljska (1705–1918)== ===Oborožen upor (1795-1864)=== ====[[Napoleonske vojne]]==== [[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]] Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref> [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref> ====Dunajski kongres==== Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju. Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/> Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref> [[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]] ====Vstaja novembra 1830==== [[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]] Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref> [[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]] Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref> ====Upori med pomladjo narodov==== Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref> ====Vstaja januarja 1863==== [[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]] Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref> 2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref> === Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)=== ====Represija in organsko delo==== [[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]] Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/> Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref> Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref> ====Gospodarski razvoj in družbene spremembe==== [[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]] V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/> Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/> Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/> ===Nacionalizem, socializem in druga gibanja=== [[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]] V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko. [[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]] Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref> Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref> ====Revolucija leta 1905==== [[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]] Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref> V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref> Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref> ===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti=== [[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]] Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref> [[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]] Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska. Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref> [[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]] Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}} Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref> [[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]] Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/> ==Druga Poljska republika (1918–1939)== ===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo=== [[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]] Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref> Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/> [[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]] Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref> [[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]] Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/> [[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]] Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref> Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/> Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref> ===Obdobje demokracije (1918–1926)=== [[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]] Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/> Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref> Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/> [[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]] Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref> Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/> ===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)=== [[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]] 12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br> V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}} Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref> [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]] Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast. Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref> Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/> Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref> Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref> Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/> ===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju=== [[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]] Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/> Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref> Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref> {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]] |image1 = Witkacy Maria P J.jpg |width1 = 135 |alt1 = |caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska |image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg |width2 = 128 |alt2 = |caption2 = Julian Tuwim }} Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin. V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/> Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref> Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/> ===Zadnja leta sanacije (1935–1939)=== [[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]] Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/> [[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]] Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref> Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref> V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/> [[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]] Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref> Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref> Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/> ==Druga svetovna vojna== ===Invaziji in odpor=== [[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]] 1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref> 17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref> Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref> [[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]] Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref> Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref> [[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]] Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}} Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/> [[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]] Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref> Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/> ===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja=== [[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]] V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref> Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref> [[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]] Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}} Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}} ===Zavezniške konference, poljske vlade=== [[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]] Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/> Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda. ===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov=== [[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]] Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref> Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref> [[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]] Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala. <ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref> V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref> [[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]] V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/> V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref> Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/> Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref> ===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva=== [[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]] Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil. Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref> Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref> [[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]] Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref> Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo. Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref> Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]] "Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref> Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref> Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}} ==Ljudska republika Poljska (1945-1989)== ===Povojna borba za oblast=== [[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen; Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]] Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945<ref name=ref180>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.<ref>Buszko 1986, str. 406–408.</ref> Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče v Moskvi.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 8.</ref> V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani "prekleti vojaki", od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.<ref name=ref216>Zamoyski 1994, str. 369–370.</ref> Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.<ref>Wroński 2013.</ref> Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.<ref name=ref218>Leszczyński 2013.</ref><ref name=ref219>Daszczyński 2013.</ref> Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.<ref>Prażmowska 2011, str. 192. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 9. </ref> Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.<ref name=ref216/> Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.<ref name=ref216/> V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.<ref name=ref222>Buszko 1986, str. 417–425.</ref> Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične "ljudske demokracije" in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.<ref>Czubiński 2012, str. 249. </ref> Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990. ===Stalinizem (1948-1955)=== [[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]] Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.<ref>Sowa 2011, str. 178–179.</ref> Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil "poljsko pot v socializem", katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 63.</ref> PSS je bila ustanovljena leta 1944<ref>Ost 1990, str. 36–38.</ref> in bila od takrat povezana s komunisti.<ref name=ref228>Buszko 1986, str. 442–445.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.</ref><ref name=ref230>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 285–286.</ref> Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz "socializem" namesto "komunizem",<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18.</ref>{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.</ref>}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.<ref name=ref228/><ref name=ref230/><ref>Buszko 1986, str. 398–399, 407.</ref> V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.<ref>Leszczyński 2015.</ref>}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 40.</ref> Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 66–68.</ref> Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.<ref>Prażmowska 2011, pp. 194–195.</ref><ref name=ref236>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 286–292.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.</ref> Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.<ref>Davies 2005b, str. 434.</ref> ===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju=== Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.<ref name=ref222/> Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 24–26.</ref> V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.<ref name=ref218/> Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.<ref>Buszko 1986, str. 434–440.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 12–16.</ref> [[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]] Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.</ref> Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.<ref name=ref236/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 35–39.</ref> Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.<ref>Prażmowska 2011, str. 195, 196.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 22, 189.</ref> Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.<ref> Lukowski & Zawadzki 2006, str. 282.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 21–22.</ref> Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.<ref name=ref104/><ref>Wasilewski 2012a.</ref><ref> Bogucka 2013.</ref> ===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)=== [[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]] Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 68–75.</ref> Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 76–86.</ref> Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 86–92.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 24–25.</ref> V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot poljski oktober 1956.<ref name=ref254>Kemp-Welch 2008, str. 96–104.</ref>{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja, vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska "vojaško-politična delegacija" pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se "vzdrži vojaškega posredovanja" na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.<ref name=ref254/> <br> Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 114–116.</ref>}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 116–123.</ref> Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.<ref name=ref256>Stelmachowski 2011, str. 26.</ref> Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.<ref name=ref256/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.</ref> Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.<ref>Stelmachowski 2011, str. 36.</ref> Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.<ref name=ref259>Kemp-Welch 2008, str. 124–143.</ref> Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske, za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.<ref>Prażmowska 2011, str. 198–200.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 59–60.</ref><ref>Snyder 2003, str. 218–222.</ref> ===Stagnacija in zlom=== [[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]] Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih "marksističnih revizionistov" v 60. letih prejšnjega stoletja.<ref name=ref259/> Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.<ref>Stelmachowski 2011, str. 33.</ref> Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.<ref>Davies 2005a, str. 15–16.</ref> Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.<ref name=ref265>Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.</ref> Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot "sionisti" so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.<ref name=ref265/> Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 163–171.</ref> Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.<ref>Prażmowska 2011, str. 203. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 177–180.</ref> ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] 09f3dags93uwmszdapbuqwsl2l3u9cz 5726274 5726273 2022-08-01T05:46:10Z Octopus 13285 /* Opombe */ Delavski upori ... wikitext text/x-wiki [[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]] '''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989. Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime. V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav. Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]]. Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika. ==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka== [[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]] V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref> V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref> Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref> Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref> Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/> ==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)== {{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}} ===Mješko I.=== [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]] Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref> ===Boleslav I. Hrabri=== Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref> ===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.=== Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref> ===Razdrobitev kraljestva=== [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/> Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/> Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref> ===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.=== [[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]] Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/> Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod. Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem. ===Anžujci=== Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref> ==Jagelonska dinastija (1385-1572)== {{glavni|Jagelonci}} ===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo=== [[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]] Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref> V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref> Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/> ===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo=== [[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]] Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref> Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref> ===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.=== [[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]] V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref> [[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]] Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/> Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564 ==Poljsko-litovska Republika obeh narodov== ===Ustanovitev (1569-1648)=== ====Lublinska unija==== [[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]] [[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref> Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/> ====Prvi voljeni kralji==== [[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]] Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref> Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/> ====Prvi kralji iz dinastije Vasa==== [[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]] Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref> V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/> ===Propadanje (1648-1764)=== ====Potop==== Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege. [[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]] Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice. Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja. Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref> Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}} ====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage==== [[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]] Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/> vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref> Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/> ====Saški kralji==== [[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]] Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. [[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301. </ref> ===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)=== ====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski==== [[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]] V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref> Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref> [[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref> Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/> ====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791==== [[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]] Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref> ==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države==== [[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]] Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo. [[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]] Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref> Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref> ==Razdeljena Poljska (1705–1918)== ===Oborožen upor (1795-1864)=== ====[[Napoleonske vojne]]==== [[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]] Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref> [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref> ====Dunajski kongres==== Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju. Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/> Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref> [[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]] ====Vstaja novembra 1830==== [[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]] Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref> [[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]] Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref> ====Upori med pomladjo narodov==== Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref> ====Vstaja januarja 1863==== [[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]] Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref> 2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref> === Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)=== ====Represija in organsko delo==== [[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]] Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/> Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref> Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref> ====Gospodarski razvoj in družbene spremembe==== [[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]] V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/> Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/> Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/> ===Nacionalizem, socializem in druga gibanja=== [[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]] V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko. [[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]] Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref> Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref> ====Revolucija leta 1905==== [[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]] Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref> V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref> Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref> ===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti=== [[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]] Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref> [[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]] Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska. Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref> [[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]] Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}} Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref> [[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]] Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/> ==Druga Poljska republika (1918–1939)== ===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo=== [[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]] Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref> Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/> [[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]] Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref> [[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]] Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/> [[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]] Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref> Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/> Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref> ===Obdobje demokracije (1918–1926)=== [[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]] Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/> Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref> Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/> [[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]] Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref> Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/> ===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)=== [[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]] 12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br> V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}} Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref> [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]] Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast. Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref> Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/> Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref> Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref> Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/> ===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju=== [[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]] Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/> Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref> Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref> {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]] |image1 = Witkacy Maria P J.jpg |width1 = 135 |alt1 = |caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska |image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg |width2 = 128 |alt2 = |caption2 = Julian Tuwim }} Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin. V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/> Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref> Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/> ===Zadnja leta sanacije (1935–1939)=== [[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]] Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/> [[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]] Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref> Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref> V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/> [[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]] Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref> Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref> Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/> ==Druga svetovna vojna== ===Invaziji in odpor=== [[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]] 1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref> 17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref> Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref> [[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]] Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref> Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref> [[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]] Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}} Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/> [[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]] Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref> Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/> ===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja=== [[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]] V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref> Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref> [[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]] Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}} Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}} ===Zavezniške konference, poljske vlade=== [[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]] Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/> Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda. ===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov=== [[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]] Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref> Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref> [[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]] Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala. <ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref> V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref> [[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]] V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/> V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref> Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/> Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref> ===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva=== [[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]] Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil. Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref> Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref> [[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]] Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref> Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo. Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref> Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]] "Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref> Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref> Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}} ==Ljudska republika Poljska (1945-1989)== ===Povojna borba za oblast=== [[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen; Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]] Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945<ref name=ref180>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.<ref>Buszko 1986, str. 406–408.</ref> Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče v Moskvi.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 8.</ref> V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani "prekleti vojaki", od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.<ref name=ref216>Zamoyski 1994, str. 369–370.</ref> Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.<ref>Wroński 2013.</ref> Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.<ref name=ref218>Leszczyński 2013.</ref><ref name=ref219>Daszczyński 2013.</ref> Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.<ref>Prażmowska 2011, str. 192. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 9. </ref> Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.<ref name=ref216/> Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.<ref name=ref216/> V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.<ref name=ref222>Buszko 1986, str. 417–425.</ref> Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične "ljudske demokracije" in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.<ref>Czubiński 2012, str. 249. </ref> Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990. ===Stalinizem (1948-1955)=== [[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]] Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.<ref>Sowa 2011, str. 178–179.</ref> Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil "poljsko pot v socializem", katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 63.</ref> PSS je bila ustanovljena leta 1944<ref>Ost 1990, str. 36–38.</ref> in bila od takrat povezana s komunisti.<ref name=ref228>Buszko 1986, str. 442–445.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.</ref><ref name=ref230>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 285–286.</ref> Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz "socializem" namesto "komunizem",<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18.</ref>{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.</ref>}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.<ref name=ref228/><ref name=ref230/><ref>Buszko 1986, str. 398–399, 407.</ref> V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.<ref>Leszczyński 2015.</ref>}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 40.</ref> Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 66–68.</ref> Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.<ref>Prażmowska 2011, pp. 194–195.</ref><ref name=ref236>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 286–292.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.</ref> Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.<ref>Davies 2005b, str. 434.</ref> ===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju=== Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.<ref name=ref222/> Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 24–26.</ref> V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.<ref name=ref218/> Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.<ref>Buszko 1986, str. 434–440.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 12–16.</ref> [[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]] Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.</ref> Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.<ref name=ref236/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 35–39.</ref> Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.<ref>Prażmowska 2011, str. 195, 196.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 22, 189.</ref> Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.<ref> Lukowski & Zawadzki 2006, str. 282.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 21–22.</ref> Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.<ref name=ref104/><ref>Wasilewski 2012a.</ref><ref> Bogucka 2013.</ref> ===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)=== [[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]] Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 68–75.</ref> Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 76–86.</ref> Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 86–92.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 24–25.</ref> V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot poljski oktober 1956.<ref name=ref254>Kemp-Welch 2008, str. 96–104.</ref>{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja, vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska "vojaško-politična delegacija" pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se "vzdrži vojaškega posredovanja" na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.<ref name=ref254/> <br> Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 114–116.</ref>}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 116–123.</ref> Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.<ref name=ref256>Stelmachowski 2011, str. 26.</ref> Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.<ref name=ref256/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.</ref> Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.<ref>Stelmachowski 2011, str. 36.</ref> Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.<ref name=ref259>Kemp-Welch 2008, str. 124–143.</ref> Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske, za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.<ref>Prażmowska 2011, str. 198–200.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 59–60.</ref><ref>Snyder 2003, str. 218–222.</ref> ===Stagnacija in zlom=== [[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]] Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih "marksističnih revizionistov" v 60. letih prejšnjega stoletja.<ref name=ref259/> Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.<ref>Stelmachowski 2011, str. 33.</ref> Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.<ref>Davies 2005a, str. 15–16.</ref> Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.<ref name=ref265>Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.</ref> Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot "sionisti" so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.<ref name=ref265/> Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 163–171.</ref> Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.<ref>Prażmowska 2011, str. 203. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 177–180.</ref> ===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)=== [[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]] Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 180–198.</ref>[g][o] [[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]] Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.<ref name=ref270>Kemp-Welch 2008, str. 198–206.</ref> Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.<ref>Prażmowska 2011, str. 205.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 212–223.</ref> Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.<ref name=ref270/> Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 228–229.</ref> Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.<ref name=ref270/> [[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]] Okoli 1. julija 1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 229–236.</ref> Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa "strokovnih" svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.<ref name=ref275>Kemp-Welch 2008, str. 237–268.</ref> [[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]] 31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.<ref name=ref275/> Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih "bratskih" nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 269–272.</ref> Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).<ref>Stelmachowski 2011, str. 44–45.</ref> Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.<ref>Stelmachowski 2011, str. 52.</ref> V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.<ref>Stelmachowski 2011, str. 47.</ref> Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''"ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah"'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.<ref name=ref280>Kemp-Welch 2008, str. 272–301.</ref> [[Slika:00595309(Andropov&Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]] Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.<ref name=ref280/> Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 302–307.</ref> Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni "opozorilni stavki" je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.<ref name=ref282>Kemp-Welch 2008, str. 307–325.</ref> Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.<ref>Stelmachowski 2011, str. 53.</ref> Za Sovjete je bilo srečanje "antisocialistična in protisovjetska orgija" in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.<ref name=ref282/> Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.<ref name=ref282/> ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] oivzqk4j9518ng1mbtcco8qnpdptm60 5726285 5726274 2022-08-01T06:08:46Z Octopus 13285 /* Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981) */ opombi wikitext text/x-wiki [[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]] '''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989. Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime. V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav. Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]]. Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika. ==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka== [[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]] V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref> V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref> Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref> Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref> Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/> ==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)== {{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}} ===Mješko I.=== [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]] Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref> ===Boleslav I. Hrabri=== Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref> ===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.=== Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref> ===Razdrobitev kraljestva=== [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/> Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/> Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref> ===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.=== [[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]] Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/> Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod. Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem. ===Anžujci=== Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref> ==Jagelonska dinastija (1385-1572)== {{glavni|Jagelonci}} ===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo=== [[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]] Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref> V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref> Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/> ===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo=== [[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]] Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref> Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref> ===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.=== [[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]] V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref> [[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]] Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/> Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564 ==Poljsko-litovska Republika obeh narodov== ===Ustanovitev (1569-1648)=== ====Lublinska unija==== [[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]] [[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref> Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/> ====Prvi voljeni kralji==== [[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]] Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref> Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/> ====Prvi kralji iz dinastije Vasa==== [[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]] Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref> V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/> ===Propadanje (1648-1764)=== ====Potop==== Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege. [[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]] Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice. Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja. Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref> Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}} ====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage==== [[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]] Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/> vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref> Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/> ====Saški kralji==== [[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]] Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. [[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301. </ref> ===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)=== ====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski==== [[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]] V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref> Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref> [[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref> Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/> ====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791==== [[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]] Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref> ==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države==== [[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]] Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo. [[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]] Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref> Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref> ==Razdeljena Poljska (1705–1918)== ===Oborožen upor (1795-1864)=== ====[[Napoleonske vojne]]==== [[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]] Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref> [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref> ====Dunajski kongres==== Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju. Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/> Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref> [[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]] ====Vstaja novembra 1830==== [[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]] Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref> [[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]] Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref> ====Upori med pomladjo narodov==== Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref> ====Vstaja januarja 1863==== [[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]] Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref> 2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref> === Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)=== ====Represija in organsko delo==== [[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]] Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/> Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref> Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref> ====Gospodarski razvoj in družbene spremembe==== [[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]] V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/> Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/> Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/> ===Nacionalizem, socializem in druga gibanja=== [[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]] V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko. [[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]] Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref> Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref> ====Revolucija leta 1905==== [[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]] Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref> V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref> Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref> ===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti=== [[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]] Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref> [[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]] Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska. Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref> [[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]] Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}} Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref> [[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]] Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/> ==Druga Poljska republika (1918–1939)== ===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo=== [[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]] Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref> Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/> [[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]] Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref> [[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]] Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/> [[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]] Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref> Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/> Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref> ===Obdobje demokracije (1918–1926)=== [[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]] Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/> Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref> Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/> [[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]] Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref> Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/> ===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)=== [[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]] 12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br> V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}} Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref> [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]] Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast. Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref> Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/> Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref> Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref> Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/> ===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju=== [[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]] Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/> Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref> Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref> {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]] |image1 = Witkacy Maria P J.jpg |width1 = 135 |alt1 = |caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska |image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg |width2 = 128 |alt2 = |caption2 = Julian Tuwim }} Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin. V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/> Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref> Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/> ===Zadnja leta sanacije (1935–1939)=== [[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]] Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/> [[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]] Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref> Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref> V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/> [[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]] Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref> Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref> Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/> ==Druga svetovna vojna== ===Invaziji in odpor=== [[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]] 1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref> 17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref> Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref> [[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]] Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref> Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref> [[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]] Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}} Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/> [[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]] Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref> Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/> ===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja=== [[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]] V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref> Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref> [[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]] Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}} Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}} ===Zavezniške konference, poljske vlade=== [[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]] Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/> Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda. ===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov=== [[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]] Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref> Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref> [[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]] Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala. <ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref> V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref> [[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]] V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/> V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref> Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/> Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref> ===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva=== [[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]] Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil. Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref> Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref> [[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]] Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref> Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo. Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref> Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]] "Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref> Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref> Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}} ==Ljudska republika Poljska (1945-1989)== ===Povojna borba za oblast=== [[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen; Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]] Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945<ref name=ref180>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.<ref>Buszko 1986, str. 406–408.</ref> Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče v Moskvi.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 8.</ref> V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani "prekleti vojaki", od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.<ref name=ref216>Zamoyski 1994, str. 369–370.</ref> Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.<ref>Wroński 2013.</ref> Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.<ref name=ref218>Leszczyński 2013.</ref><ref name=ref219>Daszczyński 2013.</ref> Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.<ref>Prażmowska 2011, str. 192. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 9. </ref> Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.<ref name=ref216/> Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.<ref name=ref216/> V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.<ref name=ref222>Buszko 1986, str. 417–425.</ref> Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične "ljudske demokracije" in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.<ref>Czubiński 2012, str. 249. </ref> Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990. ===Stalinizem (1948-1955)=== [[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]] Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.<ref>Sowa 2011, str. 178–179.</ref> Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil "poljsko pot v socializem", katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 63.</ref> PSS je bila ustanovljena leta 1944<ref>Ost 1990, str. 36–38.</ref> in bila od takrat povezana s komunisti.<ref name=ref228>Buszko 1986, str. 442–445.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.</ref><ref name=ref230>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 285–286.</ref> Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz "socializem" namesto "komunizem",<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18.</ref>{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.</ref>}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.<ref name=ref228/><ref name=ref230/><ref>Buszko 1986, str. 398–399, 407.</ref> V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.<ref>Leszczyński 2015.</ref>}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 40.</ref> Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 66–68.</ref> Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.<ref>Prażmowska 2011, pp. 194–195.</ref><ref name=ref236>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 286–292.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.</ref> Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.<ref>Davies 2005b, str. 434.</ref> ===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju=== Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.<ref name=ref222/> Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 24–26.</ref> V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.<ref name=ref218/> Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.<ref>Buszko 1986, str. 434–440.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 12–16.</ref> [[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]] Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.</ref> Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.<ref name=ref236/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 35–39.</ref> Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.<ref>Prażmowska 2011, str. 195, 196.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 22, 189.</ref> Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.<ref> Lukowski & Zawadzki 2006, str. 282.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 21–22.</ref> Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.<ref name=ref104/><ref>Wasilewski 2012a.</ref><ref> Bogucka 2013.</ref> ===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)=== [[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]] Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 68–75.</ref> Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 76–86.</ref> Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 86–92.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 24–25.</ref> V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot poljski oktober 1956.<ref name=ref254>Kemp-Welch 2008, str. 96–104.</ref>{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja, vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska "vojaško-politična delegacija" pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se "vzdrži vojaškega posredovanja" na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.<ref name=ref254/> <br> Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 114–116.</ref>}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 116–123.</ref> Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.<ref name=ref256>Stelmachowski 2011, str. 26.</ref> Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.<ref name=ref256/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.</ref> Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.<ref>Stelmachowski 2011, str. 36.</ref> Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.<ref name=ref259>Kemp-Welch 2008, str. 124–143.</ref> Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske, za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.<ref>Prażmowska 2011, str. 198–200.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 59–60.</ref><ref>Snyder 2003, str. 218–222.</ref> ===Stagnacija in zlom=== [[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]] Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih "marksističnih revizionistov" v 60. letih prejšnjega stoletja.<ref name=ref259/> Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.<ref>Stelmachowski 2011, str. 33.</ref> Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.<ref>Davies 2005a, str. 15–16.</ref> Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.<ref name=ref265>Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.</ref> Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot "sionisti" so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.<ref name=ref265/> Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 163–171.</ref> Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.<ref>Prażmowska 2011, str. 203. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 177–180.</ref> ===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)=== [[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]] Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 180–198.</ref>{{efn-lr|Sovjetsko vodstvo, ki je pred tem že ukazalo zadušitev vstaje leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, madžarske revolucije leta 1956 in praške pomladi leta 1968, je konec leta 1970 postalo zaskrbljeno zaradi možnih demoralizirajočih učinkov, ki bi jih imela napotitev poljske vojske proti poljskim delavcem. Poljska vojska je bila ključna komponenta Varšavskega pakta. Sovjeti so umaknili podporo Gomułki, ki je vztrajal pri uporabi sile. Njega in njegove tesne sodelavce je poljski Centralni komite nato izrinil iz poljskega politbiroja.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 57–59, 187, 196.</ref>}}{{efn-lr|Eden izmed partijskih voditeljev Mieczysław Rakowski, ki je po krizi leta 1970 zapustil svojega mentorja Gomułko, je zaradi načina, kako so bile formulirane, videl zahteve demonstrantov kot "izključno socialistične" narave.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 193</ref> Večina ljudi v komunistični Poljski, vključno z opozicijskimi aktivisti, ni dvomila o nadvladi socializma ali socialistične ideje; oblasti je bilo očitano slabo ravnanje strankarskih funkcionarjev, na primer neupoštevanje določb ustave. Od časa Giereka je bil ta domnevni standard politične korektnosti vedno bolj izpodbijan. Pluralizem in nato prosti trg sta postala pogosto uporabljena koncepta.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 215.</ref>}} [[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]] Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.<ref name=ref270>Kemp-Welch 2008, str. 198–206.</ref> Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.<ref>Prażmowska 2011, str. 205.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 212–223.</ref> Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.<ref name=ref270/> Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 228–229.</ref> Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.<ref name=ref270/> [[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]] Okoli 1. julija 1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 229–236.</ref> Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa "strokovnih" svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.<ref name=ref275>Kemp-Welch 2008, str. 237–268.</ref> [[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]] 31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.<ref name=ref275/> Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih "bratskih" nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 269–272.</ref> Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).<ref>Stelmachowski 2011, str. 44–45.</ref> Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.<ref>Stelmachowski 2011, str. 52.</ref> V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.<ref>Stelmachowski 2011, str. 47.</ref> Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''"ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah"'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.<ref name=ref280>Kemp-Welch 2008, str. 272–301.</ref> [[Slika:00595309(Andropov&Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]] Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.<ref name=ref280/> Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 302–307.</ref> Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni "opozorilni stavki" je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.<ref name=ref282>Kemp-Welch 2008, str. 307–325.</ref> Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.<ref>Stelmachowski 2011, str. 53.</ref> Za Sovjete je bilo srečanje "antisocialistična in protisovjetska orgija" in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.<ref name=ref282/> Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.<ref name=ref282/> ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] cbblh8mgm0g90t0ghdsf4damd7p1dnz 0 364016 5726133 5623261 2022-07-31T18:49:07Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Wasserhofen Voelkermarkt Saualm 06122007 01.jpg|thumb|Svinška planina, kakor jo je videti iz [[Škocjan v Podjuni|Škocjana]] ob [[Klopinjsko jezero|Klopinjskem jezeru]]]] '''Svinška planina''' (tudi ''Svinečka planina'' ali ''Svinja planina'' ali ''Svinjska planina'', [[nemščina|nemško]] ''Saualpe'') je sredogorski masiv na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], del [[Avstrija|avstrijskih]] osrednjih [[Alpe|Alp]]. Svinška planina se razprostira v smeri sever - jug vse do [[Drava|Dravske doline]] in [[Velikovec|Velikovca]] in na več mestih preseže nadmorsko višino 2000m. Vzporedno z njo na vzhodu leži [[Labotska dolina]], še nekoliko vzhodneje pa v isti smeri poteka gorovje [[Golica]] (nemško ''Koralpe''). Južna pobočja Svinške planine, z vasmi [[Djekše]], [[Kneža]] in [[Krčanje]], so bila tradicionalno del strnjenega [[Koroški Slovenci|slovenskega]] poselitvenega območja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]] in so še danes v precejšnji meri dvojezična. == Ime == Izvorno slovensko ime Svinška planina (tudi ''Svinečka planina'') izhaja iz [[svinec|svinca]] (''Pb''), ki so ga nekoč izkopavali na vsem področju planine. Enak izvor ima tudi [[slovenščina|slovensko]] poimenovanje za kraj Svinec ([[nemščina|nemško]] ''Eberstein''), ki leži ob zahodnem vznožju planine. Staro slovensko ime Svinška planina je bilo najprej v novem veku napačno prevedeno v nemščino kot ''Saualpe'' (iz nemškega Sau = svinja), nato pa v obdobju moderne topografske in jezikovne zmešnjave na Koroškem ponovno napačno prevedeno nazaj iz nemščine v slovenščino kot Svinja planina. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{geol-stub}} {{Škrbina-geo-at}} [[Kategorija:Geografija Avstrije]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] l4hwvxdu2t9ivqbm7g3f9v1hpm75v6q 0 364977 5726339 5691071 2022-08-01T09:29:28Z BorutK79 211304 Nova povezava do spletne strani. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Zlatarna Celje | logo = Zlatarna_wiki_transparent.png | caption = | type = [[delniška družba]] | traded_as = | industry = [[zlatarstvo]] | successor = | foundation = [[1947]] | location_city = [[Celje]] | location_country = [[Slovenija]] | area_served = svet | key_people = | products = [[nakit]], naložbeno zlato, dentalne zlitine, industrijsko zlato | locations = ~100 trgovin (2012) | revenue = {{upad}} 51.444.534 [[evro|€]] (2012)<ref name="Delo zgodovina"/><ref name="Dnevnik"/> | net_income = {{upad}} -1.624.704 [[evro|€]] (2012)<ref name="Delo zgodovina"/> | equity = | owner = družina Albreht<ref name="Dnevnik"/> | num_employees = 251 | subsid = Aurodent | homepage = {{URL|http://zlatarnacelje.com/}} }} '''Zlatarna Celje, d.d.''' je [[Slovenija|slovensko]] [[podjetje]] s sedežem v [[Celje|Celju]], ki se ukvarja z izdelovanjem [[nakit]]a in drugih izdelkov iz [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]]. Poleg nakita in naložbenega zlata, ki predstavljata 70 odstotkov programa, proizvajajo še [[Dentalna medicina|dentalne]] zlitine in industrijsko zlato. Podjetje ima mrežo približno sto prodajaln, predvsem v Sloveniji in državah nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], svoje izdelke trži pod [[blagovna znamka|blagovnima znamkama]] Zlatarna Celje in Lencia.<ref name="Delo asortiman">{{navedi novice| url=http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/v-zlatarni-celje-ne-izdelujejo-samo-nakita.html |title=V Zlatarni Celje ne izdelujejo samo nakita |last=Bizovičar |first=Milka |date=11.8.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=15.11.2013}}</ref><ref name="Dnevnik">{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042533743 |title= Rekorden dobiček Zlatarne Celje |last=Morozov |first=Sebastjan |date=4.6.2012 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=15.11.2013}}</ref> Združenje World Gold Council jo je po pregledu poslovanja leta 2011 uvrstilo na svoj seznam zaupanja vrednih trgovcev z zlatom.<ref>{{navedi novice| url=http://www.revijakapital.com/kapital/novice.php?novica=14088 |title=Zlatarna Celje kot zanesljivi trgovec z zlatom |date=15.11.2011 |work=Kapital |accessdate=15.11.2013}}</ref> Med odmevnejšimi potezami v zadnjih letih je sponzorstvo slovenske smučarke [[Tina Maze|Tine Maze]]<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/zabava/moda/foto-tina-maze-odvrgla-kombinezon-in-oblekla-le-nakit/245376 |title=Foto: Tina Maze odvrgla kombinezon in oblekla le nakit |date=3.12.2010 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=15.11.2013}}</ref> in investicija v izgradnjo [[Hotel Plaza|hotela Plaza]] v ljubljanskem [[BTC City]]ju.<ref name="Dnevnik"/> == Zgodovina == Neposredni predhodnik podjetja je delavnica italijanskega zlatarja Giuseppeja (Johanna) Pacchiafa. Njegovemu družinskemu podjetju sta se leta 1921 pridružila brata Alojz in Ivan Knez, skupaj so odprli delavnico v celjskih [[Gaberje, Celje|Gaberjah]], kjer je takrat delalo okrog 100 delavcev. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je nova oblast Pacchiafovi dedinji zaplenila polovični delež v podjetju, kmalu za tistem pa [[nacionalizacija|nacionalizirala]] še delež Ivana Kneza. Prešlo je pod upravo [[Mestni ljudski odbor|MLO]] Celje in pričelo delovati kot obrtno podjetje, leta 1963 pa je bilo preoblikovano v industrijsko podjetje Zlatarna Celje. Sčasoma je postalo eno pomembnejših podjetij v svoji panogi v tem delu Evrope, izdelke je izvažalo v [[Evropa|Evropo]], [[Severna Amerika|Severno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]] in [[Azija|Azijo]] ter leta 1974 doseglo milijon [[ameriški dolar|dolarjev]] letnega izvoza.<ref>{{navedi revijo |last=Simoniti |first=Marjetica |year=1995 |title=Celjsko zlatarstvo v luči zgodovine |url=http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:8002 |journal=Časopis za zgodovino in narodopisje |volume=66 |issue=2 |pages=346–360}}</ref><ref>{{navedi revijo |last=Fugger |first=Rolanda |year=1995 |title=Od Celjske Zlatarne MLO Celje do mednarodnega podjetja Zlatarna Celje d.o.o. (1947–1992) |url=http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:8002 |journal=Časopis za zgodovino in narodopisje |volume=66 |issue=2 |pages=361–370}}</ref> Po [[osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je zaradi izgube jugoslovanskih trgov in drugih dejavnikov Zlatarna Celje zašla v težave. Leta 1997 je bila že v [[stečaj]]nem postopku, a jo je pred dokončnim propadom rešila hčerinska družba Aurodent. Leta 1999 je v lastništvo vstopila družina Albreht preko podjetja AL in priskrbela kapital za ponoven zagon blagovnih znamk, od takrat pa do leta 2008, ko je izbruhnila svetovna finančna kriza, je zlatarna beležila hitro rast.<ref name="Delo zgodovina">{{navedi novice| url=http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/v-zlatarni-celje-krizo-obcutijo-v-zadnjih-dveh-mesecih.html |title=V Zlatarni Celje krizo občutijo v zadnjih dveh mesecih |last=Bizovičar |first=Milka |date=12.8.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=15.11.2013}}</ref> == Sklici in opombe == {{Opombe|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.zlatarna-celje.com}} {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Ustanove v Celju]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1947]] c44mtmxxgf6rbm43erpcezqtuk35ulx 0 366231 5726134 5687273 2022-07-31T18:49:29Z Yerpo 8417 /* Ravnanje z interniranci */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Povojna koncentracijska taborišča''' so maja 1945 ustanovili zmagovalci v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] za potrebe zbiranja, izgona in usmrtitve nasprotnikov nove oblasti v Sloveniji: [[Nemci|nemške manjšine]], [[Madžari|madžarske manjšine]], slovenskih protikomunističnih vojaških enot (predvsem [[Slovensko domobranstvo|slovenskega domobranstva]]) in sovražno razpoloženih posameznikov. Obstajala so do pozne jeseni 1945, ko so bila reorganizirana v kazenska taborišča za prisilno delo.<ref name="#1">Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012.</ref> == Nastanek in poimenovanje == Načelstvo [[OZNA|OZNE]] za [[Celje|celjsko]] okrožje je 16. maja 1945 sporočalo osrednjemu načelstvu OZNE za Slovenijo, da so "osnovali koncentracijsko taborišče v [[Teharje|Teharju]]".<ref>[[Arhiv Republike Slovenije]], AS 1931, RSNZ, Mikrofilmi [[Sova|Sove]], MF U 0001998.</ref> V glavah dopisov, ki jih je vodstvo [[Taborišče Šterntal|koncentracijskega taborišča Strnišče pri Ptuju]] pošiljalo župnijskemu uradu [[Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] (v dopisih je vodstvo taborišča zahtevalo pokop umrlih internirancev na župnijskem pokopališču), je bilo zapisano: »Koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju«. O njihovem obstoju se po vojni ni govorilo ali pisalo.<ref name="#1"/> == Ravnanje z interniranci == Z interniranci so ravnali podobno kot v [[nacizem|nacističnih]] in [[fašizem|fašističnih]] taboriščih.<ref>Irena Mavrič Žižek, ''Zgodovina Kidričevega'', Knjižnica Slovenskega umetnostno zgodovinskega društva.</ref> Bivši interniranci in uradni dokumenti pričajo o visoki stopnji smrtnosti med taboriščniki, ki so bili izpostavljeni najokrutnejšim oblikam fizičnega in psihičnega nasilja. Po krutosti izstopata taborišči za pripadnike [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] in repatriirane civilne begunce s [[Koroška (pokrajina)|Koroškega]]: [[koncentracijsko taborišče Šentvid]] in [[koncentracijsko taborišče Teharje]]. Večina internirancev iz obeh taborišč je bila [[povojni izvensodni poboji v Sloveniji|pomorjena]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Huda jama|Hudi jami]], [[Hrastnik]]u.<ref name="#1"/> Mnogi taboriščniki so pomrli zaradi izredno slabe hrane, izčrpanosti, nalezljivih bolezni, slabih higienskih razmer in nezadostne zdravstvene oskrbe.<ref>Rajko Topolovec, ''Kraj prišlekov'', Ptuj, 2002.</ref> == Lokacije koncentracijskih taborišč v povojni Sloveniji == Za interniranje pripadnikov nemške manjšine so bila ustanovljena naslednja taborišča: * [[Taborišče Šterntal|Koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju]] (današnje [[Kidričevo]]) * [[Koncentracijsko taborišče Hrastovec]] pri [[Lenart v Slovenskih Goricah|Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah]] * [[Koncentracijsko taborišče Studenci]] pri [[Maribor]]u * [[Koncentracijsko taborišče Brestrnica]] pri [[Maribor]]u * [[Koncentracijsko taborišče Teharje]] pri [[Celje|Celju]] Za interniranje pripadnikov madžarske manjšine: * [[Koncentracijsko taborišče Filovci]] v [[Prekmurje|Prekmurju]] * Koncentracijsko taborišče Hrastovec pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah * Koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju Za interniranje pripadnikov Slovenskega domobranstva in slovenskih civilistov: * Koncentracijsko taborišče Teharje pri [[Celje|Celju]] * [[Koncentracijsko taborišče Šentvid]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] * [[Koncentracijsko taborišče Škofja Loka]] V taboriščih so bili skupaj pripadniki vseh narodov, vendar je bila večina Nemcev interniranih v Strnišču in okolici Maribora, večina Madžarov v Prekmurju in na Vzhodnem Štajerskem, večina Slovencev pa v Šentvidu in Teharjah. ==Viri== {{reflist}} [[Kategorija:Koncentracijska taborišča v Jugoslaviji]] r5kg975ls9kyn5b0h3e67juarmkk7oz 0 367417 5726135 5473092 2022-07-31T18:49:37Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Oskar Alexander Heinrich Christalnigg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | title = [[Grof]] | spouse = [[Lucy Christalnigg]] (1893–1914), Maria Thusnelda Herminia Carola (1917–1934) | children = Maria Immacolata Isabella Paula | parents = Oskar Alexander Friedrich von Christalnigg, Adelheid von Bellegarde }} '''Oskar grof Christalnigg''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemič]], [[polkovnik]], [[malteški viteški red|malteški vitez]], [[mecen]] in rodoljub, * [[6. julij]] [[1862]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]], † [[27. marec]] [[1934]], grad [[Svinec, Koroška|Svinec]] ([[nemščina|nem.]] ''Eberstein'') na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] == Rodbina == Rodbina Christalniggov izvira vsaj iz 2. polovice 15. stoletja, ko je v pisnih virih prvič omenjen Georg Christalnigg, lastnik železarne v dolini Krčice na Koroškem (nem. ''Görtschitztal''). S trgovanjem z železom in širitvijo rudarske dejavnosti po Koroškem in Štajerskem je rodbina obogatela in bila povzdignjena v plemiški stan. V 19. stoletju so bili Christalniggi lastniki več gradov in posestev po vsem Koroškem, kakor tudi palač na Dunaju in v [[Celovec|Celovcu]].<ref>http://www.mojalbum.com/gostiscesterk/zgodovina-objekta-v-preteklih-stoletjih/grof-oscar-christalnigg-in-njegova-zena- lucy/19681236/povecaj#19681442</ref> Plemiški predikat ''von und zu Gillitzstein'' umešča geografski izvor rodbine na ozemlje današnje koroške občine [[Svinec, Koroška|Svinec]] ([[nemščina|nem.]] ''Eberstein''), ob zahodnem vznožju [[Svinška planina|Svinške planine]]. [[Slika:Schloss Eberstein4.jpg|thumb|Grad Svinec na Koroškem, rodbinski grad Christalniggovih]] == Življenjepis == Oskar grof Christalnigg se je rodil leta 1862 na [[Dunaj]]u v stari koroški plemiški rodbini Christalnigg von und zu Gillitzstein.<ref>http://www.geni.com/people/Graf-Oscar-von-Christalnigg-von-und-zu-Gillitzstein/6000000018879929858</ref> Podobno kot ostali njegovi moški predniki se je posvetil vojaški karieri in dosegel čin polkovnika v avstrijski vojski. Ob koncu 19. in začetku 20. stoletja je bil poleg svojih dednih posesti na Koroškem lastnik več gradov na [[Goriška|Goriškem]] ([[Ajševica]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]]) in Štajerskem (Gorica/''Eckenstein'' pri [[Velenje|Velenju]]). Leta 1893 se je poročil z 10 let mlajšo [[Lucy Christalnigg|Lucy Bellegarde]], potomko [[Francozi|francoske]] družine. Imela sta le hčer Mario, ki je umrla pri štirih letih. 10. avgusta 1914, kmalu po izbruhu [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]], je bila Christalniggova žena Lucy, sicer odbornica [[Rdeči križ|Rdečega križa]], tragično ustreljena, ko se je ob takratni meji med Avstro-Ogrsko in Kraljevino [[Italija|Italijo]] z avtomobilom peljala mimo stražniške cestne zapore. Spominsko obeležje na tragični dogodek še danes stoji pri [[Srpenica|Srpenici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Cristianini, Nello |year=2014 |title=L'ultima estate: storia di Lucy Christalnigg e della fine di un mondo. |publisher=Scotts Valley, CA: CreateSpace |isbn=978-1495363924 |cobiss= |pages=}}</ref><ref>http://www.mojalbum.com/gostiscesterk/zgodovina-objekta-v-preteklih-stoletjih/grof-oscar-christalnigg-in-njegova-zena-lucy/19681236#19681475</ref> Grof Christalnigg je 1. svetovno vojno prebil s služenjem v avstrijski vojski. Leta 1917 se je ponovno poročil , tokrat s plemkinjo Mario Herminio Karolo zur Lippe Weissenfeld. Tudi v tem zakonu ni imel otrok. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in za Slovence neuspešnem izidu [[koroški plebiscit|koroškega plebiscita]] se je umaknil na svoj rodbinski dvorec Svinec (''Eberstein''), kjer je živel vse do smrti 27. marca 1934. Dvorec Svinec je ostal v posesti rodbine Christalnigg do leta 1939, ko so ga nacionalizirale takratne [[nacizem|nacistične]] avstrijske oblasti. == Sodelovanje v slovenskem narodnem preporodu == Christalniggova sta bila med okoliškimi Slovenci priljubljena in znana po prirejanju družabnih dogodkov z glasbo in plesom na svojem dvorcu v [[Ajševica|Ajševici]]. V času živahnih narodnostnih bojev v Avstro-Ogrski monarhiji ob koncu 19. stoletja se je grof Oskar večkrat javno izpostavil kot slovenski rodoljub in sodeloval med drugim pri ustanavljanju slovenskih ljudskih šol na ozemlju [[Južna Koroška (Avstrija)|slovenske Koroške]]. Tako denimo poroča časnik ''[[Slovenski gospodar|Slovenski Gospodar]]'' z dne 29.10.1896,<ref>''Slovenski Gospodar: Velikovška šola'', Maribor , 29.10.1896 , http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC07QPN4/?fyear=1896&language=eng&frelation=Slovenski+gospodar&pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenski%2bgospodar%27&page=3</ref> da je grof Christalnigg v družbi [[Ivan Tavčar|dr. Ivana Tavčarja]], [[Vekoslav Legat|Vekoslava Legata]] in ostalih osebnosti takratnega slovenskega kulturno-političnega življenja prisostvoval otvoritvi ljudske šole v Št. Rupertu pri [[Velikovec|Velikovcu]] in tam »nazdravil slovenski edinosti«. Grof Christalnigg je bil tudi član [[Slovenska Matica|Slovenske Matice]] za mesto [[Gorica|Gorico]], kar je razvidno iz letopisov omenjenega društva <ref>Letopis Slovenske Matice za leto 1902, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5USZIA2T/?query=%27org%3d4%27&frelation=Letopis+Matice+Slovenske&pageSize=5&page=7</ref> Dolgoletni [[Ljubljana|ljubljanski]] župan, voditelj [[Narodno napredna stranka|Narodno napredne stranke]] in eden najvidnejših predstavnikov slovenskega političnega življenja tistega časa, [[Ivan Hribar]], je želel grofa Christalnigga - kot izpričanega rodoljuba z odličnimi zvezami v visoki družbi habsburške monarhije - predlagati na mesto posebnega ''ministra rojaka'' , odgovornega za vsa vprašanja povezana z Južnimi Slovani na ozemlju Avstro-Ogrske. Hribar v svoji knjigi ''Moji Spomini'' piše o grofu Christalniggu takole: {{citatni blok|''Malokomu izmed Slovencev bo znano, da imamo še zgodovinsko plemstvo, ki sega nazaj v ono dobo, ko so koroški vojvode na Gosposvetskem polju prisegali narodu v slovenskem jeziku. Ena sama rodbina je to sicer, pa zato tem znamenitejša: rodbina grofov Christalniggov (Kristalnikov). Več veleposestev je na Koroškem v njihovih rokah, izmed katerih je najpoglavitnejše: fildeikomisna graščina Svinec. Majoratni gospod je Oskar grof Christalnigg, ki živi še dandanes.'' <ref>[[Ivan Hribar]]: Moji Spomini - I. del, Slovenska Matica, Ljubljana 1983, str. 338</ref>}} Hribar v isti knjigi navaja tudi pismo grofa Christalnigga, ki mu ga je bil grof pisal 23. decembra 1896. Grof Christalnigg v omenjenem pismu med drugim zapiše takole:<ref>[[Ivan Hribar]]: Moji Spomini - I. del, Slovenska Matica, Ljubljana 1983, str. 337 – 339</ref> {{citatni blok|''Kot rodoljub moram se pravo za pravo tolažiti, kadar premišljujem, da imajo Slovenci na čelu takih izvrstnih pravih slovenskih voditeljev, kateri umevajo slavno, sveto in prelepo narodno idejo. Že v tem imamo poroštvo za zmago v bodočnosti…Božjo pomočjo ne bodem nobene prilike zamujal z Vami se shajati ali pa Vas prositi mene z nasvetom v naši borbi za narodni blagor podpirati. Zelo me je razveselila obljuba, da bodem mogel Vas v svoji hiši na Koroškem sprejeti. Vaš obisk bode me gotovo še bolj navduševal v delavnosti za blagor naših tužnih, koroških Slovencev, katerih kri tudi v meni teče, kar je moj opravičeni ponos. Bog daj, da bi se kmalu še drugi koroški Slovenci zavedali ter se čutili brati Vam ene premile majke. Z vsem spoštovanjem Vam ostajam Vaš popolnoma vdani ''Grof Oskar Christalnigg''}} == Viri == {{reflist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Christalnigg, Oskar}} [[Kategorija:Slovenski plemiči]] ebdx2xpese3pb6djd2vovp51vzb9l0m 0 368297 5726136 4318292 2022-07-31T18:50:37Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Sledovi medalj | image = | image_caption = | author =[[Marjan Kolar]] | illustrator =[[Janez Vidic]] | cover_artist = | country = Slovenija | language = Slovenščina | series = | subject = slovenska književnost | genre = | publisher = Založba Obzorja Maribor | release_date = 1967 | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 115 strani, (39.600 besed), 17 poglavij | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 2822920 | predmetne-oznake =[[slovenska mladinska književnost]], [[slovenski partizani]], [[Koroška (pokrajina)|Koroška]], [[razmerje oče–sin]] | udk = }} '''''Sledovi medalj''''' je slovenska mladinska povest avtorja [[Marjan Kolar|Marjana Kolarja]]. == Zgodba == Osmošolec Boris je navdušen nad vsem [[partizani|partizanskim]]. To navdušenje izvira iz spomina na očeta, ki je kot partizan padel na [[Hrvaška|Hrvaškem]] leta 1944. Ob ogledu [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] [[partizanski film|partizanskega filma]] ''Skozi obroč'' ga nenadoma zajame žalost zaradi očeta, ki ga pozna samo s slik. Na rokometnem treningu se spre s sošolcem Petrom, ki mu očita, da je bil njegov oče, komandir Tihi, hinavec in strahopetec. Na sestanku razredne skupnosti sporoči Peter vsem fantom, da ima dokaz za svoje trditve. V muzeju jim pokaže dokument o umiku 3. čete prvega podgorskega bataljona, ki jo je vodil Borisov oče, ko so v Soteski križev padli v nemško zasedo. To rani Borisov ponos in junaška podoba očeta bledi. Skoraj vsi prijatelji mu obrnejo hrbet, le Mile mu zvesto stoji ob strani. Doma živahnemu stricu logarju s partizanskim imenom Madona Jaz razloži svoje stiske in stric mu pri Zvezi borcev poišče dva udeleženca dogodka. Borec Ivan Rapnik njegovega očeta posredno obtoži celo izdajstva, kar Borisa spravi v še večji obup. Ko poskuša zbežati z doma, ga pri tem početju zaloti mama, ki do sedaj ni ničesar slutila. Ko se pogovorita, Boris razmišlja o obisku drugega borca. Franc Langus mu naslednjega dne pove o hudih naporih, ki so jih doživljali partizani, in da je bistvo partizanskega bojevanja tudi spreten umik, ki ni strahopetno dejanje. Dan kasneje se fantje iz 8. C odpravijo na pohod, kjer so postavljeni na preizkušnjo od strani Mileta in Borisovega strica. Fantje izvejo, da je Borisov oče ravnal preudarno, ko se je umaknil, saj bi v nasprotnem primeru izgubil skoraj vse borce svoje čete. Drug za drugim so vstajali in se opravičili Borisu, ki mu je bilo že vse jasno po Langusovem obisku. Zdaj je vedel, da si je njegov oče vse tri medalje, ki jih je dobil, pošteno prislužil. == Kritika in literarna zgodovina == Simona Jerčič v svoji diplomski nalogi z naslovom Pregled sodobne koroške mladinske književnosti: (po letu 1945) napiše o knjigi takole: »Morda je zaradi vsebine nekoliko oddaljena današnji mladini, toda govori o tistih večnih vrednotah, ki ostajajo enake iz sistema v sistem, iz časa v čas - o prijateljstvu in poštenosti, o zaupanju, nenazadnje tudi o materini ljubezni do sina in sinovem sočutju z materjo.« (Jerčič 2000: 31) Prav tako navaja citat Lepopolda Suhodolčana, ki v svoji knjigi ''Pogled na sodobno slovensko mladinsko književnost: (1945-1970)'' uvršča Sledove medalj »med knjige dogodivščin in pustolovščin, raziskovanj, potovanj«, priporoča pa jo otrokom med 12. in 15. letom. Jerčič pravi, da ilustracije Janeza Vidica »s svojimi preprostimi podobami prispevajo k osnovnemu sporočilu knjige – za dežjem vedno posije sonce in vsaka, še tako mračna zadeva se na koncu razjasni.« (Jerčič 2000: 32) == Literatura == * Simona Jerčič. ''Pregled sodobne koroške mladinske književnosti: (po letu 1945): Diplomsko delo''. Dravograd, 2000. 31–32. {{COBISS|ID=12837474}} [[Kategorija:Marjan Kolar]] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] [[Kategorija:Knjige leta 1967]] [[Kategorija:Partizani]] [[Kategorija:Slovenske povesti]] 5nwkrejmjba8f0gicfn51pmcph8x1jn 0 369264 5726137 4521830 2022-07-31T18:51:08Z Yerpo 8417 /* Zgodovina */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{koordinate DMS v naslovu|46|39|54|N|14|46|44|E}} '''Grad Vivšnik''' ([[nemščina|nemško]] '' Schloss Weißenegg '') je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine [[Ruda, Koroška|Ruda]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], v okraju [[Okraj Velikovec|Velikovec]] v vzhodnem delu [[Podjuna|Podjune]], severno od reke [[Drava|Drave]]. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 12. stoletja. [[Slika:Ruden Weissenegg 01.jpg|thumb|Ruševine gradu Vivšnik pri Rudi]] == Zgodovina == Grad Vivšnik oziroma njegov starejši del je bil zgrajen že v začetku 12. stoletja. Posredno se grad v pisnih virih omenja okoli leta 1120, ko se omenja vitez Wülfing iz „Wizzenecka“. V vzhodnih [[Alpe|Alpah]] se z enakim imenom imenujejo kar štirje gradovi. Vendar je verjetno ravno Rudenski tisti, iz katerega izvira plemiška rodbina Vivšnikov (nemško ''Weißenegger''). Nato je leta 1243 v listini salzburškega nadškofa Eberharda II. omenjen neki gospod »de Wizenekke«. Med 1244 in 1264 je nekajkrat omenjen Dietmar Wizzenegg, ministerial bamberških škofov, ki so bili v prvi polovici 12. stoletja lastniki posesti. Leta 1278 se je eden od vitezov Vivšnikov boril na strani takrat še malo znanega [[Habsburžani|habsburškega]] pretendenta na [[Avstrija|avstrijske]] dežele, [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I. Habsburškega]], proti [[Češka|češkemu]] kralju [[Otokar II.|Otokarju II]] in padel v [[Bitka na Moravskem polju|Bitki na Moravskem polju]]. Iz tega dejstva se sklepa, da je bila rodbina Vivšnikov v tistih časih močna in vplivna [[Koroška (vojvodina)|koroška]] plemiška družina, ki je služila bamberškim škofom in bila tudi vojaško aktivna. Že v 13. stoletju je bil grad Vivšnik sedež deželnega sodišča, pod katerega pristojnost je spadala tudi Ruda. Leta 1332 sta grad in gospostvo kupila Ulrik in Friderik von Wallsee. Že leto prej sta od Vivšnikov kupila grad [[Grad Hartneidstein|Hartneidstein]] v Labotski dolini. Leta 1363 sta po smrti Eberharda von Wallsee oba gradova z gospostvi podedovala njegova bratranca [[Celjski grofje|Celjska grofa]] [[Ulrik I. Celjski|Ulrik]] in [[Herman I. Celjski|Herman]]. Leta 1425 je grof [[Herman II. Celjski|Herman II.]] poklonil grad Vivšnik bamberški nadškofiji, za kar je v zameno dobil grad na [[Grad Muta|Muti]]. Do leta 1759 je ostal grad in deželno sodišče v bamberški lasti, ki so ga škofje podeljevali v fevd. Tako ga je imela leta 1534 v fevdu družina Ungnad, leta 1539 Wildensteinerji in leta 1565 Mordaxi. Po [[Jožef II.|jožefinskih]] reformah je gospostvo pripadlo [[Avstrija|avstrijski]] državi, sam grad pa verskemu skladu. Od sklada ga je kupil baron Max Tadevž von Egger. Grad je nato še nekajkrat zamenjal lastnike. Danes se nahaja v zasebni lasti. == Viri == * Hugo Henckel-Donnersmarck: Burgen und Schlösser in Kärnten, 1964. * Hermann Wiessner: Burgen und Schlösser um Klagenfurt, Feldkirchen und Völkermarkt, 1965. [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Vivšnik]] ag33nv2hsq65jhkinjyna4clxbjlq20 0 370385 5726138 5091122 2022-07-31T18:51:15Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ludvik Kozjaški''' je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476. Izvira iz enega od najstarejših rodov [[vitez]]ov na [[Kranjska|Kranjskem]]. Ta rod se v pisnih virih pojavlja med letoma 1274 in nazadnje 1495. Svoj matični sedež je rod imel na [[Dolenjska|Dolenjskem]] gradu [[Grad Kozjak|Kozjak]]. Vrh so Kozjaški vitezi dosegli v 14. stoletju, kar se vidi iz njihove živahne aktivnosti v dokumentih iz tega časa. V drugi polovici 15. stoletja pa so ena od tragičnih družin, ki tudi zaradi vojne s Turki izumre. Kozjaški so bili najprej ministeriali [[Goriški grofi|Goriških grofov]], nato [[Ortenburžani|Ortenburžanov]], [[Celjski grofje|Celjskih grofov]] in nazadnje [[Habsburžani|Habsburžanov]]. V dokumentih se njihovo ime zapisuje kot ''Cozziakch'' ali ''Cozyach'' ; Valvasor pa je zapisal: ''Kosiackh''. == Življenje == === Družina === Iz dokumentov izhaja, da je imel Ludvik tri hčere: Apolonijo, poročeno z Ladislavom Radovljiškim : [[Radovljica]], in Katarino, ki se je poročila (1495) z Janezom Gradnerjem. Leta 1452 je Ludvik kupil gospostvo in grad [[Grad Trebnje|Trebnje]], od Neže, hčerke Nikolaja Kozjaškega in vdove po Pavlu Meltzerju, ki ga 1488 kupi metliški glavar Žiga Pyrsch. Marija tretja hči, ki je podedovala gospostvo Kozjak, pa se je poročila s Pankracem, sinom Jurija (Jobsta) Sauer-ja in Kristine baronice Weltz. Leta 1472 najdemo Ludvika kot [[kastelan]]a in oskrbnika na trdnjavi [[Grad Mehovo|Mehovo]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] v službi Habsburžanov. Takrat so roparski vpadi Turkov na Štajersko, Kranjsko in Koroško dosegli vrhunec, in za obrambo je bil Ludvik imenovan za [[kapitan]]a Trsta (1464-1467) kasneje pa dežele Kranjske. === [[Bitka]] s Turki pri [[Brežice|Brežicah]] ob [[Sava|Savi]] 24. avgusta 1475 === Leta 1475 je Ludvika Kozjaškega doletela enaka usoda kot leto prej dva druga Kozjaška, ki sta padla v turško ujetništvo. Sredi 15. Stoletje je čas množičnih vpadov [[Turki|Turkov]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Kranjska|Kranjskem]]. Ko so Turki v avgustu že tretjič tistega leta pridrli iz Bosne in pustošili po Južni Štajerski, je bil na Štajerskem in Koroškem narejen hiter nabor pod vodstvom koroškega kapetana Jurija Schenka, ki je najprej uspel zaustaviti manjši turški oddelek, ki je prečkal Dravo. Nad 200 Turkov je bilo posekanih, ostale pa je potisnil do Save pri Brežicah, kjer so se Schenku pridružili Kranjci pod vodstvom Ludvika Kozjaškega. Poveljstvo nad skupnimi silami 450 mož je prevzel Jurij Schenk . Vendar se je nenadejano na polju pojavil Ahmed Paša z 2.000 dodatnimi jezdeci. 24. avgusta je prišlo do spopada med nasprotnikoma – Ahmed Pašo, ki se je želel maščevati za predhoden poraz in številčno daleč manjšimi enotami Jurija Schenka. Schenkove sile so pričele bežati pred deročimi 2000 Turki, in pobitih ali zadavljenih je bilo okoli 400, preostali pa so končali v ujetništvu. Ludvik Kozjaški je bil zajet, kot tudi poveljnik Schenk. Posekani ali padli v ujetništvo so bili mnogi plemiči in vitezi iz Kranjske in Štajerske: padli so Krištof Radovljiški, Gašpar in Krištof [[Lambergi|Lamberg]], Nikolaj [[Ravbarji|Ravbar]] in Jurij Ravbar, Janez Gradenecker, en Mindorfer, dva Mordaxa. Ujetnike so odpeljali v Zrinjsko utrdbo, kjer so bili dve leti. Zanje so zahtvevali visoke odkupnine: za Jurija Schenka 4000 goldinarjev, Ludvika Kozjaškega 2000, Jurija iz Himmelberga 2000, Viljema Galla 1000, Martina Ditrichsteina 500, Ludvika Mordaxa 800, Andrej Hohenwarther 600. Ludvika in Schenka so domači v enem letu odkupili. Tiste za katere pa niso uspeli hitro zbrati visoke odkupnine, pa so odpeljali v ujetništvo v Istanbul. Takšno usodo so doživeli Sigmund von Polheim, Andrej Gutensteiner, Matej Mindorfer in Henrik Prüeschenck in v ječi tudi umrli. === Zadnja leta === Ludvik je po osvoboditvi želel odkupiti tudi svojega velikega prijatelja Jurija iz Himmelberga. Zato se je z zbrano odkupnino odpravil v Dubrovnik, kjer je iskal posredništvo in zveze z notranjostjo Bosne. Operacija je trajala dve leti, ker so Turki zvišali odkupnino. Vsekakor pa je Ludvik začel po osvoboditvi bolehati. V tej zvezi se je razvila ljudska zgodba, da so mu Turki dali počasi delujoč strup, ker so se ga hoteli rešiti, pa tudi denarno odkupnino so želeli. Ludvik je pred smrtjo bogato obdaril tudi [[Samostan Stična]], kateremu je bil advokat, in sicer s podaritvijo šestih dvorov. Pokopan je bil v samostanski cerkvi. Nagrobnik je bil ob stranskih malih vratih iz cerkve na pokopališče, vendar je sedaj že zazidan in tudi napis ni bil več berljiv. == Genealoško drevo == '''Ulrik''' Kozjaški, v 1274 lastnik gospostva Kozjak : Otroci (Ulrika) # Ortholf, v 1329, lastnik na Kozjaku, # Matej (Matthäus, Mathey), v 1332 # Oto (Öttl), v 1341 : NN : 1. Rutlieb, † 1384, daruje skupaj s Henrikom Gall-om za Št. Jakobsko kapelo v Ljubljani, oo Elsa '''von der Dörr''' (1. oo Nikolaj / Konrad III. '''Galenberški'''), : 2. Adelheid, 1382 proda svojo vas Veliki Ločnik [[Turjaški]]m, oo Eberhard (von) Poudlogar (Podloger), : 3. Elizabeta, 1. oo Nikolaj '''Golienz''' (Kolenz), 2. oo Henrik '''Gall von Gallenstein''' z Lebeka : NN : 1. Albert, od 1388 kastelan v Kostanjevici, oo Margareta '''von Katzenstein''', † po 1418 :: sin (Alberta) :: Herman mlajši, kastelan v Samoboru, oo Neža '''Erkenštajnska''', T. d. Herman v. E. in NN. : 2. Janez, od 1388/1406 :: otroci (Janeza) :: 1. Viljem, 1420-1430 župnik v Beli Cerkvi in naddiakon v [[Slovenska marka|Slovenski marki]], :: 2. Jurij (Jörg), kastelan v Samoboru : NN :'''Ludvik''', 1472 oskrbnik na [[Grad Mehovo|Mehovem]], zadnji moški potomec rodu, oo Elizabeta grofica Zrinjska, :: otroci (Ludvika) :: 1. Apolonija, oo Ladislav '''Radovljiški''' ([[Radovljica]]), :: 2. Katarina, oo Janez '''Gradner''', od 1495, :: 3. Marija, dedinja, oo Pankracij '''Sauer''', sin Jurija (Jobst?) Sauer in Kristine baronice '''von Weltz'''. S to poroko preide gospostvo Kozjak in grb Kozjaških na družino '''Sauer'''. == Zunanje povezave == * [[Samostan Stična]] == Viri == * [[Janez Vajkard Valvasor]]: ''Slava Vojvodine Kranjske'', * Majda Smole: ''Graščine na nekdanjem Kranjskem“ , Ljubljana 1982'' * [[August Dimitz]]: ''Geschichte Krains'', 4 Bände, Laibach, 1874 bis 1876 * [[Johann Ludwig Schönleben]]: Genealogie von Kosiack (Manuskript) {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ludvik Kozjaški}} [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Kozjaški]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] ra73ik2s4zljrjhgq1u9f21wb4e5vj6 0 372357 5726139 5664710 2022-07-31T18:51:25Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki Izrazi kot Jud, judovski itd. so bili v knjižni [[Slovenščina|slovenščini]] v rabi od [[Trubar]]ja do druge polovice 19. stoletja, ko so začeli [[Slovenci]] iz knjižnega jezika sistematično odstranjevati [[Nemci|nemške]] jezikovne prvine in jih nadomeščati s prvinami [[Slovani|slovanskega]] izvora. Tudi samostalnik jud je germanizem.<ref>Bezlaj (1976). ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', prvi zvezek, str. 233.</ref> Oblike Žid, židovski itd. so uvajali po drugih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikih]] in, še zlasti, po [[stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]]. Že ta namreč pozna izraz židovin, najverjetneje prevzet na južnoslovanskem ozemlju iz poznoantične [[latinščina|latinščine]]. Ohranil se je v nekaterih slovenskih krajevnih imenih, denimo na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] pri Trnji blizu [[Celovec|Celovca]] v imenu Zeduška ves (Judendorf), narečno Židóvišče.<ref>Torkar (2010). ''Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov‬''. str 224.</ref> == Zgodovina samoimenovanja == Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je največ Židov v [[Slovenija|Sloveniji]] živelo v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Bili so [[Aškenazi]], govorili pa so [[madžarščina|madžarsko]]. Pozneje so prevzeli predvsem [[hrvaščina|hrvaščino]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je sedež njihove verske občine ostal v tujini in leta 1921 so se nekateri ljubljanski priključili zagrebški, drugi pa varaždinski občini; štajerski so bili člani varaždinske verske občine, njihovi rojaki iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]] in [[Lendava|Lendave]] pa so se kulturno povezovali z rojaki in soverniki v Čakovcu in Varaždinu.<ref>Jelinčič Boeta (2009). ''Judje na Slovenskem''. str. 91.</ref> Upoštevati je treba tudi takratne razmere v Prekmurju; več stoletij je pripadalo ogrski kroni [[Sveti Štefan|sv. Štefana]], zato so se jezikovne razmere tako razlikovale od tistih v drugih slovenskih pokrajinah, da so tamkajšnje občine po priključitvi h [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini SHS]] novo šolsko oblast celo prosile za začasni pouk v [[Prekmursko narečje|prekmurščini]].<ref>Okoliš (2009). ''Zgodovina šolstva na Slovenskem'', str. 93.</ref> Leta 1940 je v [[Ljubljana|Ljubljani]] živelo 158 Židov,<ref>Valenčič (1992). ''Židje v preteklosti Ljubljane'', str. 66.</ref> večinoma trgovcev in študentov; 1954. so se tisti, ki so preživeli holokavst, ter na novo priseljeni iz Prekmurja in drugod, ločili od zagrebške in ustanovili »Jevrejsko občino v Ljubljani«.<ref>Jelinčič Boeta (2009). ''Judje na Slovenskem'', str. 105.</ref> Tudi njihov kraj zadnjega počitka v Ljubljani ob Tomačevski cesti, kjer so začeli pokopavati leta 1931, se je imenoval »Jevrejsko pokopališče«. In ko je bilo leta 1964 po partijski direktivi preseljeno na [[Centralno pokopališče Žale|Žale]], se njegovo uradno ime ni spremenilo in je še danes »jevrejsko« (2019). Ob prvotni židovski/jevrejski občini pa so leta 1991 ustanovili še »Judovsko skupnost Slovenije«, JSS, četudi so ljubljanski, ki so bili sicer v izraziti manjšini, uporabljali in obdržali etnonim Žid. Med njihovimi najbolj znanimi nasledniki so prof. dr. [[Luc Menaše]], avtor temeljnega dela ''Evropski umetnostnozgodovinski leksikon'', v katerem je pri tem zelo dosleden,<ref>Menaše, Luc (1971). ''Evropski umetnostnozgodovinski leksikon''. stp 2386-2389.</ref> dr. [[Lev Menaše]] vsepovsod v znameniti monografiji ''Marija v slovenski umetnosti,''<ref>Menaše, Lev (1994). ''Marija v slovenski umetnosti''.</ref> prof. dr. [[Lev Kreft]]<ref>Kreft. »Izgubljeno pleme«. ''Razgledi'', Dosje, 14. oktober, 1998. Str. 12</ref> v svojih člankih itd. Po besedah nekdanjega predsednika JSS Andreja Kožarja Becka so (bili) člani do vprašanja njihovega slovenskega etnonima v skladu z vso to pestrostjo, posledico slabega znanja slovenščine, ravnodušni,<ref>Švagelj, Tomaž. »Diktat manjšine večini slovenskih piscev in govorcev«. ''Delo'', Sobotna priloga, PP 29, 8. junij 2002.</ref> vendar pa to ni veljalo, in še danes ne velja, za čisto vse. Za etnonim Jud kot pravilnejši v primerjavi z etnonimom Žid se namreč zavzema [[Klemen Jelinčič Boeta]], vendar Žid po njegovem prepričanju sam po sebi ni niti najmanj žaljiv. Prava izjema je bil Mladen Švarc, pokojni publicist, novinar in goreč politični aktivist, ki pa etnonimu Žid še sredi 80. let 20. stoletja ni nasprotoval. »Ko že vpeljujem dvojnost Žid/Jud, ne mislim pledirati za uporabo ene besede proti drugi, ene kot 'dobre' proti drugi, ki naj bi bila psovka. V slovenski tradiciji so liberalci uporabljali bolj 'Žida', katoliški tabor pa 'Juda', toda zaničevalno zvenita tako pridevnik 'židovski' kot zveza 'judovska šola'.«.<ref>Švarc (1985). »'Židovsko vprašanje' in emancipacija judov: Boj proti Židom v evropski politični tradiciji«. ''Problemi, 1'', Židovsko vprašanje, str. 31 in 32.</ref> (Še več, v istem članku je izrazil celo prepričanje o rahlo prevladujoči slabšalnosti etnonima Jud, ker da je srednjeveška podoba Žida »podoba vsakršnega Žida in še vseh Židov povrh, Judež pa je Jud in izdajalec. Kajti najbolj v nebo vpijoče izdajstvo je izdajstvo živega Boga, v podobi Sina in Odrešenika«.) Toda v drugi polovici 90. let je mnenje radikalno spremenil. »To izločevnje, skratka druga opcija, ki pravi, da Judje nis(m)o sestavni del slovenskega prostora, je značilno že pri [[Janez Evangelist Krek|Janezu Evangelistu Kreku]]. On jasno ločuje nivo 'ideologije', ko je biblični Izraelec ali Hebrejec pač sestavni del njegove ideološke Zgodbe, in nivo 'realnega', 'materialnega', ko zanj novodobni 'Žid' predstavlja vse posvetno zlo. To me je tudi dokončno prepričalo o uporabi Juda in Žida.«.<ref>Švarc (14. oktober 1998). »Judje kot objekt teoretičnega izživljanja«. ''Razgledi'', Dosje, str. 11.</ref> In leta 2000 so se na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] čez noč odrekli Židu v korist Judu; v precejšnji meri so jim sledili še drugi mediji, uredništva založb, publicisti, prevajalci knjig in filmov itd., kar se je kmalu začelo odražati tudi v besedilnih korpusih in črkovalnikih. Prvih pobudnikov je (bilo) sicer zelo malo, vendar je bilo in je še danes med njimi tudi več Slovencev, ki imajo na področju knjižnega založništva, prevajalstva, avtorstva itd. na Slovenskem glavno besedo. Je pa pridevnik židovski še vedno ustaljen in celo uradno veljaven v današnjih imenih ulic in trgov slovenskih mest - Židovska ulica in Židovska steza v Ljubljani, Židovski trg v Piranu, Židovski stolp in Židovska ulica v Mariboru. Etnonim Žid je že pred tem prevladoval nad etnonimom Jud, izjema je bila le nabožna literatura, sredi 80. let prejšnjega stoletja pa ga je tudi v splošno rabo poskušal uvesti prevajalec [[Janez Gradišnik]]. Ker so te besede takrat še bolj kot pozneje delovale arhaično - in kot germanizmi tudi dovolj provokativno nemškutarsko -, v svojem prizadevanju ni bil uspešen. Med drugim ga je zavrnil jezikoslovec [[Boris Urbančič]].<ref>Urbančič. »Gospodar nad življenjem stotisočev«. ''Delo'', Sobotna priloga, PP 29, 21. februar 1987.</ref><ref>Urbančič (1987). ''O jezikovni kulturi''. str. 44, op. 1.</ref> Razmere so se spremenile šele, ko je na televiziji kot najvplivnejšem mediju prišlo do omenjenega preobrata. == Logicizem v jeziku == V [[Palestina|Palestini]] sta med letoma 931 in 721 pred našim štetjem obstajali severno Izraelsko in južno Judovo kraljestvo (imenovano po židovskem plemenu Juda),<ref>''Sveto pismo'' (1997). Časovna preglednica, str. 1932.</ref> ki je pozneje postalo [[provinca]] [[Judeja]] oziroma Judeja in [[Samarija]]. Toda današnja hebrejska država nosi ime po prvi, ne po drugi, imenuje se [[Izrael]] in ne Judeja. Jud bi lahko bil torej kvečjemu pripadnik plemena Juda, če se to ime v slovenščini ne bi ustalilo kot [[sinonim]] za Žida, prebivalec nekdanje Judeje pa Judejec. Dežela, iz katere so Judje/Židje, torej ni Judeja, temveč Izrael oziroma, gledano ozemeljsko, (celotna historična) Palestina. == Jezikovna priročnika == [[Slovenski pravopis]] ima slabšalno varianto samo pri judovstvu, »izdajstvo, izdaja«, ne pa tudi pri geslu židovstvo. Samostalnik žid razlaga povsem enako kot SSKJ, Jud pa naj bi bil »potomec izraelskega Judovega rodu«, čeprav je Jud isto kot Žid in gre torej za potomca vseh Izraelovih plemen oziroma starega izraelskega ljudstva kot celote, ne le njegovega plemena Juda. Samostalnik jud, pisan z malo začetnico, tu pomeni pripadnika judovske vere. [[Slovar slovenskega knjižnega jezika]] izraza žid in jud (tudi v drugi izdaji) razlaga enako, oba imata dva pomena. V prvem gre za pripadnika židovske/judovske vere, v drugem pa za stiskača, oderuha. Z eno razliko, da je geslo žid opremljeno s kvalifikatorjem ''ekspresivno'', jud v tem (prenesenem) pomenu pa ne in tudi sicer nima nobenega drugega kvalifikatorja. Seveda sta lahko obe besedi v enaki meri tudi žaljivki, kar je odvisno od konteksta in poudarka. Z malo začetnico po SP pišemo ime pripadnika veroizpovedi, torej žid/jud, z veliko, Žid/Jud, pa ime pripadnika naroda,<ref>''Slovenski pravopis 2001''. IZSJFR ZRC SAZU. Paragrafa 51 in 136.</ref> pa tudi posameznika, za katerega iz sobesedila ni povsem jasno, v katero od obeh omenjenih zvrsti spada. Toda izrazi Jud z izpeljankami celo ne glede na vse to niso vselej možni. V slovenščini obstaja na primer stalna zveza večni žid, pomeni pa človeka, ki ga nemir žene po svetu (zveza »večni jud« bi bila enako napačna kot denimo račun brez gostilničarja, brez Rominje se nič ne ve, vsake oči imajo svojega soboslikarja itd.), in to ne glede na njegovo veroizpoved, saj gre le za prispodobo. In v Jeruzalemu ni »Judovske univerze«, temveč imajo tam Hebrejsko univerzo, »protijudovstvo« je antisemitizem, v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] ni »Pisma Judom«, temveč je Pismo Hebrejcem - je sicer Judovo pismo, vendar gre pri tem za osebno ime Juda, ne za Jude -, ni judovskega (niti židovskega) jezika, obstajata pa [[hebrejščina]] in [[jidiš]], če se omejimo samo na oba najvažnejša. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == * France Bezlaj. ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', prvi zvezek. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC, Mladinska knjiga, 1976. {{COBISS|ID=4728325}} * Silvo Torkar. ‪''Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov‬: identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija'', doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2010. {{COBISS|ID=259926528}} * Stane Okoliš. ''Zgodovina šolstva na Slovenskem''. Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 2009. {{COBISS|ID=242000128}} * Vlado Valenčič. ''Židje v preteklosti Ljubljane''. Park, Ljubljana, 1992. {{COBISS|ID=29799168}} * Klemen Jelinčič Boeta. ''Judje na Slovenskem''. Mohorjeva družba, Celovec, 2009. {{COBISS|ID=247783168}} * Luc Menaše. ''Evropski umetnostnozgodovinski leksikon: bibliografski, biografski, ikonografski, kronološki, realni, terminološki in topografski priročnik likovne umetnosti Zahoda v 9000 geslih''. Mladinska knjiga, 1971. {{COBISS|ID=18404609}} * Lev Menaše. ''Marija v slovenski umetnosti: ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne''. Mohorjeva družba Celje, 1994. {{COBISS|ID=39112960}} * Mladen Aleksander Švarc. »Judje kot objekt teoretičnega izživljanja«. ''Razgledi'', Dosje. 14. oktober, 1998. * Mladen Aleksander Švarc. »'Židovsko vprašanje' in emancipacija judov: Boj proti Židom v evropski politični tradiciji«. ''Problemi, 1'', Židovsko vprašanje. 1985. * Boris Urbančič. ''O jezikovni kulturi'', tretja izdaja. Delavska enotnost, 1987. {{COBISS|ID=7741441}} * ''Sveto pismo Stare in Nove zaveze'', Slovenski standardni prevod (SSP) - druga, pregledana izdaja. Svetopisemska družba Slovenije, 1997. {{COBISS|ID=64333824}} * ''Slovenski pravopis 2001'', Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 2010. [http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html SP_01] [[Kategorija:Judovstvo]] jtcs2zkqczps4j7j6heplf2yqpf7s6a 0 373619 5726140 5090431 2022-07-31T18:51:33Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small> </small> | name = Inocenc II. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[14. februar]] [[1130]] (izvoljen ob 9h zjutraj) | term_start = [[23. februar]] [[1130]] (začetek službe) | term_end = [[24. september]] [[1143]] | predecessor = [[Papež Honorij II.|Honorij II.]] | opposed = [[Protipapež Anaklet II.|Anaklet II.]] <br>[[Protipapež Viktor IV. (Gregor)|Viktor IV.]] | successor = [[Papež Celestin II.|Celestin II.]] | ordination = | consecration = | cardinal = | rank = [[Seznam papežev|164. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> | death_place =<!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Rim|Cerkev sv. Petra v Rimu]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = | residence = | parents = | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Inocenc }} '''Inocenc II.''', [[papež]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]; * kot Gregorio Papareschi [[11. stoletje]] [[Rim]] ([[Papeška država]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]); † [[24. september]] [[1143]] [[Rim]] ( [[Papeška država]], [[Italija]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]). == Življenjepis == === Kardinali izvolijo dva papeža 1130 === Ko je [[papež Honorij II.|Honorij II.]] še umiral, je gospodarsko zelo vplivna [[rim]]ska rodovina [[Pierleone|Pjerleonejevih]] – ki so bili sicer judovskega porekla pa so se pokristjanili – uporabila vsa sredstva, da bi postavila kardinala Petra Leoneja za papeža. Kakor hitro je papež zatisnil oči, je večina kardinalov – kamor jih je v njihovo zastraženo palačo zbral [[Frangipani]] – izvolila pobožnega in učenega kardinala Gregorja Papareschi-ja za papeža Inocenca II. in sicer že 14. februarja 1130 ob devetih zjutraj. Nasprotna stranka pa ni zamujala, ampak je še istega dne popoldne nekaj kardinalov in podkupljeno ljudstvo oklicalo za papeža Petra Leone-ja pod imenom [[protipapež Anaklet II.|Anaklet II.]]. <br> Gregorja je izvolilo za papeža 16 kardinalov. On je bil prej [[benediktinci|benediktinski]] [[opat]]. ter regularni kanonik v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranu]], diakon pri S. Angelo in Pescheria.<ref>{{navedi splet|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/conclave-xii.htm|title=The Cardinals of the Holy Roman Church, Papal elections of the 12th Century (1100-1198)|accessdate=2014-05-19|publisher=Salvador Miranda}}</ref> Od 1118 je bil [[dekan]] [[kardinal]]skega [[zbor]]a. 20 kardinalov pa je nekaj ur pozneje izvolilo za papeža Petra: v Cerkvi je nastal razdor. <br> Ko je Inocenc opazil nemire, se je že petega dne hotel odpovedati papeštvu; kardinali pa so ga najprej prosili, naj ostane; nato so mu v primeru odstopa zagrozili z izobčenjem. Niso namreč hoteli sprejeti posvetnega, celo razuzdanega Petra. Inocencijev položaj pa je postal v prekucuškem mestu tako negotov, da se je zatekel k francoskemu kralju – kjer je našel zavetje, podobno kot že pet njegovih prednikov. Tedaj je Anaklet II. zasedel [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|baziliko sv. Petra]], [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateran]] z zakladnico in prisilil celo ponosne Frangepane, da ga priznajo. === Bernard je podprl Inocenca === Francoski kralj [[Ludvik VI.]] se je skupaj s škofi, ki so zasedali 1130 v [[Étampes]]u, v tej zmedi obrnil na že tedaj spoštovanega [[sveti Bernard iz Clairvauxa|Bernarda]] in mu zaupal odločitev o tem, kateri papež je pravi. Čeprav se je obotavljal in trepetal pred nehvaležno vlogo, je vendar po nagovarjanju od vseh strani, sprejel nelahko nalogo. Najprej se je posvetoval z [[Magdeburg|magdeburškim]] nadškofom [[sveti Norbert|Norbertom]]. Temeljito sta preučila potek volitev, vrstni red, nato zasluge izvoljenih in na temelju vsega prišla do sklepa, da se mora Cerkev pridružiti Inocencu. Značilno je, kar je Bernard zapisal o kočljivi zadevi v nekem pismu: <blockquote> »Če je vse to, kar govorijo o Anakletu II., res, potemtakem ta človek ne samo da ne more biti glavar Cerkve, ampak niti dušni pastir kake hribovske vasice. Če pa to ni res, je tudi tedaj primerno, da se ne odlikuje cerkveni poglavar le po svetem življenju, ampak tudi po neomadeževanem dobrem imenu.</blockquote> Po Bernardovi odločitvi so sprejeli Inocenca za papeža v [[Francija|Franciji]], kjer je posvetil novo [[Cluny (opatija)|klinijsko]] baziliko. Priznali so ga tudi v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Španija|Španiji]], [[Anglija|Angliji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]; Anakletu je ostal zvest do nadaljnjega le Rim in Milano.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=224}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title=Katolikus lexikon II|page=355}}</ref> Zadeva pa je naletela na hude odpore. V [[Liége|Liégu]] se je Bernard srečal z angleškim kraljem, ki se je dolgo obotavljal priznati zakonitega papeža, češ da mu vest ne dovoli. Na to mu je svetnik drzno odgovoril: »Veličanstvo naj skrbijo tisti njihovi grehi, za katere bo moralo odgovarjati pred Bogom. Tega enega pa jaz vzamem na svojo vest.« In kralj se je vdal. Še večji uspeh je požel z [[Akvitanija|akvitanijskim]] vojvodom Viljemom. Ta velikanski, divjaški in prepirljivi človek je držal s protipapežem. Bernard mu je zaman pihal na dušo. Nekoč je vojvoda prisostvoval slovesni maši; po povzdigovanju je Bernard v povzdignjene roke vzel Najsvetejše, krenil proti vojvodu in govoril takole: »Mi, Božji služabniki, smo te zaman prosili; nisi se nam uklonil. Sedaj se ti bliža sam glavar Cerkve in tvoj Gospod, sodnik, pred čigar imenom se pripogne vsako koleno v nebesih, na zemlji in pod zemljo. V njegove roke bo nekoč prišla tudi tvoja duša. Ali se ga upaš zavreči tako, kakor si delal z njegovimi služabniki?« Navzočim je zaledenela kri v žilah. Vojvoda je prebledel, zatrepetal in se nezavesten zgrudil na zemljo. Bernard se ga je dotaknil in ko se je ovedel, je storil po Bernardovi želji. 38 leten se je odpovedal prestolu in začel spokorno življenje. <br> Trikrat se je napotil Bernard v Italijo mirit sprte kneze in mesta. Posrečilo se mu je, da je uvedel papeža Inocenca v Rim, k svetemu Petru. Ko je po Anakletovi smrti njegova stranka izvolila novega protipapeža in sicer [[protipapež Viktor IV. (Gregor)|Viktorja IV.]], ga je Bernard nagovoril na odpoved službi zaradi miru v Cerkvi. Tedaj se je Inocenc lahko za stalno vrnil v Rim.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Schütz|title=Szentek élete III. |page=255}}</ref></blockquote> === Koncil sprave === [[File:B Innozenz II1.jpg|thumb|250px|Papež Inocenc II. (leva oseba) na sodobnem [[mozaik]]u v rimski cerkvi [[Santa Maria in Trastevere]]]]. [[File:Santa Maria in Trastevere-inside.jpg|thumb|250px|Apsida cekrve [[Santa Maria in Trastevere]]; Papež Inocenc II. je prva oseba zleva z rdečim oblačilom upodobljen na oboku]] Da bi odpravil posledice razkola in utrdil notranjo svobodo Cerkve nasproti vladarjem, je sklical in vodil [[Drugi lateranski koncil]].<br> Na tem vesoljnem cerkvenem zboru so bili koncilski očetje res temeljiti: odstranili so protipapeža in vse škofe, ki jih je on posvetil. Po Francoskem so celo iskali oltarje, ki jih je on posvetil, ter jih podirali. <br> Pod zavetje »Božjega miru« so postavili vse popotnike, kmete in trgovce. Vsak razbojnik ali velikaš, ki bi jih napadel in oropal, bi zapadel v cerkveno izobčenje. Krščanski vladarji so morali take preganjati in kaznovati. <ref>{{navedi knjigo|author=K. Karin|title=Kalendar Dobri pastir za godinu 1963|page=100}}</ref> === Rimska republika === Rimsko ljudstvo, ki se je že od 1140 upiralo, je 1142 oklicalo [[republika|republiko]] ter izvolilo [[rimski konzul|konzule]] in [[senat]].<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title=Katolikus lexikon II|page=356}}</ref> == Vpliv na slovensko ozemlje == V času papeža Inocenca II. sta na [[Slovenija|Slovenskem]] nastali dve pomembni redovni naselbini: v Gornjem gradu in v Stični. Za časa [[gregorijanska reforma|klinijske obnove]] je nastalo na obrobju slovenskega narodnostnega ozemlja že več [[benediktinci|benediktinskih]] [[samostan]]ov: [[Štivan]] pri [[Trst]]u pred 7. stoletjem, [[Osoje]] pred 1028, [[Možac]] 1085, [[Rožac]] 1085, [[Millstatt]] 1091, [[Št. Pavel]] 1091, [[Podklošter]] 1106 na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]]. Leta 1140 so benediktinci zgradili samostan v osrčju slovenskega prostora, v [[Gornji grad|Gornjem gradu]]. Tega so kasneje uporabili pri ustanovitvi [[ljubljanska škofija|ljubljanske škofije]]. <br> Dvanajsto stoletje imenujejo tudi »Bernardovo stoletje«. Takrat se je [[cistercijani|cistercijanski red]] – reformirani [[benediktinci]]- naglo širil; po letu 1130 so prišli cistercijani v [[Stična|Stično]]. Okoli leta 1136 jim je oglejski patriarh Peregrin izročil zelo obsežno župnijo Šentvid, »naj jo bratje oskrbujejo, spovedujejo, pridigajo, mašujejo, dele zakramente, previdevajo bolnike«. Stična je kaj kmalu postala močno versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, ki je skozi več stoletij po svojem pomenu presegalo Ljubljano. V Stični je bila od 16. do 18. stoletja edina glasbena šola na Slovenskem. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=148s.}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/1392|title=Oglejski patriarh Peregrin in Stična|accessdate=2014-05-19|publisher=Zgodovinsko društvo Franca Kovačiča Maribor}}</ref> == Smrt == Papež Inocenc II. je umrl 24. septembra 1143 v [[Rim]]u ([[Italija]], [[Papeška država]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]). <br> Pokopan je v [[Bazilika svetega Petra, Rim|Cerkvi sv. Petra v Rimu]] == Glej tudi == *[[Seznam papežev]] *[[Seznam protipapežev]] *[[Papeška država]] *[[Sveto rimsko cesarstvo]] *[[Gregorijanska reforma]] *[[Seznam vladarjev]] *[[Ekumenski koncil]] *[[Sveti Bernard iz Clairvauxa]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). *F. Grivec: ''Vzhodno cerkveno vprašanje''. Samozaložba, Maribor 1909. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. * De Cormenin, Louis Marie; Gihon, James L., ''A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth'' (1857) * Philippe Levillain: ''The Papacy: An Encyclopedia, Vol II: Gaius-Proxies'', Routledge 2002. == Zunanje povezave == {{commons|Honorius II}} *[http://www.newadvent.org/cathen/08012a.htm Catholic Encyclopedia New Advent: Pope Innocent II] *[http://www.cristoraul.com/ENGLISH/History-of-the-Popes/1130-1305/1-INNOCENT-II-AND-ANACLETUS.html Chapter I: The election of Innocent II and Anacletus] *[http://www.cristoraul.com/ENGLISH/History-of-the-Popes/1130-1305/2-THE-SCHISM-FROM-THE-BEGINNING-OF-1132%20TO-1139.html Cristoraul:The Lives of the Popes, History of the Popes, Chapetr II: The schism from teh beginning of 1132 to 1139] *[http://www.cristoraul.com/ENGLISH/History-of-the-Popes/1130-1305/3-Death-of-Innocent-II.html The Lives of the Popes, History of the Popes, 1130-1305, vol. IX, 1130-1159, chapter III.: The pope and the citizens of Rome. The new republic. Death of the pope.] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/innocenzo-ii/ Enciclopedia Italiana Treccani.it: Papa Innocenzo II] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/innocenzo-ii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ Enciclopedia dei Papi (2000), Tommaso di Carpegna Falconieri: Innocenzo II] *[http://www.fiu.edu/~mirandas/conclave-xii.htm Salvador Miranda: Cardinals of the Roman Catholic Church: Volitve od 21. do 24. januarja 1118 (Honorij II.; postavljenih kar 50 kardinalov)] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Honorij II.|Honorij II.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1130–1143}} {{s-aft|after=[[Papež Celestin II.|Celestin II.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Italijanski rimokatoličani]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Svetorimsko papeštvo]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Papeži benediktinci]] [[Kategorija:Benediktinski opati]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje v 12. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 12. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 12. stoletju]] jidd18mobmi0ku3hd7ng31j4qjzpiry 0 375023 5726141 5687189 2022-07-31T18:51:48Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{nezanesljivi viri}} '''Poboj družine Mavsar''' iz vasi Praproče pri [[Šentrupert]]u na [[Dolenjska|Dolenjskem]] predstavlja enega najbolj znanih vojnih zločinov [[slovenski partizani|slovenskih partizanov]] nad slovenskim civilnim prebivalstvom za časa [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovne vojne]]. Do poboja sedmih članov družine, v katerem so umrli tudi trije mladoletni otroci, je prišlo v noči med 26. in 27. decembrom 1942, na [[Dvorec Dob|gradu Dob]] pri Šentrupertu. Poboj te družine je zaradi nezaslišane krutosti splošno znan.<ref name="#1">{{cite web|url=http://nszaveza.github.io/articles/82-dolenjska-dezela-mucencev/ |title= Dolenjska dežela mučencev |publisher=Vanja Kržan|date=1. september 2011|accessdate=21. januar 2022}}</ref> [[Image:DružinaMavsar.png|thumb|right|500px|6 članov družine Mavsar: oče Jože, mama Terezija, Darko, Marija, Peter in Stanko]] ==Ozadje== Mavsarjeva družina je bila ugledna, tradicionalno verna slovenska kmečka družina z desetimi otroki. Oče Jožef Mavsar, kmečki gospodar, je bil leta 1935 kot kandidat predvojne [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] izvoljen za župana občine Šentrupert. Zaradi svojih gospodarskih sposobnosti je bil kot župan med občani splošno priljubljen. Poleg županovanja je skupaj z ženo Terezijo skrbel za svojo kmetijo in preživljanje številne družine.<ref name="ReferenceA" /> Ko je leta 1941 Dolenjsko okupirala vojska [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]], je Jožef Mavsar kot katoliški narodnjak zavračal kolaboracijo; predvsem novim oblastem ni želel ovajati sovaščanov. Italijanska soldateska je zato Mavsarjevim požgala zidanico, sina Pavleta pa že poleti 1942 skupaj z mnogimi drugimi za boj sposobnimi vaščani Šentruperta (večinoma protikomunisti) internirala v [[Koncentracijsko taborišče Rab|taborišče na otok Rab]].<ref name="ReferenceA">Jože Mavsar, Tragedija Mauserjeve družine, ''Zgodbe mučeništva Slovencev'', Slovenska Beseda, Buenos Aires, 1949</ref> ===Stiki z OF=== Na Jožefa Mavsarja, kot na enega najuglednejših občanov Šentruperta, se je že jeseni 1941 obrnila [[Osvobodilna Fronta|OF]] z zahtevo za moralno in materialno podpre. Stik z Jožefom je navezal lokalni občinski tajnik, predvojni [[Komunistična partija Slovenije|komunistični]] agitator. Mavsar je vedel, da za Osvobodilno Fronto stoji komunistična partija in da je gibanje do takrat že izvedlo nekaj nepojasnjenih umorov uglednih slovenskih civilistov. Kot [[katolicizem|katoličan]] in pripadnik ene od demokratičnih predvojnih strank je zato odločno zavračal nadaljnje stike z OF.{{navedi vir}} ===Smrtna obsodba in napadi na družino=== Junija 1942 so lokalni terenci OF izvedli "sodni zbor", na katerem so na smrt obsodili 3 najuglednejše in najvplivnejše slovenske može v Šentrupertu, katere so dojemali kot največjo oviro komunistični revoluciji: župnika Franca Nahtigala, kaplana Franca Cvara in Jožefa Mavsarja. 16. junija 1942 so partizani odvedli Nahtigala in Cvara in ju 18.junija, skupaj s kmečkim posestnikom Alojzijem Jakošom, na grozovit način umorili.<ref name="ReferenceB">''Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne Fronte proti slovenskemu narodu'', Ljubljana, 1944</ref> Mavsar je vedel, da ga je OF obsodila na smrt. Ni želel ogrožati svoje družine, zato se je začasno umaknil v Trebnje, medtem ko je žena z otroki ostala na domačiji. Partizani so nezaščiteno Mavsarjevo domačijo nato večkrat napadli in popolnoma izropali, pri čemer so vsem članom družine grozili s smrtjo.<ref>{{cite web|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/42001-43000/42309/vpogledi_8_2014.pdf|title=Nevenka Troha: Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Sistory.si|date=2014 |accessdate=21. januar 2022}}</ref> == Napad na Dvorec Dob in poboj== Na prigovarjanje prijateljev in sovaščanov se je Mavsar jeseni 1942 pred partizansko grožnjo smrti zatekel v [[Dvorec Dob|grad Dob]], kjer mu je družina grofice Stelle [[Barbo Waxensteini|Barbo]] in grofa Logotettija kot županu omogočila zasilno stanovanje, v gradu pa se je nastanila tudi manjša posadka italijanske vojske. Zaradi nenehnih partizanskih nočnih obiskov, groženj in ropanj, se je k očetu na grad kmalu priselila tudi vsa družina. Ponoči so prespali na gradu, podnevi pa obdelovali zemljo na domačiji.{{navedi vir}} === 26. december 1942: Partizanski napad na grad Dob === Da bi zajeli in umorili Mavsarja, so partizani 26. decembra 1942 izvedli napad na grad Dob. Napad je bil predhodno koordiniran s poveljnikom italijanske posadke v [[Mokronog]]u, ki je partizanskemu politkomisarju Dolencu na tajnem sestanku 8. decembra zajamčil, da se mokronoška posadka ne bo vmešavala.<ref name="ReferenceA" /> December 1942 je bil čas, ko se je italijanska vojaška moč že krhala, zato so lokalni poveljniki na podeželju [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] mimo svojih nadrejenih pogosto sklepali posamična premirja s partizani in se dogovarjali o medsebojnem izogibanju in nenapadanju. Tako je večja skupina partizanov 26. decembra, ko je bila ob praznovanju [[Božič]]a na gradu Dob zbrana vsa Mavsarjeva družina, razen interniranega Pavleta, Franca in Dolfija, skoraj neovirano pridrla v grad, pobila majhno italijansko obrambno posadko in vso grofovo družino, grad pa zažgala. Mavsarjevim se je uspelo začasno rešiti v pritlično shrambo, kjer so dočakali jutro 27. decembra.{{navedi vir}} === 27. december 1942: Umor članov Mavsarjeve družine === Ko so Mavsarjevi ugotovili, da v goreči stavbi ne bodo mogli dočakati pomoči, so poskakali skozi okna. Pred partizani, ki so zunaj prežali nanje, je uspelo pobegniti edino 12-letnemu Vilku in starejšemu bratu Jožetu. Vse ostale so partizani zajeli. Zajeti so bili: oče Jožef Mavsar, mati Terezija (rojena Bukovec), 20-letni Darko (sicer nekdanji balkanski prvak v metu kopja), 19-letni Ciril (sicer mehanik), 17-letna Marija, 14-letni Peter in 9-letni Stanko.<ref name="ReferenceB" /> Partizani so sedem zajetih Mavsarjev zaprli v grajski hlev in jih cel dan mučili. Takoj, ko se je v okolici razvedelo, da so partizani zažgali grad in zajeli sedem članov družine, je prišel na grad oče Terezije Mavsar in prosil partizanskega poveljnika za njihovo življenje. Partizanski poveljnik mu je odvrnil, da bodo Mavsarjevi zaslišani, nato pa izpuščeni. Očetu Terezije Mavsar je bilo tudi dovoljeno, da je obiskal ujetnike in se pogovoril z njimi. Iz tega se sklepa, da so vsi Mavsarjevi preživeli požig gradu in so jih partizani načrtno umorili kasneje.{{navedi vir}} 28. decembra so partizani zapustili grad. Domačini, ki jim prej ni bilo dovoljeno blizu, so začeli med požganimi ruševinami iskati posmrtne ostanke umorjenih. V prostoru, ki ga je požar pustil nedotaknjenega, so odkrili visoko grmado, ki je komaj dogorevala. Na njej je bilo 7 zažganih in izmaličenih trupel. Zdravniška komisija, ki je kasneje pregledala kraj zločina, je rekonstruirala potek dogodkov: očeta Jožefa so partizani najprej zaklali z nožem in ga vrgli na pripravljeno grmado, ostalih šest članov družine pa so pometali na ogenj še živih. Na to je komisija sklepala po drži trupla 9-letnega Stanka Mavsarja, katerega roke so se oklepale za vrat, kar je značilna gesta človeka, ki se duši v ognju in dimu.<ref name="ReferenceA" /> Posmrtne ostanke umorjenih sedmih članov Mavsarjeve družine so v skupni krsti pokopali na pokopališču v Mokronogu, ker so partizani grozili, da bodo streljali na pogrebce, če bi se pogreb odvil v domačem Šentrupertu.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/kako-so-komunisti-okrutno-pomorili-vseh-deset-clanov-druzine-mavsar-prizanesli-niso-niti-najmlajsim-otrokom/|title= Kako so komunisti okrutno pomorili vseh deset članov družine Mavsar – prizanesli niso niti najmlajšim otrokom!|publisher=Nova24tv.si|date=17. avgust 2019 |accessdate=21. januar 2022}}</ref> [[Image:MavsarVilko4-DružinaMavsar.png|thumb|250px|Osmrtnica za umorjenim 12-letnim Vilkom Mavsarjem, časnik ''Slovenec'', marec 1943. Pravilno ime je Vilko, kakor ga v svojem pričevanju navaja tudi Jože Mavsar]] ==23. marec 1943: Umor Vilka== Požig gradu Dob sta preživela Jože in Vilko Mavsar. Starejši brat Jože, bogoslovec, je Vilka po decembrskih dogodkih odpeljal s sabo v Ljubljano. Po nekaj mesecih so prišle od sorodnikov z dežele vesti, da je Šentrupert ponovno varen pred partizanskimi terenci in da se lahko Vilko vrne domov, kjer bodo poskrbeli zanj. Jože je z mešanimi občutki privolil, predvsem zato, ker se Vilko nikakor ni dobro počutil v Ljubljani in je sam želel nazaj na deželo. 23. marca 1943, nekaj dni po njegovem povratku v Šentrupert, sta Vilka Mavsarja malo izven vasi opazila dva partizanska terenca in ga iz zasede ustrelila. Vilko je poskušal pobegniti, vendar sta terenca 12-letnega otroka takoj pokončala s ponovnim strelom.<ref>{{cite web|url= https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/na-danasnji-dan-so-partizanski-klavci-v-boju-za-svobodo-v-glavo-ustrelili-12-letnega-otroka/|title= Na današnji dan so partizanski klavci v “boju za svobodo” v glavo ustrelili 12-letnega otroka|publisher=Nova24tv.si|date=23. marec 2017|accessdate=21. januar 2022}}</ref> ==Kasnejše dogajanje == === Dolfi Mavsar === Dolfi Mavsar je bil poleg Franca in Pavleta en od treh otrok Mavsarjeve družine, ki 26. decembra 1942 niso bili v Šentrupertu. Smrt staršev, sestre in bratov ga je izredno potrla. Priključil se je protikomunističnim [[vaške straže|vaškim stražarjem]]. Padel je v boju s partizani, 2. maja 1943, kot branilec rodnega Šentruperta: :"Drugi ''Mavsarjev sin Dolfi'' je bil vaški stražar v Klečah. Konec aprila 1943 je za nekaj dni prišel domov. Partizani so ves čas vohunili za njim in ga zasledovali. 2. maja 1943 je nekdanji sošolec in rojak ''Milan Tominc'' prežal nanj iz cerkvenega zvonika. Dolfi se je z nekaterimi stražarji skrival v bunkerju na trgu pred cerkvijo, kjer so imeli domobranci svojo postojanko. Ko ga je Tominc poklical po imenu, je Dolfi pogledal skozi lino in Tominc ga je ustrelil naravnost v oko.« Tako mi je povedala o smrti kar sedmih Mavsarjevih otrok gospa ''Malči Kostevc'', čeprav je poboj te družine zaradi nezaslišane krutosti splošno znan in verjetno edinstven primer krvoločnosti slovenskih [[boljševiki|boljševikov]].<ref name="#1"/> ===Pavle Mavsar === Pavleta Mavsarja so, skupaj z mnogimi drugimi fanti in možmi iz Šentruperta, Italijani že poleti 1942 internirali v [[Koncentracijsko taborišče Rab|taborišče]] na otoku Rab. Decembra 1942 je bil še vedno v internaciji in tako ni imel nobenih novic o poboju svoje družine. Brat Jože Mavsar je januarja 1943 v Ljubljani izsilil sestanek pri italijanskem generalu Gambarri, kjer je navedel okoliščine decembrskega poboja in neslavno vlogo italijanskih sil pri njem, hkrati pa zahteval takojšnjo Pavletovo izpustitev iz internacije. Pavleta, močno shiranega in bolnega, so nato Italijani čez nekaj mesecev dejansko izpustili. Novico o smrti preostalih članov družine mu je Jože lahko posredoval le postopoma, saj so to zdravniki zaradi njegovega šibkega zdravja odsvetovali. Pavle se je kmalu po izpustitvi iz internacije želel pridružiti [[Slovensko domobranstvo|Slovenskim domobrancem]], vendar ga zaradi oslabelosti niso sprejeli. Šele nekaj mesecev pred koncem 2. svetovne vojne je vstopil v njihove vrste. V sestavu domobranske vojske je odšel maja 1945 v [[Vetrinj]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], bil repatriiran in nato s strani partizanov umorjen na enem od povojnih morišč. ===Jože Mavsar=== En od obeh preživelih bratov Mavsar, prelat Jože Mavsar, je 4. julija 1993, po več letih izgnanstva, prvič obiskal rodni Šentrupert. V domači župnijski cerkvi je javno izpovedal, da je morilcem svoje družine odpustil.<ref>Revija Družina, Franci Petrič: ''Heroji sprave'', 22.03.2009, https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-12-NasKomentar-1</ref> Zasebno se je tudi srečal z enim od morilcev in mu "ponudil roko sprave". Enako spravno in odpuščajočo misel je Jože Mavsar izrazil že v svojem pričevanju, ki ga je leta 1949 - komaj 7 let po tragičnih dogodkih decembra 1942 - objavila založba ''Slovenska Beseda'' v [[Buenos Aires]]u:{{navedi vir}} {{citatni blok|''Ne kličem maščevanja na glave morilcev, ki so nam uničili družinsko srečo. Moja beseda naj oznanja ljubezen, ne sovraštvo. Blagoslovljena tista ura, ki bo osvetlila temo v dušah morilcev, da bodo presunjeni onemeli pod težo svoje krivde. Blagoslovljena ura, ki jim bo iz labirinta zmot pokazala pot k večni Luči in Resnici! To bo najsrečnejša ura mojega življenja.''}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== {{reflist}} * [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&fyear=1943 Časnik ''Slovenec''], januar 1943 - marec 1943 * [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dDomoljub+%28Ljubljana%29%27&pageSize=25&fyear=1943 Časnik ''Domoljub''], januar 1943 - marec 1943 == Nadaljnje branje == * Mali, G.: ''Duhovni koledarček 1944''. - Ljubljana, Knjižice, 1943. * Strle, A.: ''Slovenski mučenec Lojze Grozde''. - Ljubljana: Knjižice, 1991. * ''Palme mučeništva''. - Celje: Mohorjeva družba, 1995. * Slana, M.: ''Slovenski sij svetosti''. - Maribor: Slomškova založba, 2001. * Dragar, M.: ''Zvest križanemu - Mučenec Lojze Grozde''. - Ljubljana: Založba Dragar, 2010. == Zunanje povezave == *[http://nszaveza.github.io/articles/82-dolenjska-dezela-mucencev/ Dolenjska - dežela mučencev SEP 1, 2011 - Avtor: Vanja Kržan] *[https://www.druzina.si/knjiga/sentrupert-med-revolucijo Ivo Žajdela: Šentrupert med revolucijo] *[https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/kako-so-komunisti-okrutno-pomorili-vseh-deset-clanov-druzine-mavsar-prizanesli-niso-niti-najmlajsim-otrokom/ Kako so komunisti okrutno pomorili vseh deset članov družine Mavsar – prizanesli niso niti najmlajšim otrokom! 17. 8. 2019, 20:03 Nova24tv.si] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] kq86esa8pgu8l1csws14joaedupy7hl 0 375790 5726142 5573037 2022-07-31T18:51:58Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Henrik''' († [[3. oktober]] [[1174]]) je bil kot Henrik I. za [[škof]]a v [[Krška škofija|Krški škofiji]] postavljen s strani metropolitanske knezoškofije [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]]. Njegov teritorij je zajemal takratno [[Vojvodina Koroška|Vojdovino Koroško]], ki v grobem ustreza ozemlju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. Henrik je bil [[opat]] v Benediktinskem samostanu sv. Petra v Salzburgu. Za krškega škofa ga je imenoval leta 1167 nadškof [[Konrad II. Babenberški|Konrad II.]], ki ga je leta 1168 v [[Breže (Koroška)|Brežah]] tudi posvetil. Njegovo poreklo ni znano. Vladanje škofa Henrika je padlo v čas razkola med papežem in cesarjem ([[investiturni boj]]). Oglejski patriarh [[Ulrik (oglejski patriarh)|Ulrik]] je poskusil pridobiti salzburškega nadškofa v proti-cesarsko zavezništvo. Vendar pa je ta v soglasju s krškim škofom poslal sporočilo, da je bil ravno takrat cesar nagnjen k spravi s papežem [[Papež Aleksander III.|Aleksandrom III.]]. Nadškof Konrad je umrl leta 1168 in njegov naslednik [[Adalbert III. Češki|Adalbert Češki]] je bil tudi zagovornik papeža. 1169 je bil Henrik soposvečevalec nadškofa Adalberta. Leta 1170 je bil rimsko-nemški cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik I.]] v Brežah in se je tudi srečal s škofom Henrikom, da bi ga pritegnil na svojo stran. V ta namen je podelil krški škofiji pomembno darilno listino za rudnike, ki so bili predtem rezervirani za salzburške nadškofijo. Ker je salzburški nadškof svoje insignije v letu 1169 prepustil cesarju, je bil cesar formalno pristojen za to daritev. Ta kratkoročni status Krke se je končal s koncem razkola pod Henrikovim naslednikom. 1172 je papež imenoval Henrika za generalnega vikarja v Salzburgu. Leta 1176 je vsem prelatom salzburške nadškofije ukazal pokorščino nadškofu Adalbertu in zagrozil s prekletstvom tistim, ki bi se ne izognili cesarjevim glasnikom. Škof Henrik je med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan) ustanovil [[Kartuzija Jurklošter|Kartuzijanski samostan Jurklošter]] in sicer na ozemlju t. i. marke, ki ga je krška škofija pridobila po ukinitvi samostana, ta pa od svoje ustanoviteljice in zaščitnice Svete Eme Krške. Henrik je del te posesti - grad in gospostvo [[Grad Lemberg (Lengenburg)|Lemberg]] podelil v fevd [[Gebhard II. Žovneški|Gebhardu II. Žovneškemu]], ki se je občasno tudi imenoval po tem gradu. Henrik je bival v poletnih mesecih večinoma v letni rezidenci krških škofov na prelazu Blatnica (nem. Flattnitz) in zgradil lokalno cerkev posvečeni Janezu Krstniku. Škof Henrik je nadaljeval z dograjevanjem [[Bazilika v Krki, Avstrija|Bazilike v Krki]] (katedrale) in dočakal izgradnjo kripte s stotimi stebri, kamor je dal leta 1174 prekopati ostanke [[Sveta Ema Krška|Svete Eme Krške]] iz bližnjega benediktinskega samostana. Na zasedanju cesarskega dvora v Regensburgu leta 1174 je briksenški škof Richer s soglasjem krškega škofa Henrika I. odstavil Adalberta in za novega nadškofa imenoval [[prošt]]a Henrika I. v samostanu Berchtesgaden. Nadškof Adalbert pa je potem oba škofa izobčil. Kmalu po izobčenju je škof Henrik I. [[3. oktobra]] [[1174]] umrl. Administratorji samostana Sv. Petra niso smeli za svojega sobrata opraviti maše zadušnice in so se na nadškofa obrnili s prošnjo, da umrlemu odpusti in mu podeli odvezo. V Krški škofiji umrlega Henrika nasledi novi škof [[Roman II. Lipniški]]. == Viri == * Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1072–1822''. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 1969, (''Aus Forschung und Kunst'' 5, {{ISSN|0067-0642}}), S. 45–53. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]] {{DEFAULTSORT:Henrik I. Krški}} [[Kategorija:Umrli leta 1174]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] 4sbk96e9l08vmkx20fael85l4v2reb8 0 381448 5726143 5688779 2022-07-31T18:52:07Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Veliki voz | image = Miloš Mikeln - Veliki voz.jpg | author = [[Miloš Mikeln]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | series = | subject = slovenska književnost | genre = [[zgodovinski roman]], [[vojni roman]], [[rodbinska saga]] | publisher = Mihelač | release_date = 1992, 1995 (ponatis) | english_pub_date = | media_type = knjiga | pages = 499 | isbn = 961-201-001-3 | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 32130048 | predmetne-oznake = | udk = 886.3-311.6 }} '''''Veliki voz''''' (1992) je [[roman]] pisatelja [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]]. Avtor je zanj leta 1993 prejel nagrado [[:w:sl:kresnik|kresnik]] za najboljši roman leta. ==Vsebina== [[Roman]] je zgodba o rodu Vidovičev, natančneje o usodi bratov Franca in Štefana, ki brez staršev odraščata v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Starejši Franc se po študiju zaposli kot [[organist]] in se povzpne do funkcije [[Dolnja Lokvica|lokviškega]] župana ter se poroči z Marijo, edinko spoštovanega trgovca iz [[Metlika|Metlike]]. Veseljaški Štefan se v trgovini Marijinih staršev zaposli kot trgovski vajenec. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se srečata na [[Franjo Malgaj|Malgajevem]] pogrebu [[1991|1919]]. Zavesta se, da sta se odtujila. Naselita v [[Celje|Celju]], Franc s pomočjo članstva v konzervativni stranki doseže funkcijo celjskega župana, veletrgovca, predsednika posojilnice do senatorja in predsednika narodne skupščine v Beogradu. Štefan se civilno poroči z revolucionarko Barico, si kupi opekarno in vinsko trgovino, vendar bankrotira in se po izstopu iz [[Cerkev|Cerkve]] zaposli kot trgovski potnik pri nemški firmi [[Rakusch]]. [[Druga svetovna vojna]] razdeli družini vsako na svojo stran. Prva knjiga (roman sestavljata dve knjigi v enem zvezku) se zaključi 1940 z retrospektivno obnovitvijo usod odraslih Frančevih in Štefanovih otrok. V drugi knjigi so glavni [[protagonist]]i potomci. Štefanovi sinovi, ki so vzgojeni v [[ateizem|ateizmu]], se drug za drugim odločajo za politiko, za [[socialna demokracija|socialno demokracijo]]. Najmlajši sin Bolt(ežar) pridobi očeta, da raznaša revolucionarne letake, med vojno je Bolt ranjen, zdravi se v Bariju in po vojni ga [[komunizem|komunistična oblast]] v Trstu obtoži špijonaže ter zapre. Miho med vojno ubije [[Gestapo]], najstarejši sin Gašper pa je komisar Ambrož, visoki partijski funkcionar, ki je po vojni kritičen do partizanske oblasti, zato ga ta pošlje v tujino (Pariz) študirat. Franca po [[okupacija|okupaciji]] zaprejo in ga z ženo izženejo. Njun Slavko se še pred vojno tragično ponesreči. Hči Agata se poroči s Tinčem, Frančevim soborcem iz [[prva svetovna vojna|1. vojne]]. Jernej sodeluje pri ustanavljanju [[Slovensko domobranstvo|domobranske vojske]] in po vojni z bratom Frančkom odide na [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Od tam gre Franček v emigranstvo, Jerneja pa z ostalimi domobranci pokončajo v [[Barbara rov|Hudi jami]]. Najmlajši sin Janez po vojni konča na prisilnem delu. Po vojni se odtujena brata ponovno snideta v Ljubljani, na kratko spregovorita o svojcih in se razideta hladno, kot tujca. Roman zajema obdobje od konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] do prvih let po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], s poudarkom na drugi vojni. Dogajanje je postavljeno v [[Celje]], [[Ljubljana|Ljubljano]], na Koroško in v gozdove in bojišča po Slovenskem in drugod. Razen Vidovičev je večina oseb, ki se pojavljajo v romanu, zgodovinskih ([[Franjo Malgaj]], [[Draža Mihajlović]], [[Anton Korošec]], [[Boris Kidrič]] ...). Dvema knjigama sledi še obširen Dodatek z zgodovinskim gradivom. Avtor v epilogu zagotavlja, da so popisani zgodovinski dogodki verodostojni, ker si je pomagal s študijem zgodovinskih virov in pričevanj. Mikeln je roman Veliki voz zastavil kot [[kronika|kroniko]] Vidovičev, zato ga lahko opredelimo kot [[rodbinska saga|rodbinsko sago]] (žanrski tip zgodovinskega pripovedništva) (Hladnik 2009, str.). Prvi del romana je avtor upovedoval brez doživljanja opisovanega časa, ta del je [[zgodovinski roman]]. [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] avtor upoveduje iz lastnih izkušenj, zato se tu [[zgodovinski roman]] neha. V drugem delu je avtor besedilo približal [[vojni roman|vojnemu]] ali [[partizanski roman|partizanskemu romanu]] (Krivec 2004, 32). ==Naslov romana== V nastajanju je bil naslov dela Rod in je v ospredje postavljal [[protagonist]]e, natisnjena izdaja pa zgodovino. [[Avtor]] priznava dvojno razlago [[metafora|metafore]] Veliki voz – besedna zveza se nanaša na [[ozvezdje]] in s tem na usodo, ki jo vojna spremeni. Lahko pa je metafora za veliko kolesje, ki gre čez deželo in drobi vse pod seboj (Božac 1995, 57). Metafora se ponovi tudi v besedilu, ko se je Jerneju od prečkanju slovensko-avstrijske meje na [[Ljubelj]]u zazdelo, da je tu [[Veliki voz]] drugačen, da zvezde niso prav razporejene. [[Franc Zadravec|Zadravec]] meni, da je scena metafora za Jernejevo osebno zmedenost, simbolizira pa tudi razcepljenost slovenskega naroda v tedanjem evropskem kaosu (Zadravec 1997, 211). Ob izidu romana [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]] je protestiral pisatelj [[Miha Remec]], ki je šest let prej napisal roman z enakim naslovom, češ da je taka izbira že uporabljenega naslova sporna <ref>Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/privat_jezik.html O privatizaciji jezika.] Postavljeno 17. 6. 2010.</ref>. ==Glej tudi== {{Portal: Literatura/povezava}} ==Literatura== * Jeranko, Brane. Celje ima svojo sago. ''Novi tednik'' 47/11 (18. 3. 1993). {{COBISS|ID=778549}} * Kos, Matevž. Mikelnova revitalizacija zgodovinskega romana: Kresnik 93. ''Delo'' 35/145 (26. 6. 1993). {{COBISS|ID=41605632}} * Kos, Matevž. Miloš Mikeln: Veliki voz. ''Literatura'' 5/22 (1993). {{COBISS|ID=36014336}} * LJ. B [Ljerka Bizilj]. Poetična in napeta slovenska saga. ''Delo'' 34/285 (9. 12. 1992). {{COBISS|ID=34990848}} * Malek, Helena. Od "romančka" do romana. ''Dialogi'' 29/10–11 (1993). {{COBISS|ID=5842741}} * Mikeln, Miloš. Intervju. Intervjuvala Bogi Pretnar. ''Stop'' 26/25 (25. 6. 1993). {{COBISS|ID=39258368}} * Markelj, Milan. Veliki voz. ''Dolenjski list'' 43/51 (17. 12. 1992). {{COBISS|ID=2543671}} * Markelj, Milan. Veliki voz Miloša Mikelna. ''Večer'' 59/53 (6. 3. 1992). {{COBISS|ID=848181}} * Vovko, Andrej. Miloš Mikeln, Veliki voz. Založba Mihelač, Ljubljana 1992. ''Slovenec'' 77/10 (14. 1. 1993). {{COBISS|ID=490868}} * Zadravec, Franc. Hoja za velikim vozom. ''Razgledi'' 14 (16. 7. 1993). {{COBISS|ID=78313472}} * Zadravec, Franc. ''Slovenski roman dvajsetega stoletja: Tretji analitični del''. Murska Sobota: Založba Franc-Franc; Ljubljana: SAZU, ZIFF, 2005.{{COBISS|ID=222195712}} * Zagorski, Cvetko. Zanimiva pripoved o slovenskih polpreteklih dogajanjih: Veliki voz. ''Delo'' 35/22 (28. 1. 1993). {{COBISS|ID=39739136}} ==Viri== * Božac, Lidija. ''Veliki voz Miloša Mikelna.'' Diplomsko delo. Ljubljana, 1995. {{COBISS|ID=51907426}} * Burger, Barbara. ''Podoba druge svetovne vojne v proznem opusu Miloša Mikelna.'' Diplomsko delo. Celje, 2013. {{COBISS|ID=52532066}} * Hladnik, Miran. ''Slovenski zgodovinski roman.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. * Kos, Matevž. Miloš Mikeln: Veliki voz, Založba Mihelač, Ljubljana 1992. ''Kritike in refleksije.'' Ljubljana: Literatura, 2000. 149–151. {{COBISS|ID=105736704}} * Krivec, Breta Ksenija. ''Zgodovinski roman in Veliki voz Miloša Mikelna.'' Diplomsko delo. Ljubljana, 2014. {{COBISS|ID=24824930}} * Mikeln, Miloš. Intervju. Intervjuval Ciril Zlobec. ''Sodobnost'' 43/8–9 (1995). 627–643. {{COBISS|ID=113990656}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJAMHWQG/?query=%27keywords%3dmilo%C5%A1+mikeln%27&pageSize=100/ dLib] * Zadravec, Franc. Miloš Mikeln, Veliki voz. ''Slovenski roman dvajsetega stoletja: Prvi analitični del''. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: ZIFF, 1997. 209–215.{{COBISS|ID=41861121}} [[Kategorija:Knjige leta 1992]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinski romani]] [[Kategorija:Slovenski vojni romani]] [[Kategorija:Miloš Mikeln]] ifgqedm0j5z8cxbgv930gyczs6peex9 0 382523 5726144 5598313 2022-07-31T18:52:15Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | box_width = | name = | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = [[Celovec]], [[Avstrija]] | citizenship = | nationality = | ethnicity = | field = [[teologija]] <br> [[arheologija]]<br> [[liturgika]] | alma_mater = [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriana]] <br>[[Rim]] | work_institution = [[Univerza v Salzburgu]] | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = | influenced = | prizes = | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | signature = | footnotes = }} '''Franz Nikolasch''', [[Katoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]] in [[teolog]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[arheolog]] in zaslužni [[univarza|univerzitetni]] [[profesor]]; * [[3. april]] [[1933]], [[Millstatt]] ([[Avstrija]]). == Življenjepis == Franz Nikolasch se je rodil v Millstattu na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], kjer je hodil v osnovno šolo. [[Gimnazija|Gimnazijo]] je obiskoval v [[Celovec|Celovcu]]; študije je nadaljeval na papeški rimski univerzi [[Gregoriana|Gregoriani]], kjer je 1961 dosegel doktorat. 1958 je bil posvečen v [[duhovnik]]a.<ref>[http://web.archive.org/web/20070223041126/http://www.sbg.ac.at/plus/plus_1_2002/rubriken/generationenwechsel.htm Ein neues Kapitel in der Geschichte der Uni Salzburg hat begonnen]</ref> Po končanem študiju se je vrnil kot [[kateheza|veroučitelj]] nazaj v [[Beljak]] in je deloval tudi kot duhovni pomočnik v mestni beljaški župniji. Pozneje je poučeval kot profesor na filozofsko-teološki šoli v Celovcu in postal [[ravnatelj]] vzgojnega doma v [[Šentjurij ob Dolgem jezeru|Šentjurju ob Dolgem jezeru]]. 1967 je postal izredni profesor za [[liturgika|liturgiko]] in krščansko [[arheologija|arheologijo]] na [[Univerza v Salzburgu|Univerzi v Salzburgu]] ter je postal 1969 redni profesor. V tej vlogi je bistveno vplival pri ustvarjanju na novoustanovljenega inštituta za bogoslužno znanost in zakramentalno bogoslovje. Preselil se je v [[Salzburg]], kjer je deloval kot dušni pastir v cerkvi sv. Leonarda v [[Grödig]]u.<ref>[http://www.kirche-sanktleonhard.at/nikolasch.htm Univ.-Prof. Dr. Franz Nikolasch zum 70. Geburtstag]</ref> Nikolasch je opravljal na univerzi tudi vodstvene službe; leta 1971 je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] teološke fakultete ter leta 1973 [[rektor]] univerze. Pozneje je postal član univerzitetnega senata. Zaslužni profesor je postal 2011. V svojih delih o svetem [[Domicijan Koroški|Domicijanu]] je - podobno kot arheolog [[Franz Glaser]] - prišel med drugim do ugotovitve, da je bil ta nekdanji zavetnik [[Karantanija|Karantanije]], [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in rodnega Millstatta zgodovinska osebnost. S tem sta znanstveno zavrgla [[Robert Eisler|Eislerjevo]] tezo, da je bil karantanski vodja samo legendarna osebnost in izmišljotina [[benediktinci|benediktincev]] iz 12. stoletja. == Dela == * ''Das Lamm als Christussymbol in den Schriften der Väter'' 1963 * ''Zur Ikonographie des Widders von Gen 22'', Vigiliae Christianae 23 (1969) 197–223, North-Holland Publishing Co., Amsterdam * ''Zur Deutung der „Dominus-legem-dat“-Szene'', 1970 * ''Abriss der Geschichte der römischen Eucharistiefeier'', 1970 * ''The Sacrament of Penance: Learning from the East'', 1971 * ''Die Feier der Busse'', 1974 * ''Domitian von Millstatt – Erfindung oder Wirklichkeit?'', Carinthia, Celovec 1991. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://fodok.uni-salzburg.at/pls/portal/nav.show?x=&format=short_publikation&query=pers_publikation&qutype=130&object=10168&record=11&lang=158 Forschungsdokumentation em. O. Univ.-Prof. Dr. Franz Nikolasch. Publikationsmedium: Beitrag in Sammelwerk Anzahl: 18] *[http://www.amazon.de/B%C3%BCcher-Franz-Nikolasch/s?ie=UTF8&page=1&rh=i%3Abooks%2Cp_27%3AFranz%20Nikolasch 8 Ergebnisse für Bücher: "Franz Nikolasch"] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nikolasch, Franz}} [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Salzburgu]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Salzburgu]] [[Kategorija:Avstrijski teologi]] [[Kategorija:Avstrijski arheologi]] [[Kategorija:Avstrijski rimokatoličani]] 0nt19c2q0slbiu4upnnsxz5swg9fvkp 0 385511 5726017 5725801 2022-07-31T13:57:48Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Volkswagen Typ 1 (hrošč) |image=[[Slika:VW 1302 (2013-09-15 2307 Spu).JPG|250px]] |manufacturer=[[Volkswagen]] |designer=[[Ferdinand Porsche]] |assembly=1938-2003 |predecessor= |successor=[[Volkswagen Golf]]<br/>[[Volkswagen Jetta]]<br/>[[Volkswagen New Beetle]] |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]] |layout=[[FF razporeditev|FF<br />]] |engine=1100 [[Delovna prostornina|cc]] <br>1200 ccm<br>1300 ccm<br>1400 cc<br>1500 ccm |wheelbase=2400 mm |length=4070–4145 mm |width=1540–1585 mm |related=[[Fiat 600]]<br/>[[Morris Minor]] }} '''Volkswagen hrošč''' ({{jezik-de|Volkswagen Käfer}}, uradno '''Volkswagen Typ 1''') je dvovratni [[avtomobil|osebni avtomobil]] z zadaj nameščenim [[motor z notranjim zgorevanjem|motorjem]], ki ga je med letoma 1938 in 2003 proizvajalo in prodajalo nemško podjetje [[Volkswagen]]. Zaradi kvalitetne izdelave, preprostega vzdrževanja in nizke cene je postal v drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] prodajno najuspešnejši avtomobil vseh časov, ki so ga do konca proizvodnje leta 2003 izdelali v več kot 21 milijonih primerkov. Imel je zračno hlajen [[protibatni motor]], ki je poganjal zadnja kolesa, prostor za voznika ter štiri potnike. Prtljažni prostor je bil pod sprednjim pokrovom in za zadnjo klopjo. Prvi hrošči so imeli motor z delovno prostornino 995 ccm in 25 [[Konjska moč|km]] (19 [[kilovat|kW]]) ter vzmetenje s [[torzijski drog|torzijskimi drogi]], v kasnejših letih pa so dizajn postopno izboljševali, tako da so nastale številne različice. Poleg izboljšav je podjetje razvilo še druga vozila s hroščevo šasijo, med njimi ikonični [[Volkswagen kombi|VW kombi]]. Leta 1997 so na trg poslali »novega hrošča«, ki po obliki močno posnemal svojega predhodnika, vendar je izdelan na platformi [[Volkswagen golf|golfa]] 4. generacije. == Zgodovina == [[slika:Porsche Typ12 Model2 Nuremberg.jpg|250px|left|thumb|Rekonstrukcija avtomobila Porsche Typ 12, prvega prototipa hrošča (vsi trije izvirniki so bili uničeni med vojno)]] Hrošč je nastal na pobudo nemškega kanclerja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], ki si je zamislil kompakten in zanesljiv družinski avtomobil za široke množice. [[Ferdinand Porsche|Ferdinandu Porschu]] je naročil načrt za avtomobil, ki bi lahko prevažal petčlansko družino s hitrostjo 100 km/h po nemških ''[[avtocesta|Autobahnih]]'', pri čemer je moral biti enostaven za vzdrževanje. Stal naj bi 990 [[Reichsmark]], kar je predstavljalo 31 tedenskih plač povprečnega delavca, subvencioniran je bil po programu ''Kraft durch Freude'' (po 1938 se je nekaj časa uradno imenoval '''KdF-Wagen'''). Porsche je s sodelavci razvil več prototipov, proizvodnjo pa je preprečil izbruh [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so razvito [[šasija|šasijo]] uporabili za vojaška vozila. Po porazu [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] so se zavezniki namenili popolnoma razstaviti nemško težko industrijo. Tovarno in načrte za hrošča je rešil britanski častnik [[Ivan Hirst]], ki je sprva želel proizvodnjo preseliti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], vendar britanska industrija ni bila zainteresirana. Namesto tega so vzpostavili proizvodnjo v Nemčiji. Avtomobil se je hitro izkazal za uspešnico in sčasoma so ga izvažali na vse celine. Da bi zadostili povpraševanju, so jih kasneje po licenci proizvajale tudi tovarne v drugih državah, med letoma 1973 in 1976 tudi [[Sarajevo|sarajevska]] tovarna [[Tvornica automobila Sarajevo|TAS]]. Leta 1972 je proizvodnja s skupno več kot 15 milijoni primerkov presegla prejšnjega rekorderja, [[Ford]]ov [[Ford model T|model T]]. Šele proti koncu 20. stoletja so novi modeli avtomobilov povzročili večji upad povpraševanja. Proizvodnja nekaj deset tisoč primerkov letno se je nadaljevala še v začetku drugega tisočletja, do 2003, ko je bil v [[Mehika|Mehiki]] izdelan poslednji hrošč. == Viri == * {{navedi novice| url=http://www.bbc.com/culture/story/20130830-the-nazi-car-we-came-to-love |title=The VW Beetle: How Hitler’s idea became a design icon |date=30.8.2013 |first=Jonathan |last=Glancey |work=BBC News |accessdate=10.2.2015}} * {{navedi novice| url=https://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042463895 |title=Maratonec teče tretji krog: Volkswagen hrošč - avtomobilski kult |first=Boris |last=Lenič |date=6.8.2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=10.2.2015}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Volkswagen Type 1}} * {{dmoz|Recreation/Autos/Makes_and_Models/Volkswagen/Air_Cooled/Beetle/}} [[Kategorija:Volkswagnovi avtomobili]] [[Kategorija:Vozila leta 1938]] {{normativna kontrola}} 0ay8jfl7g8cfb3bc5hsl9aojdqtmbx8 5726018 5726017 2022-07-31T13:58:34Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Volkswagen Typ 1 (hrošč) |image=[[Slika:VW 1302 (2013-09-15 2307 Spu).JPG|250px]] |manufacturer=[[Volkswagen]] |designer=[[Ferdinand Porsche]] |assembly=1938-2003 |predecessor= |successor=[[Volkswagen Golf]]<br/>[[Volkswagen Jetta]]<br/>[[Volkswagen New Beetle]] |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]] |layout=[[FF razporeditev|FF<br />]] |engine=1100 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>1200 ccm<br>1300 ccm<br>1400 cc<br>1500 ccm |wheelbase=2400 mm |length=4070–4145 mm |width=1540–1585 mm |related=[[Fiat 600]]<br/>[[Morris Minor]] }} '''Volkswagen hrošč''' ({{jezik-de|Volkswagen Käfer}}, uradno '''Volkswagen Typ 1''') je dvovratni [[avtomobil|osebni avtomobil]] z zadaj nameščenim [[motor z notranjim zgorevanjem|motorjem]], ki ga je med letoma 1938 in 2003 proizvajalo in prodajalo nemško podjetje [[Volkswagen]]. Zaradi kvalitetne izdelave, preprostega vzdrževanja in nizke cene je postal v drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] prodajno najuspešnejši avtomobil vseh časov, ki so ga do konca proizvodnje leta 2003 izdelali v več kot 21 milijonih primerkov. Imel je zračno hlajen [[protibatni motor]], ki je poganjal zadnja kolesa, prostor za voznika ter štiri potnike. Prtljažni prostor je bil pod sprednjim pokrovom in za zadnjo klopjo. Prvi hrošči so imeli motor z delovno prostornino 995 ccm in 25 [[Konjska moč|km]] (19 [[kilovat|kW]]) ter vzmetenje s [[torzijski drog|torzijskimi drogi]], v kasnejših letih pa so dizajn postopno izboljševali, tako da so nastale številne različice. Poleg izboljšav je podjetje razvilo še druga vozila s hroščevo šasijo, med njimi ikonični [[Volkswagen kombi|VW kombi]]. Leta 1997 so na trg poslali »novega hrošča«, ki po obliki močno posnemal svojega predhodnika, vendar je izdelan na platformi [[Volkswagen golf|golfa]] 4. generacije. == Zgodovina == [[slika:Porsche Typ12 Model2 Nuremberg.jpg|250px|left|thumb|Rekonstrukcija avtomobila Porsche Typ 12, prvega prototipa hrošča (vsi trije izvirniki so bili uničeni med vojno)]] Hrošč je nastal na pobudo nemškega kanclerja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], ki si je zamislil kompakten in zanesljiv družinski avtomobil za široke množice. [[Ferdinand Porsche|Ferdinandu Porschu]] je naročil načrt za avtomobil, ki bi lahko prevažal petčlansko družino s hitrostjo 100 km/h po nemških ''[[avtocesta|Autobahnih]]'', pri čemer je moral biti enostaven za vzdrževanje. Stal naj bi 990 [[Reichsmark]], kar je predstavljalo 31 tedenskih plač povprečnega delavca, subvencioniran je bil po programu ''Kraft durch Freude'' (po 1938 se je nekaj časa uradno imenoval '''KdF-Wagen'''). Porsche je s sodelavci razvil več prototipov, proizvodnjo pa je preprečil izbruh [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so razvito [[šasija|šasijo]] uporabili za vojaška vozila. Po porazu [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] so se zavezniki namenili popolnoma razstaviti nemško težko industrijo. Tovarno in načrte za hrošča je rešil britanski častnik [[Ivan Hirst]], ki je sprva želel proizvodnjo preseliti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], vendar britanska industrija ni bila zainteresirana. Namesto tega so vzpostavili proizvodnjo v Nemčiji. Avtomobil se je hitro izkazal za uspešnico in sčasoma so ga izvažali na vse celine. Da bi zadostili povpraševanju, so jih kasneje po licenci proizvajale tudi tovarne v drugih državah, med letoma 1973 in 1976 tudi [[Sarajevo|sarajevska]] tovarna [[Tvornica automobila Sarajevo|TAS]]. Leta 1972 je proizvodnja s skupno več kot 15 milijoni primerkov presegla prejšnjega rekorderja, [[Ford]]ov [[Ford model T|model T]]. Šele proti koncu 20. stoletja so novi modeli avtomobilov povzročili večji upad povpraševanja. Proizvodnja nekaj deset tisoč primerkov letno se je nadaljevala še v začetku drugega tisočletja, do 2003, ko je bil v [[Mehika|Mehiki]] izdelan poslednji hrošč. == Viri == * {{navedi novice| url=http://www.bbc.com/culture/story/20130830-the-nazi-car-we-came-to-love |title=The VW Beetle: How Hitler’s idea became a design icon |date=30.8.2013 |first=Jonathan |last=Glancey |work=BBC News |accessdate=10.2.2015}} * {{navedi novice| url=https://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042463895 |title=Maratonec teče tretji krog: Volkswagen hrošč - avtomobilski kult |first=Boris |last=Lenič |date=6.8.2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=10.2.2015}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Volkswagen Type 1}} * {{dmoz|Recreation/Autos/Makes_and_Models/Volkswagen/Air_Cooled/Beetle/}} [[Kategorija:Volkswagnovi avtomobili]] [[Kategorija:Vozila leta 1938]] {{normativna kontrola}} 09z2yryedzjzjuqtv30tn6o7ob4ti4x 5726019 5726018 2022-07-31T13:58:52Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Volkswagen Typ 1 (hrošč) |image=[[Slika:VW 1302 (2013-09-15 2307 Spu).JPG|250px]] |manufacturer=[[Volkswagen]] |designer=[[Ferdinand Porsche]] |assembly=1938-2003 |predecessor= |successor=[[Volkswagen Golf]]<br/>[[Volkswagen Jetta]]<br/>[[Volkswagen New Beetle]] |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]] |layout=[[FF razporeditev|FF<br />]] |engine=1100 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>1200 ccm<br>1300 ccm<br>1400 ccm<br>1500 ccm |wheelbase=2400 mm |length=4070–4145 mm |width=1540–1585 mm |related=[[Fiat 600]]<br/>[[Morris Minor]] }} '''Volkswagen hrošč''' ({{jezik-de|Volkswagen Käfer}}, uradno '''Volkswagen Typ 1''') je dvovratni [[avtomobil|osebni avtomobil]] z zadaj nameščenim [[motor z notranjim zgorevanjem|motorjem]], ki ga je med letoma 1938 in 2003 proizvajalo in prodajalo nemško podjetje [[Volkswagen]]. Zaradi kvalitetne izdelave, preprostega vzdrževanja in nizke cene je postal v drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] prodajno najuspešnejši avtomobil vseh časov, ki so ga do konca proizvodnje leta 2003 izdelali v več kot 21 milijonih primerkov. Imel je zračno hlajen [[protibatni motor]], ki je poganjal zadnja kolesa, prostor za voznika ter štiri potnike. Prtljažni prostor je bil pod sprednjim pokrovom in za zadnjo klopjo. Prvi hrošči so imeli motor z delovno prostornino 995 ccm in 25 [[Konjska moč|km]] (19 [[kilovat|kW]]) ter vzmetenje s [[torzijski drog|torzijskimi drogi]], v kasnejših letih pa so dizajn postopno izboljševali, tako da so nastale številne različice. Poleg izboljšav je podjetje razvilo še druga vozila s hroščevo šasijo, med njimi ikonični [[Volkswagen kombi|VW kombi]]. Leta 1997 so na trg poslali »novega hrošča«, ki po obliki močno posnemal svojega predhodnika, vendar je izdelan na platformi [[Volkswagen golf|golfa]] 4. generacije. == Zgodovina == [[slika:Porsche Typ12 Model2 Nuremberg.jpg|250px|left|thumb|Rekonstrukcija avtomobila Porsche Typ 12, prvega prototipa hrošča (vsi trije izvirniki so bili uničeni med vojno)]] Hrošč je nastal na pobudo nemškega kanclerja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], ki si je zamislil kompakten in zanesljiv družinski avtomobil za široke množice. [[Ferdinand Porsche|Ferdinandu Porschu]] je naročil načrt za avtomobil, ki bi lahko prevažal petčlansko družino s hitrostjo 100 km/h po nemških ''[[avtocesta|Autobahnih]]'', pri čemer je moral biti enostaven za vzdrževanje. Stal naj bi 990 [[Reichsmark]], kar je predstavljalo 31 tedenskih plač povprečnega delavca, subvencioniran je bil po programu ''Kraft durch Freude'' (po 1938 se je nekaj časa uradno imenoval '''KdF-Wagen'''). Porsche je s sodelavci razvil več prototipov, proizvodnjo pa je preprečil izbruh [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so razvito [[šasija|šasijo]] uporabili za vojaška vozila. Po porazu [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] so se zavezniki namenili popolnoma razstaviti nemško težko industrijo. Tovarno in načrte za hrošča je rešil britanski častnik [[Ivan Hirst]], ki je sprva želel proizvodnjo preseliti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], vendar britanska industrija ni bila zainteresirana. Namesto tega so vzpostavili proizvodnjo v Nemčiji. Avtomobil se je hitro izkazal za uspešnico in sčasoma so ga izvažali na vse celine. Da bi zadostili povpraševanju, so jih kasneje po licenci proizvajale tudi tovarne v drugih državah, med letoma 1973 in 1976 tudi [[Sarajevo|sarajevska]] tovarna [[Tvornica automobila Sarajevo|TAS]]. Leta 1972 je proizvodnja s skupno več kot 15 milijoni primerkov presegla prejšnjega rekorderja, [[Ford]]ov [[Ford model T|model T]]. Šele proti koncu 20. stoletja so novi modeli avtomobilov povzročili večji upad povpraševanja. Proizvodnja nekaj deset tisoč primerkov letno se je nadaljevala še v začetku drugega tisočletja, do 2003, ko je bil v [[Mehika|Mehiki]] izdelan poslednji hrošč. == Viri == * {{navedi novice| url=http://www.bbc.com/culture/story/20130830-the-nazi-car-we-came-to-love |title=The VW Beetle: How Hitler’s idea became a design icon |date=30.8.2013 |first=Jonathan |last=Glancey |work=BBC News |accessdate=10.2.2015}} * {{navedi novice| url=https://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042463895 |title=Maratonec teče tretji krog: Volkswagen hrošč - avtomobilski kult |first=Boris |last=Lenič |date=6.8.2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=10.2.2015}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Volkswagen Type 1}} * {{dmoz|Recreation/Autos/Makes_and_Models/Volkswagen/Air_Cooled/Beetle/}} [[Kategorija:Volkswagnovi avtomobili]] [[Kategorija:Vozila leta 1938]] {{normativna kontrola}} 3d3y0cei2mcl996cdiz9bzs97cu4mju 0 386288 5726145 5117905 2022-07-31T18:52:22Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ladislav Benesch''' (tudi '''Ladislau Benesch''' in '''Ladislav Beneš'''), [[Nemci|nemško]]-[[Čehi|češki]] [[slikar]], [[risar]] in [[vojak]], * [[10. januar]] [[1845]], [[Slavkov u Brna]], [[Češka]], † [[7. april]] [[1922]], [[Dunaj]]. [[Slika:Ladislav Benesch - Močilnik.jpg|thumb|left|250px|''[[Močilnik]]'', [[akvarel]] iz leta 1887, hrani [[Narodni muzej Slovenije]]]] Benesch je do leta 1909 opravljal vojaški poklic, ko so ga upokojili kot pod­polkovnika arsierskega oddelka cesarsko-kraljeve garde na [[Dunaj]]u. Najstarejša risba iz njegove umetniške zapuščine je iz leta 1861, ko je pri šestnajstih letih narisal vojaško čuvajnico pri smodniškem stolpu v Celju. Pri enaindvajsetih se je kot podoficir udeležil [[bitka pri Custozzi (1866)|bitke pri Custozzi]], za katero je prejel srebrni kri­žec za hrabrost, svoje edino odlikovanje. Kot vojak je služboval tudi na Slovenskem na vsakoletnih vojaških vajah njegovega polka, ki so potekale od [[Trst]]a preko [[Goriška|Goriške]], [[Notranjska|Notranjske]], [[Gorenjska|Gorenjske]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Leta 1911 je deželni odbor na predlog muzejskega ravnateljstva današnjega [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]] od Benescha kupil 178 akvarelov, tuševih in drugih risb, čemur je kot darilo dodal še 107 pokrajinskih slik Gorenjske. Vsa dela prikazujejo izključno kranjske motive. == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{kategorija v Zbirki}} * {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-WL5AVPR1|naslov=Ladislau Benesch}} {{normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{DEFAULTSORT:Benesch, Ladislav}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Češki slikarji]] [[Kategorija:Nemški risarji]] [[Kategorija:Češki risarji]] [[Kategorija:Avstro-ogrski vojaki]] [[Kategorija:Nemške vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Češke vojaške osebnosti]] 1qbd0wdhyj3ech7icjrn00jbbiaxcrt 0 386344 5726146 5594870 2022-07-31T18:52:33Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Wappen der Grafen von Heunburg 1242.png|mini|right|200px|Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242]] Koroška grofovska rodbina '''Grofov Vovbrških''' se pojavlja v času od leta 1050 do 1322. Rodbina po domnevi nekaterih slovenskih zgodovinarjev izvira iz Saške od koder se je na Koroškem prvi pojavil Gero (1050–1070), ki naj bi bil poročen s hčerko grofice [[Sveta Ema Krška|Heme Krške]]. V hierarhičnem položaju na Koroškem so bili takoj za vojvodo, niso pa bili nič nižjega izvora od samih vojvod in [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]]. Vovbrški grofje, sice niso bili "državni grofje", pa vendar so imeli polno civilno in kazensko sodno pristojnost ali pravico do krvnega sodstva. Po dokumentu iz leta 1230 so imeli to pravico za svoja gospostva na Kranjskem in po dokumentu iz leta 1241 za svoja posestva v Savinski dolini, zato lahko toliko bolj domnevamo, da so imeli enako pravico tudi za svojo grofijo Vovbre na Koroškem. Vovbrški grofje so poimenovani po ({{jezik-de|Haimburg, Hunnenburg, Huenburg}}) to je po svojem izvornem [[Grad Vovbre|gradu Vovbre]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]]. Rodbina je izumrla z grofom Hermanom leta 1322. Bil je sin [[Ulrik II. Vovbrški|Ulrika II. Vovbrškega]] in [[Neža Badensko-Avstrijska]]. Hermanova sestra Katarina († 1316) se je leta 1287 poročila z [[Ulrik I. Žovneški|Ulrikom I. Žovneškim]], prednikom kasnejših [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. == Rodbinsko drevo == (po [[Karlmann Tangl|Karlmanu Tanglu]] u. a.) * Gero I. - grof Trušenjski (1072) (ali Weriand?) ** Viljem I. (1103) - grof Trušenjski in Selški (Vovbre) *** Otvin (1110) († pred 1141) **** Viljem II. Vovbrški (1141) († ~ 1150) ***** Brigita Vovbrška (†po 1199) ∞ Oton II. [[Ortenburžani|Ortenburški]] († ~ 1197) **** [[Ulrik I. Vovbrški]] (1141–1191) († 14. marec 1192) ***** Gero II. Vovbrški (1191/95)(† 17. marec 1212) ∞ Elizabeta, hči Rapoto I. [[Ortenburžani|Ortenburški]] ****** [[Viljem IV. Vovbrški]] (*~ 1184) († 22. marec 1249) ******* Henrik Vovbrški (†10.1. 1256) - 1243/44 mojster Nemškega viteškega reda v Latviji (Livoniji) ******* Euphemia Vovbrška ∞ Hugo VI. Taufers († 1309) ******* [[Ulrik II. Vovbrški]] (*~ 1230 † 5.12.1308) ∞ Neža Badensko-Avstrijska († 1295) ******** [[Friderik Vovbrški]] (*~ 1271 † 1316/17) , odvetnik Samostana Gornji grad, ∞ Adelajda Auffensteinska († 1312–1317) ******** [[Herman Vovbrški]] († 1322) (izumrtje rodbine po moški liniji) ∞ Elizabeta, hči Alberta III. Goriškega ******* Margareta Vovbrška ∞ 1) [[Liutpold III. Žovneški]] († 1286), ∞ 2) 1288 Ulrik IV. Pfanberški († 1311/18) ********* [[Ulrik V. Pfanberški]] († 1354) (sodedič) ******** Elizabeta Vovbrška († po 1257 brez otrok) ∞ 1) po 1279 Herman Pfanberški († 1287), ∞ 2) po 1297 Henrik von Hohenlohe († po 1327) ******** Katarina Vovbrška († po 1315), ∞ [[Ulrik II. Žovneški]] († med 1314 in 1318) ********* [[Friderik I. Celjski]] († 1359/60), (sodedič) ****** Albert Vovbrški (1221–1252) (†~ 1252) - kanonik v Pasavu ***** [[Viljem III. Vovbrški]] (1185–1230) (*~ 1160) (†~ 1230) ∞ (1187) Kunigunda, hči Leopolda Gutenberškega začetnik Strmških (veje Vovbrških) ****** Ulrik (II.) Vovbrški tudi Ulrik Strmški (1244) ***** Popo II. Vovbrški (1191-1220) - Kaplan v Salzburgu, Pičenski škof (1220 -1231) ***** Kolo Vovbrški (18. marec 1192) ***** Vulfing Vovbrški (18. marec 1192) *** Popo I. Vovbrški (1123, 1135) **** Hedvika Vovbrška (* ~ 1090 † 1. december 1162) ∞ grof Albert I. Bogenski (†~ 1147)– mati Bertolda grofa Bogenskega *** Pilgrim Vovbrški /Pilgrim Puzol/Pilgrim Hohenwartski (1135) (†~ 1162) - [[Točaj (naziv)|točaj]] [[Oglejski patriarhat|Oglejskih patriarhov]] **** Gunter Savinjski (Gunther von Soune) (†~ 1144) *** Valhun Vovbrški († 1136) == Ministeriali Vovbrških grofov; vitezi: == * Guštanjski, * Wartheimerji, * Vivšniški (Weißeneggi) * Turni, * Schrankbaumerji,<ref>[http://books.google.at/books?id=4TI-AAAAYAAJ&pg=RA1-PA312&dq=schrankbaum&lr= Schrankbaum]</ref> * Labotniški, * Lauspergerji, * Neuhausi, * Kacenštajnski (pri Šoštanju), * Ungnadi, * Mordaxi. == Posesti == Vovbržani so imeli posesti na Koroškem, [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Kranjska|Kranjskem]]. === Koroška === * [[Grad Rauterburg|Rauterburg]] (nad Vovbrami) (1070–1103) ob cesti v Trušnje * [[Grad Vovbre|Vovbre]] (Haimburg) (1103–1322) z delom Labotske doline * [[Grad Hartneidstein]] (Bamberški fevd) (1300-1322) * [[Grad Dravograd]] (1261-1279, 1288-1322) * [[Grad Pliberk]] (konec 12. st. - 1322) * Vovbrški dvor (konec 12. st. - 1322) * [[Grad Suha]] (Neuhaus) (konec 12. st. - 1322) * [[Možberk]] - Blatograd * [[Grad Srednje Trušnje]] (fevd Krških škofov) (1261–1322) * [[Grad Mannsberg]] * [[Grad Guštanj]] (fevd Bamberških škofov) (1281–1322) * [[Grad Kamen v Podjuni]] (1296–1322) * [[Grad Pukštajn]] (1290 - 1302) === Štajerska === * [[Arnež, Avstrija|Arnež]] (1246–1293) * [[Celjski grad]] * [[Grad Gornji Voitsberg]] in mesto [[Voitsberg]] (1279–1285) * [[Grad Gjaidhof]] (1279-1292) * [[Grad Tobelbad]] (1279-1292) * [[Grad Gösting]] (1260-1295) * [[Grad Offenburg|Offenburg]] (pri Judenburgu) (1279–1322) * [[Grad Žlemberk]] (pri [[Lučane, Avstrija|Lučanah]]) (1282-1322) * [[Grad Šoštanj]] (1286–1322) * [[Grad Laško]] (1260-1292) * [[Grad Turn pri Velenju]] (1296–1322) * [[Grad Žaženberk]] (1270-1320) * Trg [[Žalec]] (1270–1322) * [[Grad Freudeneck]] (1270–1322) * [[Grad Klauzenštajn]] ==== V fevdu od Oglejskih patriarhov ==== * [[Braslovče]] trg (1282–1322) * [[Grad Forhtenek]] (1270–1322) * [[Grad Vrbovec]] (1282–1322) * [[Mozirje]] trg (1282–1322) * [[Gornji grad (grad)|Grad Gornji Grad]] (1282–1322) === Kranjska === * [[Lesce]] pri Radovljici, * [[Suha pri Predosljah]], * [[Dvorec Novi dvor, Preddvor|Dvorec Novi dvor]], Preddvor (do 1147), * [[Grad Žebnik]] pri Radečah (Ulrik II. Vovbrški do 1293) * [[Grad Erkenštajn]] (1282 - 1322) * [[Grad Lož]] (1150 - 1244), == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Med umetnostnimi spomeniki na slovenskem Koroškem|first=Marjan|last=Zadnikar|location=Celje|year=1979}} * {{Navedi knjigo|first=Majda|last=Smole|title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|location=Ljubljana|year=1982}} * {{Navedi knjigo|first=Harmann|last=Braumüller|title=Geschichte Kärntens|location=Celovec|year=1949}} * {{Navedi knjigo|first=Carl|last=Schmutz|title=Historisch-topographisches Lexicon von Steiermark|edition=Erster Theil|location=Graz|year=1822}} * A. Weiß (Archivar des kärnthnerischen Geschichts-Vereins): Kärnthen’s Adel bis zum Jahr 1300, Wien 1869. * [http://books.google.at/books?id=JpYVAAAAYAAJ&pg=PA49 Karlmann Tangl: Grafen von Heunburg I. Teil in AÖG 1858] * [http://books.google.at/books?id=sKAVAAAAYAAJ&pg=PA157 Karlmann Tangl: Grafen von Heunburg II. Teil in AÖG 1860] == Zunanje povezave == [http://www.uibk.ac.at/urgeschichte/nearchos-20-landi/tafel-4.pdf Ursprünge der Grafen von Heunburg] (pdf; 504&nbsp;kB) == Opombe in sklici == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Vovbržani]] [[Kategorija:Vovbržani|*]] b1fhhu1d93oz8hvkzrv2le41dvvi0du 0 401232 5726147 5131355 2022-07-31T18:52:47Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Joža Herfort | image = Joža_Herfort.jpg | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = Sankt Johann pri [[Volšperk|Wolfsbergu]], [[Avstrija]] | occupation = <!-- WD --> }} '''Joža Herfort''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[lov]]ec in [[urednik]], * [[28. februar]] [[1911]], [[Ljubljana]], † [[14. julij]] [[1973]], Sankt Johann pri [[Volšperk|Wolfsbergu]]. == Življenje == Joža Herfort je bil sin preparatorja [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja v Ljubljani]] Viktorja Herforta. Živel je na Kodeljevem v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Od leta 1929 do 1934 je študiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani, eno leto v [[Zagreb]]u in leta 1936 končal enoletno stažiranje v Ljubljani. Leta 1938 je odslužil vojaški rok na Blokah v [[Nova vas, Bloke|Novi vasi]], kjer je spoznal Bistro Pavletič, se leta 1938 z njo poročil in dobil dve hčerki. Za nekaj mesecev se je z družino preselil v [[Ponikve, Dobrepolje|Ponikve pri Dobrepolju]], kjer je opravljal prvo službo kot splošni zdravnik v Zdravstveni zadrugi. Družil se je s slikarji [[Božidar Jakac|Božidarjem Jakcem]], [[Lojze Perko|Lojzom Perkom]], ki je bil njegova poročna priča in [[Rajko Slapernik|Rajkom Slapernikom]]. V prostem času je veliko slikal, risal in fotografiral. Od leta 1939 je kot splošni zdravnik v [[Kranj]]u vodil ordinacijo vse do leta 1943, ko je bil zaradi pomoči in sodelovanja s [[partizani]] obsojen na usmrtitev. Žena Bistra je hčerkama v [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah na Gorenjskem]] na [[grad Kacenštajn|gradu Kacenštajn]], kjer je bil Joža pridržan, dosegla, da ga niso usmrtili. Istega leta so ga internirali na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] v [[koncentracijsko taborišče]] [[Kraut]] v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je delal kot zdravnik. Po enem letu so ga izpustili, zaposlil se je v Bad Sankt Leonhard (Šentlenart) v [[Labotska dolina|Laboski dolini]] pri Irene Vlcek, lastnici lekarne in tovarne zdravil, ki mu je pomagala pri pridobitvi zdravniške licence. Vmes je bil lovski čuvaj in zakupnik lovišča. Po letu 1945 je izgubil stik z družino. Po šestih letih je javil, da ga ne bo domov, ker je zbolel za tuberkulozo. Od leta 1951 je ordiniral v svoji ambulanti v Sankt Johannu pri [[Volšperk|Wolfsbergu]]. Leta 1953 ga je tam obiskala družina, zahteval je razvezo in poročil Herto. Dobila sta hčer. Leta 1971 je zbolel za rakom na črevesju in dve leti kasneje umrl. Pokopan je v Sankt Johannu. [[Slika:Družina Herfort leta 1943.jpg|thumb|right|200px|Družina Herfort leta 1943.]] [[Slika:Herfort za mizo.jpg|thumb|right|200px|Herfort leta 1936 na stažiranju v Ljubljani.]] [[Slika:Jožanalovu.jpg|thumb|right|150px|Herfort na lovu leta 1931.]] == Delo == Med študijem je pisal kratko prozo in jo objavljal v časopisih ''[[Naš rod]]'', [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']], ''[[Razori]]'', ''[[Gorenjec]]'', ''[[Glas naroda]]''. Bil je aktiven v [[Lovska zveza Slovenije|Slovenskem lovskem društvu]], pisal za glasilo ''[[Lovec]]'', bil član Alpinistične šole TK Skala v Ljubljani, za katero je fotografiral živali, imel predavanja in razstave. Leta 1940 je skupaj z [[Joža Vovk|Jožo Vovkom]] urejal prilogo ''[[Gorenjček]]'' časopisa ''Gorenjec''. Njegovi opisi živali, namenjeni lovcem in ljubiteljem narave, so literarno stremljivi in se navezujejo na tovrstno literaturo [[Fran Erjavec|Frana Erjavca]]. ===Knjige=== *''[[Zelena bratovščina]]'' (1940) {{COBISS|ID=26649601}} – lovske povesti, ki jih je sam ilustriral *''[[Živa mavrica]]'' (1938) {{COBISS|ID=40018945}} – zbirka literariziranih opisov živali ==Viri== *Joža Vovk: Herfort: Zelena bratovščina. ''Gorenjec'' 23. nov. 1940. 2. *L. Z. [Ludvik Zorzut?]: Joža Herfort, »Živa mavrica«. ''Jutro'' 24. nov. 1938. 7. * Gregor Kocijan: Pripovedna proza v Gorenjcu v letih 1943–1941. ''Kranjski zbornik.'' Kranj: Mestna občina Kranj, 2010. 205–6. {{COBISS|ID=14891778}} {{wikivir}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Herfort, Joža}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski lovci]] [[Kategorija:Slovenski interniranci]] fajlvjk2ar9m200ga52z75hdc4ev6jn 0 401733 5726148 4525788 2022-07-31T18:53:03Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |lake_name = Zablaško Jezero <br /> Turnersee |image_lake = Turnersee, Kärnten.jpg |caption_lake = |image_bathymetry = Map at St. Kanzian am Klopeiner See (Carinthia).png |caption_bathymetry = lega jezera |location = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |coords = {{koord|46|35|04|N|14|34|33|E|type:waterbody_region:AT|display=inline,title}} |type = |inflow = |outflow = |catchment = |basin_countries = Avstrija |length = |width = |area = [[1 E6 m²|9 km²]] |depth = |max-depth = 13 m |volume = |residence_time = |shore = |elevation = 446 m |islands = |cities = }} '''Zablaško Jezero''' ({{jezik-de| Turnersee }}) leži v občini [[Škocjan v Podjuni]] na jugovzhodu [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. == Opis == Jezero leži tako kot [[Goslinjsko jezero]] na Rikarja vaški plošči. Jezero je ostanek nekdaj velikega postledeniškega jezera, ki je vključevalo poleg današnjega jezera tudi področje močvirnih travnikov Zablatnik in imelo površino približno 9&nbsp;km². Medtem so travniki Zablatnik izsušeni vse do majhnega ribnika, medtem ko se je Zablaško jezero ohranilo kot vodna površina. Na jezerskih obalnih plitvinah raste med drugim navadna trstika, [[moknati jeglič]] in [[navadni mrzličnik]]. V jezeru rastejo lokvanji. V jezeru najdemo deset vrst rib, med drugim [[Linj]], [[Ščuka]], [[Krap]], [[ostriž]]e in [[Evropski som|some]]. Svoje domovanje najdejo tudi potočni raki. Med ptiči na jezeru najdemo tudi [[Priba|pribo]]. Okoli jezera je sedem kopališč, vključno z dvema kampoma in nekaj penzioni. == Poimenovanje == Ime jezera je izvorno le slovensko kot '''Zablaško jezero'''. Nemško poimenovanje Turnersee se je pojavilo šele v 20. stoletju po tem ko je na sončni strani jezera svoj mladinski tabor zgradila Avstrijska gimnastična zveza »Turnerbund« in tako začela imenovati samo jezero. == Zunanje povezave == * [http://www.kis.ktn.gv.at/188551_SI%2dKaerntner%5fSeen%2dSeenseite.?seeid=41 Zablaško jezero] {{Jezera na avstrijskem Koroškem}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Podjuna}} {{at-geo-stub}} [[Kategorija:Jezera na avstrijskem Koroškem]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] 6hg8hhxaleis8yh9vx2sytpx1xzyvab 0 401741 5726150 5352449 2022-07-31T18:53:12Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" align="right" style="margin-left:1em; background:#e3e3e3;" ! colspan="2" | Osnovni podatki |---- bgcolor="#FFFFFF" | Zvezna dežela: || [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |---- bgcolor="#FFFFFF" <!-- Anmerkung: KFZ ist durch das Kfz-Kennzeichen des Bezirkes zu ersetzen --> | Okraj: || [[Velikovec]] (<tt>VK</tt>) |---- bgcolor="#FFFFFF" | Občina: || [[Dobrla vas]] |---- bgcolor="#FFFFFF" | Nadmorska višina: || 476 m n. m. v. |---- bgcolor="#FFFFFF" | Število prebivalcev: || 99 ''<small>(Popis 2001)</small>'' |---- bgcolor="#FFFFFF" | Poštna številka: || 9141 |---- bgcolor="#FFFFFF" | Tel. klicna številka: || 0 42 36 |---- bgcolor="#FFFFFF" | Spletna stran: || http://www.loibegg.at/ |- |} ''' Belovče ''' ({{jezik-de| ''Loibegg'' }}) je vas v občini [[Dobrla vas]] v [[Okraj Velikovec]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], ([[Avstrija]]). Kraj šteje 99 prebivalcev, in po ljudskem štetju leta 2001 sodi me tiste, kjer manjšinski [[Koroški Slovenci]] predstavljajo med 10 in 25 % prebivalstva. == Geografska lega == Belovče ležijo 3,17&nbsp;km vzhodno od [[Dobrla vas]] po cesti proti [[Globasnica]] v občini [[Dobrla vas]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]]. <!-- ==Zgodovina== --> <!-- == Politika == --> <!-- === Gemeinderat === --> == Združenja == <!-- === Theater === --> <!-- === Museen === --> * Vaška skupnost Belovče <!-- z. B. Orchester, Chöre, Vereine etc. --> === Zgradbe === * Podružnična cerkev Belovče <!-- === Parks === --> <!-- === Naturdenkmäler === --> <!-- === Sport === --> <!-- === Kulinarische Spezialitäten === --> <!-- == Persönlichkeiten == --> <!-- === Ehrenbürger === --> <!-- === Söhne und Töchter der Stadt === --> [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] btucdag0697l96d695gd0jet48jvnjf 0 403630 5726151 5686986 2022-07-31T18:53:18Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope | honorific-prefix = <small>papež</small> | name = Benedikt XII. | honorific-suffix = <small>[[cistercijani|OCist]]</small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = Papež Benedikt XII. | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[20. december]] [[1334]] (izvoljen) | term_start = [[8. januar]] [[1335]] (posvečen in kronan) | term_end = [[5. april]] [[1342]] (konec) | predecessor = [[Papež Janez XXII.|Janez XXII.]] | opposed = | successor = [[Papež Klemen VI.|Klemen VI.]] | ordination = | consecration = [[18. december]] [[1327]] | cardinal = [[kardinal-duhovnik]] pri [[Santa Prisca]] | created_cardinal_by= [[papež Janez XXII.|Janez XXII.]] | rank = [[Seznam papežev|197. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = [[Avignon|avinjonska]] [[stolnica]] <br>»[[Notre Dame des doms]]« | nationality = [[Francozi|Francoz]] | religion = | residence = | parents = | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = [[opat]] <br> [[inkvizitor]] | alma_mater = [[Sorbona]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Coat of arms of Pope Benedict XII.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Benedikt }} '''Benedikt XII.''', rojen kot '''Jacques de Novelles''' oziroma '''Jacques de Nouveau''', z nadevkom '''Fournier''', največkrat pa kar '''Jacques Fournier''' ({{lang-fr|Jacques Fournier}}, {{lang-it|Jacobo Fornerio}}, {{lang-la|Iacobus Fornerius}}), [[Francozi|francoski]] [[cistercijani|cistercijan]] in [[papež]], * [[1285|okoli 1285]] [[Saverdun]] ([[Toulouse]], [[Francosko kraljestvo]]); † [[5. april]] [[1342]], [[Avignon]] ([[Provansa]], [[Francosko kraljestvo]] – danes [[Francija]]). == Življenjepis == [[File:Mehrerau Collegiumskapelle Papst 02 Benedikt XII a.jpg|thumb|220px|Slika Benedikta XII. v zavodski kapeli [[Mehrerau]] ]] === Mladost === Jacques de Novelles, oziroma Jacques de Nouveau, imenovan Fournier, se je rodil okrog 1285 kot sin peka v [[Saverdun]] pri [[Toulouse|Toulousu]] – grofija [[Foix]] v [[Francija|Franciji]].imenovan Fournier, se je rodil okrog 1285 kot sin peka v [[Saverdun]] pri [[Toulouse|Toulousu]] v [[Francija|Franciji]]. <ref>{{cite web|url=http://www.petit-patrimoine.com/fiche-petit-patrimoine.php?id_pp=84007_1 |title= Tombeau de Benoît XII à Avignon (84)|publisher=Petit-patrimoine.com|date= |accessdate=23. maj 2015}}</ref> Kot mlad fant je vstopil k [[cistercijani|cistercijanom]] in je postal v Opatiji Svete Marije v [[Fonfroide|Fontroidu]] [[opat]] (1311–1317). Nato je bil imenovan za škofa v škofiji Pamiers (1317–1326), pa v škofiji Mierpoix (1326–1327). [[Papež Janez XXII.|Janez XXII.]] ga je v konzistoriju 18. decembra 1327 imenoval za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri rimski cerkvi [[Santa Prisca]] (1327–1334) - verjetno tudi zaradi njegove gorečnosti pri zavračanju herezij in globoke splošne in teološke izobrazbe, v čemer se je pokazal kot dober papežev svetovalec. == Papež == === Ime Benedikt === Benedikt XII. je drugi papež iz [[14. stoletje|14. stoletja]], ki si je nadel ime Benedikt. Zdi se, da se v njegovem primeru izbira nagiba k spoštovanju do svetega patriarha zahodnega meništva [[sveti Benedikt Nursijski|Benedikta]]. Benedikt XII. je bil res [[cistercijani|cistercijan]]. Ne moremo pa izključiti, da je ime izbral v povezavi z Benediktom XI. Oba papeža imata namreč skupne stroge poglede na meniško življenje. Pa ne le to. Oba sta gojila tudi osebno zvestobo do svojih neposrednih prednikov, ki sta sodelovala v odločilnih bojih s kraljevsko in cesarsko močjo. Če se je predhodnik [[papež Benedikt XI.|Benedikta XI.]] brezuspešno spopadel s [[Filip IV. Francoski|Filipom Lepim]], se je [[papež Janez XXII.|Janez XXII.]] soočil z napadom, ki je bil še pomembnejši od doktrinalnega in disciplinskega, ko je [[Ludvik IV. Bavarski|Ludviku Bavarskemu]] uspelo, da se je dal sam kronati za cesarja od protipapeža, ki je bil prvič v zgodovini izvoljen prav za ta namen.<ref>{{cite web|url=http://www.30giorni.it/articoli_id_9792_l3.htm?id=9792|title= A discontinuous “continuum” (Benedict XI-XIV)|publisher=30 days|date= |accessdate=23. maj 2015}}</ref> === Vrnitev v Rim? === Janez XXII. je umrl v Avignonu 4. decembra 1334. Po pogrebnih slovesnostih so 13. decembra vstopili v [[konklave]] med seboj zelo razdeljeni kardinali. Kardinalski zbor je bil že pretežno francoski in krožila je govorica, da bodo za papeža izvolili le tistega, ki bo pripravljen za stalno ostati v Avignonu. Volitve so se nagibale v prid suurbikalnega kardinala-škofa pri [[Porto e Santa Rufina]] [[Jean-Raymond de Comminges]]a, ki pa je izvolitev prav zaradi tega pogoja odklonil; sledila je sorazmerno hitra enoglasna izvolitev Jakoba de Nouveau Fournierja, kar je bilo ne le za vernike, ampak tudi za same kardinale pravo presenečenje, saj je volilo Jakoba za papeža kar vseh 24 kardinalov že 20. decembra 1334 v Avignonu; tam je bil tudi kronan v dominikanski cerkvi z imenom Benedikt XII. 8. januarja 1335.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=284}}</ref><br> Že 1335 je izjavil pred rimskimi odposlanci, da se želi vrniti v Cerkveno državo, vendar bi se najprej ustavil v [[Bologna|Bologni]], kjer so bile razmere bolj urejene. Mladi [[Francesco Petrarca|Petrarka]] (1304-1374) mu je ob tej priliki zaskrbljeno poslal pismo v latinščini, v katerem Rim, ki je predstavljen kot stara gospa, slavna toda ožaloščena, prosi svojega ženina pontifika, naj se usmili njene revščine. Papežu so priznali položaj senatorja in imenovanje glavnih občinskih uradnikov. Očitno pa je bilo, da se že več kot trideset let papež ni mogel vrniti v [[Italija|Italijo]] zaradi pomanjkanja reda in varnosti okoli [[Papeška država|Papeške države]]. Rim je tako vsak dan bolj tonil v nered in pozabo, zapuščenost in revščino. <br> Ta misel o vrnitvi pa mu vseeno ni dala miru. Zato je začel velika obnovitvena dela na [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilikah sv. Petra v Vatikanu]] in [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|sv. Janeza v Lateranu]]. Rimljani mu tega niso pozabili in so mu postavili spomenik z napisom pred glavnim vhodom v staro baziliko svetega Petra, ki ga sedaj hranijo v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. <ref name="#2">{{navedi knjigo |author1=Gligora, F. |author2=Catanzaro, B. |author3=Coccia, E. |title= I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco |page=185}}</ref> Da z vrnitvijo še dolgo ne bo nič, je pokazal tudi s tem, da je nekaj mesecev zatem začel graditi novo papeško palačo v Avignonu, ki je bila bolj trdnjava kot samostan. Na to odločitev je vplivala najbolj francoska večina v kardinalskem zboru, pa tudi dejstvo, da je v svojem delovanju ostal precej odvisen od francoskega kralja.<br> Prepričan, da še ni napočil čas vrnitve v Rim, je začel aprila 1335 dela na stavbi, v kateri je prebival Janez XXII. in junija 1336 objavil svoj predlog, da bi zgradil v Avignonu »posebno palačo, v kateri bi rimski papeži lahko stanovali kadarkoli in kolikor časa bi okoliščine zahtevale«. Njegov prednik je zase pridržal škofijsko palačo; Benedikt je podelil škofu novo bivališče in popolnoma svoboden zaupal svojemu rojaku [[Pierre Poisson|Petru Poissonu]] nalogo, da nadomesti staro stavbo s širšim in bolje branljivim gradom, ki ga zdaj imenujejo »Stara palača«, da bi ga razlikovali od »Nove palače«, ki so jo zgradili pod [[papež Klemen VI.|Klemenom VI.]].<ref name="#3">{{cite web|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xii_%28Enciclopedia_dei_Papi%29/|title= Enciclopedia dei Papi: Benedetto XII di Bernard Guillemain|publisher=Treccani.it|date=2010 |accessdate=24. maj 2015}}</ref> Ta palača je bila istočasno samostan in trdnjava. <br> 1339 je začel prenašati v Avignon [[arhiv]]e [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], ki so se nahajali od [[papež Benedikt XI.|Benedikta XI.]] v [[Assisi]]ju in s tem nedvoumno potrdil svoj namen, da bo ostal v Avignonu cel čas svojega pontifikata.<ref>{{navedi knjigo|author=J. M. Laboa|title= La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene |page=207}}</ref> === Poskus sprave z Ludvikom Bavarskim === [[File:Weißenburg - Kaiser-Ludwig-Brunnen 2 Ludwig der Bayer.jpg|thumb|[[Sveto rimsko cesarstvo|Svetorimski cesar]] [[Ludvik IV. Bavarski|Ludvik Bavarski]] ]] Papež Benedikt XII. je – v nasprotju s politiko svojega prednika – hotel doseči spravo s [[sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Ludvik IV. Bavarski|Ludvikom Bavarskim]]. Ludvik je takoj po papeževem kronanju poslal odposlance, ki naj bi nagovorili papeža, da ga odveže od izobčenja, kar sta tedaj preprečila francoski kralj [[Filip VI. Francoski|Filip VI.]] (1314-1347) in neapeljski kralj [[Robert Modri|Robert]] (1309-1343). Filip je zoper cesarja celo naščuval kneza Janeza Moravskega da je njegova žena [[Marjeta Tirolska]] (1335-1363) zahtevala kot dediščino vojvodino [[Tirolska|Tirolsko]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]], ki ju je cesar dal v zakup avstrijskemu vojvodu [[Albert II.|Albertu II.]]. Nato je Ludvik poslal k papežu veliko delegacijo prelatov, ki naj bi dosegla preklic interdikta nad Nemčijo – zopet neuspešno. Cerkveni in deželni stanovi so torej 1338 na frankfurtski skupščini izjavili, da se ne bodo več ozirali na interdikt in da bodo duhovnike, ki se ga bodo še držali, smatrali za državne sovražnike. Dodali so še: »Vladar, ki ga izvoli večina knezov, ne potrebuje še papeževe potrditve, ker cesarjeva krona izhaja od Boga.« Sedaj pa bi vseeno prišlo do sprave, če sam cesar ne bi napravil nove neumnosti: iz lakomnosti – da bi razširil svojo posest, je dal poročiti Marjeto Tirolsko – ločenko od Janeza – s svojim sinom Ludvikom, brandenburškim nadgrofom. Papež je temu zakonu seveda nasprotoval in tako zopet ni prišlo do sprave.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=285}}</ref> === [[Ekumenizem]] in [[misijonar|misijoni]] === [[File:Benedictus-XII China.jpg|thumb|right|Papež Benedikt XII. naklonjeno sprejema poslance s [[Kitajska|Kitajskega]]<br><small>francoska [[miniatura (umetnost)|miniatura]] 2810, fol. 134v]]</small> Od [[muslimani|muslimanskih]] [[Turki|Turkov]] ogroženim [[Armenci|Armencem]] je poslal pomoč; ko so ga opozorili, da izpovedujejo zmotne nauke, je zanje sestavil zbirko 117-ih stavkov s priporočilom, naj jih premišljujejo. [[Otomani|Otomansko]] napredovanje je sililo vzhodne [[krščanstvo|krščanske]] vladarje, da bi v zameno za cerkveno zedinjenje dobili pomoč v ljudeh in denarju na Zahodu; ko pa je grški menih [[Barlaam Kalabrijski|Barlaam]] <ref>Barlaam Kalabrijski ({{lang-it|Barlaam di Seminara}}; {{lang-la|Barlaam Calaber}}; {{lang-en|Barlaam of Seminara}}; [[grščina|grško]]: ''Βαρλαάμ Καλαβρός (Barlaam Kalabros)'') (1290-1348) – grški in latinski učitelj Petrarka (Francesco Petrarca) in Bokača (Giovanni Boccaccio) ter sporna osebnost [[pravoslavje|pravoslavja]] zaradi nekaterih svojih posebnih stališč</ref> naštel pretirano veliko število vprašanj, ki bi jih naj obravnavali na vesoljnem cerkvenem zboru, je papež kratko odgovoril Bizantincem, da se morajo preprosto vrniti k rimski pravovernosti brez razprave. <ref name="#3"/> Veliko upanje je gojil tudi od uspeha misijonov med [[Mongoli]] ter je posal misijonarje vse do [[Peking]]a; po razpadu mongslkega cesarstva pa je propadlo tudi delo za njihovo spreobrnjenje. Uredil pa je katoliško hierarhijo v [[Perzija|Perziji]] in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. == Dela == [[File:Benedikt XIIJS.jpg|thumb|right| [[Paolo di Siena]] Kip Benedikta XII..<br><small>Stal pred vhodom v Staro Baziliko sv. Petra; sedaj v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]] ([[14. stoletje]]) <ref>{{cite web|url=http://freeforumzone.leonardo.it/lofi/-Curiosit-224-Cattoliche-e-dalla-Citt-224-del-Vaticano-3-/D10319515.html |title= Papa Benedetto XII in un busto di Paolo da Siena, XIV secolo, Sacre Grotte, Città del Vaticano|publisher=Freeforumzone.com|date=2000-2015|accessdate=25. maj 2015}}</ref>]]</small> === Meniško preprosta strogost === Benedikt je hotel biti nepristranski in je bil tudi hud nasprotnik [[simonija|simonije]] ter [[nepotizem|nepotizma]] – pravo nasprotje svojega neposrednega predhodnika Janeza XXII., ki je nepotizem – sicer z dobrimi razlogi – preobilno udejanjal. Izjavil je, da papež – podobno kot [[Melkizedek]] – nima ne [[družinsko drevo|rodovnika]] ne [[družina|družine]] in da torej ne pozna sorodnikov. Dejstvo je, da njegovi sorodniki, prijatelji in sonarodnjaki niso uživali tistih ugodnosti kot pod njegovimi predniki in jim je dal takoj v vednost, da kakih privilegijev naj niti ne pričakujejo; šel je celo tako daleč, da se je pritoževal zaradi časti, ki jih je podelil neapeljski kralj njegovemu nečaku Viljemu Fournierju.<br> Kakor je bil po meniško strog in skromen do sebe, tako je bil zahteven tudi do drugih pri vladanju Cerkve in je zahteval varčnost in skromnost tudi od svojih sodelavcev; to se vidi tudi po številu listin, ki jih je razposlala pisarna, ki je mnogo manjše od tistih, ki so jih izdali njegovi predniki. Ker je ukinil mnoge takse, je to sicer resda zmanjšalo dohodke, ki so bili sedaj odvisni le od papeških nadarbin. Za primerjavo vzemimo, da so letni dohodki iz [[Firenze|Florence]] padli od 228.000 fiorinov na 166.000; ker je pa občutno zmanjšal stroške, le-ti niso presegali 100.000 fiorinov; na ta način je cerkveni zaklad 1342 računal dobiček 1.117.000 fiorinov. To kaže na to, da je bila Benediktova uprava uspešna in učinkovita. <ref name="#3"/> === [[Papeška bula|Papeške bule]] in določbe === Papež Benedikt XII. je izdal več papeških bul; glede drugih listin je bil pa precej skromnejši od predhodnikov: #''[[Ad regimen]]'' določa način podeljevanja cerkvenih nadarbin, kakor tudi posebno skušnjo za kandidate (15. januar 1335). #''[[Pastor bonus]]'' določa menihom-pohajačem, da vstopijo za stalno v kak samostan – predstojnike pa poziva, naj jih naklonjeno sprejmejo (17. junij 1335). #''[[Regolarem vitam]]'' prepoveduje menihom prehajanje iz enega reda v drugega (4. julij 1335). #''[[Fulgens sicut stella]]'' naroča [[cistercijani|cistercijanom]] vrnitev k prvotni disciplini, ureditev lastništva, sprejemanje novincev in študij menihov (12. julij 1335). #''[[Benedictus Deus]]'' – konča dolgoletne razprave v zvezi z »visio beatifica« in zavrne mnenje svojega predhodnika, da bodo duše zveličanih gledale Boga šele po sodnem dnevu (29. januar 1336). #''[[Summi magistri]]'' – imenovana večkrat tudi ''benedictina'' – določa [[benediktinci|benediktincem]] razdelitev v 32 pokrajine; opati se morajo zbirati na zboru vsaka tri leta, vsak dvajseti menih mora obiskovati univerzo z določeno smerjo (20. junij 1336). #''[[Redemptor noster]]'' – določa [[frančiškani|frančiškanom]] pravilnik v tridesetih členih, ki se natančno nanaša na mnoge posameznosti, tudi na redovniško uboštvo (28. november 1336). #''[[In agro dominico]]'' urejuje zadeve Penitencijarije (8. april 1338). #1340 določa delovanje cerkvenega sodišča [[Sacra Rota]] (=Tribunale Sacra Rota Romana). Benedikt je torej objavil kar nekaj odlokov, ki so poenostavili in pocenili delovanje papeške kurije. Redu [[red manjših bratov|redu manjših bratov]] je dal nova pravila, ki so vsebovala veliko podrobnosti starega meniškega življenja, pa tudi »bratce« je discipliniral. Želel je prenoviti tudi benediktinski in cistercijanski red. Dopolnil in razširil je pravne zbirke Janeza XXII. Zaradi vsega tega in tudi zaradi njegovega preprostega in osebno neoporečnega življenja ga štejejo med ''obnoviteljske papeže''.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=181}}</ref><br> Najtrajnejši uspeh pa je dosegel Benedikt XII. vsekakor na [[teologija|teološkem]] področju. »Najpomembnejši dokument cerkvenega učiteljstva o nesposredni [[eshatologija|eshatologiji]] <ref>eshatologija je nauk o poslednjih rečeh</ref> je nedvomno odlok »Benedictus Deus« Benedikta XII.« <ref>C. Pozo: ''Teologia dell'aldilà''</ref><ref>{{cite web|url=http://freeforumzone.leonardo.it/lofi/-Curiosit-224-Cattoliche-e-dalla-Citt-224-del-Vaticano-3-/D10319515.html |title= Curiosità cattoliche e dalla città del Vaticano. Papa Benedetto XII |publisher=Freeforumzone.com|date=2000-2015|accessdate=25. maj 2015}}</ref><br> Sestavil je obilen komentar evangelija po Mateju ter se je trudil za pospeševanje omike: on je tudi osnoval [[univerza v Grenoblu|Grenobelsko]] in [[seznam univerz v Italiji|Veronsko univerzo]]. == Smrt in češčenje == [[Image:Tomb of Benedict XII, Cathédrale de Notre-Dame-des-Doms, Avignon.JPG|thumb|right|[[Jean Lavenier]] iz [[Pariz]]a: Grob Benedikta XII. v [[Cathédrale de Notre-Dame-des-Doms|Avinjonski stolnici]]]] 1340 je hudo zbolel in ohromel zaradi uljesa na nogah. <br> Umrl je 25. aprila 1342 za [[gangrena|gangreno]] v Avignonu in so ga pokopali v avinjonski stolnici [[Notre Dame des doms]]. Med [[Francoska revolucija|Francosko revolucijo]] je njegov spomenik - ki ga je napravil [[Pariz|pariški]] [[kipar]] [[Jean Lavenier]] podivjana drhal skoraj popolnoma uničila.<ref name="#3"/><br> V [[cistercijani|cistercijanskem redu]] ga častijo kot blaženega. V ''Martirologium gallicanum'' obhajajo njegov god kot ''spomin'', oziroma ''neobvezni god'' dne 15. aprila.<ref name="#2"/> === Ocena === Nekateri so očitali Benediktu, da je bil neumen, da je govoril prostaško in se opijal: tako so ga prikazovali zlasti italijanski kronisti kot [[Janez Villani|Villanijevi]] in uporni [[frančiškani|frančiškanski]] [[bratci]]. Resnica pa je drugačna, in sicer, da je bil preprost človek, brez pretvez, delaven ter navajen na redovno življenje. Njegov dober čut mu je pomagal za natančno opazovanje stvari; tako mu je uspelo, da je pretrgal nesrečno razpravljanje o blaženem gledanju (visio beatifica), da se nihče ni več vrnil nanj. Spremenil je naključno bivališče, s katerim se je [[papež Janez XXII.|Janez XXII.]] zadovoljil, v udobnejši sedež, ki je bil prilagojen vedno obilnejši upravi. Manjkal pa mu je širok pogled, vodilni način, sijaj. Resnici na ljubo: njegova dela niso spremenila niti Cerkvene države niti evropske politike. V priznanje mu je šteti, da je poskušal preprečiti [[stoletna vojna|stoletno vojno]] med [[Anglija|Anglijo]] in [[Francija|Francijo]]; v tem pa ni uspel, ker so ga [[Angleži]] okoli prinesli in že med pogovori začeli napad na Francijo. <ref name="#3"/><br> Posrečilo se mu je doseči spravo med in [[Kastilja|Kastiljo]] in [[Portugalska|Portugalsko]].<ref>{{cite web|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xii_(Dizionario-di-Storia)/|title= Benedetto XII. Dizionario di Storia |publisher=Treccani.it|date=2010 |accessdate=28. maj 2015}}</ref><br> Benedikt je bil torej učen, dober govornik, velike postave, obenem pa skromen in zelo pobožen mož.<ref name="#1"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{krščanstvo}} *[[seznam papežev]] *[[Seznam francoskih kraljev]] *[[Seznam papeških bul]] *[[Ekumenizem]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. ;{{ikona it}} *Claudio Rendina: ''I papi''. Newton Compton, Roma 1990. *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Candido Pozo: ''Teologia dell'aldilà''. San PaoloEdizioni. Alba (CN) 1990. ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. == Zunanje povezave == {{Commons category|Benedictus XII|Papež Benedikt XII.}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/02430a.htm Pope Benedict XII (Jacques Fournier) Copyright © 2012 by Kevin Knight. Catholic Encyclopedia New Advent 1907] *[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/60511/Benedict-XII Benedict XII, Pope * Written by: The editors of Encyclopædia Britannica] *[http://www.30giorni.it/articoli_id_9792_l3.htm?id=9792 30 days: A discontinuous “continuum” by Lorenzo Cappelletti (Benedict XI-XIV)] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xii_%28Enciclopedia_dei_Papi%29/ Biografia di papa Benedetto XII] nell'[[Enciclopedia dei Papi]] [[Enciclopedia Treccani|Treccani]] *[http://www.araldicavaticana.com/creati%20da%20benedetto_xii_13341342.htm Cardinali nominati da Benedetto XII] ;{{ikona fr}} *[http://www.petit-patrimoine.com/fiche-petit-patrimoine.php?id_pp=84007_1 Tombeau de Benoît XII à Avignon (84)] *[http://www.horizon-provence.com/papes-avignon/pape_avignon_benoit_12.htm Vincent Flachaire: Les papes en Avignon - Benoit XII] *[http://aem.portail-gref.org/upload/documents/2008274114612_AnnexeN1AbbayedeFondfroide.pdf Abbaye de Fondfroide] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Arnaud Nouvel]]}} {{s-ttl|title=[[Opatija Svete Marije Fontfroide|fontfroiški opat]]|years=1311–1317}} {{s-aft|after= ?}} {{s-bef|before=[[Pilfort de Rabastens, [[benediktinci|OSB]]]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Pamiers|pamierski škof]]|years=1317–1326}} {{s-aft|after=[[Dominique Grenier, [[dominikanci|OP]]]]}} {{s-bef|before=[[Raymond Atton d'Auterive]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Mirepoix|mirepoiški škof]]|years=1326–1327}} {{s-aft|after=[[Pierre de Piret]]}} {{s-bef|before=[[Simon d'Archiac]]}} {{s-ttl|title=[[Santa Prisca (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Santa Prisca]]|years=1327–1334}} {{s-aft|after=[[Gozzio (ali Gotius) Battaglia]]}} (1316-1317) {{s-bef|before=[[Papež Janez XXII.|Janez XXII.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]] |years=1334–1342}} {{s-aft|after=[[Papež Klemen VI.|Klemen VI.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Francoski teologi]] [[Kategorija:Francoski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Francoski kardinali]] [[Kategorija:Francoski papeži]] [[Kategorija:Francosko papeštvo]] [[Kategorija:Avignonsko papeštvo]] [[Kategorija:Predavatelji na Sorboni]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] [[Kategorija:Papeži cistercijani]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Obnovitveni papeži]] 7wfaetqj6i90j7zkslus4a01rhacoff 0 404481 5726152 5551053 2022-07-31T18:53:26Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavel Apovnik''' (* [[28. junij]] [[1935]], Senčni kraj, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]), je [[Koroški Slovenci|koroški slovenski]] [[pravnik]], [[publicist]] in [[leksikograf]]. == Življenje == Pavel Apovnik je rojen v koroški slovenski družini v Senčnem kraju/Schattenberg v nekdanji občini Libuče/Loibach, danes občina Pliberk/Bleiburg. Grenke izkušnje v ljudski šoli Pliberk v vojnih letih 1941 do 1945, ko je učiteljem in dijakom bila uporaba slovenščine strogo prepovedana, so zaznamovale njegovo življenje in delovanje za „prepovedani“ slovenski jezik. 1947-1955 obisk Zvezne gimnazije na Plešivcu/Tanzenberg in Zvezne in realne gimnazije v Celovcu/Klagenfurt, 1955-1960 študij prava na Dunajski univerzi, takoj nato praksa na sodišču v Celovcu, 1961 vstop v upravno službo dežele Koroške, delovanje v okrajnih glavarstvih Beljak/Villach, Wolfsberg in Velikovec/Völkermarkt, 1964-73 namestnik okrajnega glavarja v Velikovcu, 1974 do 1994 delujoč v „Uradu koroške deželne vlade“ v Celovcu, nazadnje kot vodja „Biroja za slovensko narodno skupnost v Uradu koroške deželne vlade“. == Javno delovanje == Po zaključku študija je Pavel Apovnik poleg svojega uradniškega poklica deloval v političnih organizacijah koroških Slovencev. V letu 1975 je nastopil kot glavni kandidat Koroške enotne liste (KEL) pri deželnozborskih volitvah. Vendar 6.130 doseženih glasov ni bilo dovolj za mandat v deželnem zboru. Poleg njegovega poklicnega dela kot uradnik predstavljajo številna predavanja in seminarji o slovenskem pravnem jeziku težišče njegovega delovanja . Dolga leta je bil lektor za „Slovenski pravni in upravni jezik“/ „Slowenische Rechts- und Verwaltungssprache“ na univerzi v Gradcu/Graz in za „Slovenski ekonomski jezik“/ „Slowenische Wirtschaftssprache“ na univerzi v Celovcu/Klagenfurt. Rezultat dolgoletnega dela je nemško-slovenski slovar „Wörterbuch der Rechts- und Wirtschaftssprache“ in slovensko-nemški „Slovar pravnega in ekonomskega jezika“, ki ga je sestavil skupaj z Ludvikom Karničarjem. Z dvema koavtorjema je nastal „Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami geselskih besed“. == Nagrade == * 2005 Zlati red za zasluge Republike Slovenije * 2000 Tischlerjeva nagrada Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze * 1995 Großes Goldenes Ehrenzeichen des Landes Kärnten (Veliko zlato odličje dežele Koroške) == Publikacije == * Apovnik, Paul/Karničar Ludwig: ''Wörterbuch der Rechts- und Wirtschaftssprache, Teil I: deutsch-slowenisch'', Kommissionsverlag der Manz'schen Verlags-und Universitätsbuchhandlung, Wien 1989 * Apovnik, Pavel/Karničar, Ludvik: ''Slovar pravnega in ekonomskega jezika, 2. Del: slovensko-nemški'', Manzsche Verlags- und Universitätsbuchhandlung, Dunaj 1996, ISBN 3-214-05651-4 * Apovnik, Pavel/Primožič, Karlo/Feri, Aleksander: ''Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami geselskih besed'', Ljubljana: OST – svetovalne storitve: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, 1999, ISBN 961-90726-0-X * Apovnik, Pavel: ''Kultura Koroških Slovencev in njen odnos od kulture sosedov''. V: Celovški Zvon, II/3, junij 1984 ([http://www.paulapovnik.at/celovski_zvon.pdf PDF, 4 MB]). * Apovnik, Paul: ''Zum Stellenwert des Art. 7 des Staatsvertrages 1955'', V: Das gemeinsame Kärnten / Skupna Koroška, Dokumentation des deutsch-slowenischen Koordinationsausschusses der Diözese Gurk, Band 10, Klagenfurt 1985, stran 280-301 ([http://www.paulapovnik.at/das_gemeinsame_kaernten.pdf PDF, 7 MB]). * Apovnik, Paul: ''Beiräte – ein taugliches Instrument zur Lösung von Minderheitenfragen?'' V: Kärnten-Dokumentation, Band 10, Eine autonome Vertretung für die Kärntner Slowenen, Volksgruppenkongreß 1991 – Eisenkappel, Referate und Materialien (Hrsg. von Paul Apovnik/Ralf Unkart), Klagenfurt 1992, stran 49-57, ISBN 3-901258-02-7 ([http://www.paulapovnik.at/kaernten_dokumentation.pdf PDF, 5 MB]). * Apovnik, Pavel: ''Ne bode prazen jerbas moj''. V: Milka Hartman, Zimske rože, izbrane pesmi. Mohorjeva založba, Celovec-Ljubljana-Dunaj 1998, ISBN 3-85013-535-7 ([http://www.paulapovnik.at/zimske_roze.pdf PDF, 2 MB]). * Apovnik, Paul: ''Zur Entstehung des deutsch-slowenischen und slowenisch-deutschen Wörterbuches der Rechts-und Wirtschaftssprache''. V: Slowenen und Graz / Gradec in Slovenci, Monographie zur internationalen Tagung vom 27. 02. bis 01. 03. 2014 am Institut für Slawistik der Karl-Franzens-Universität Graz, izdala: Ludwig Karničar/Andreas Leben), Graz 2014, stran 311-319 ([http://www.paulapovnik.at/slowenen_und_graz.pdf PDF, 4 MB]). * Apovnik, Pavel: ''Kako je nastal Slovar pravnega in ekonomskega jezika''/ ''Wie das Wörterbuch der Rechts- und Wirtschaftssprache'' entstand. V: Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik / Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki. Festschrift für Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag (izdali: Andreas Leben/Martina Orožen/Erich Prunč), Leykam, Graz 2014, ISBN 978-3-7011-0 0304-1, stran 39-46 ([http://www.paulapovnik.at/beitraege_zur_slowenistik.pdf PDF, 5 MB]). == Viri == * [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000730/ Vovko, Andrej: Apovnik, Pavel.] V: Slovenska Biografija * [http://d-nb.info/gnd/114011842 Publikacije Pavla Apovnika v Nemški narodni knjižnici/Deutsche Nationalbibliothek] * Publikacije Pavla Apovnika v katalogu COBBIS.sl „Virtualna knjižnica Slovenije“ == Zunanje povezave == * Jesih, Boris: ''Apovnik, Pavel''. V: Enciklopedija Slovenije, 1. del, Mladinska knjiga. Ljubljana 1987, stran 93-94. * Vovko, Andrej: ''Apovnik, Pavel''. V: Novi Slovenski biografski leksikon, 1. zv., A. Ur. Barbara Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013, * Piko Rustia, Martina: ''70-letnica dr. Pavla Apovnika''. V: Novi glas (Gorica), 07. 07. 2005 * Kumer, Silvo: ''Upam na odprtost mlajše generacije – 70-letnica dr. Pavla Apovnika''. V: Novice (Celovec/Klagenfurt), 24. 06. 2005 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Apovnik, Pavel}} [[Kategorija:Avstrijski pravniki]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Avstrijski leksikografi]] [[Kategorija:Avstrijski publicisti]] hz4u01ksby7bzubbdic3dcyltsz021t 0 408377 5726153 5364320 2022-07-31T18:53:36Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | type = Vas | Town = Djekše |Name = Grafenbach |name_local = Kneža |Bundesland = Koroška |Bezirk = [[Okraj Velikovec|Velikovec]] |Gemeinde = [[Ferlach]] |lat_deg = 46| lat_min = 44| lat_sec = 49 |lon_deg = 14| lon_min = 39| lon_sec = 46 |Karte = |Fläche = |population = 118 |population_as_of = 2011-01-01 |Höhe = 1161 |PLZ = 9103 |Vorwahl = 04231 |Kfz = |key = 0 |Ortschaftskennziffer = |Katastralgemeindenummer = |ZS-Kennziffer = |NUTS = |Lageplan = |Lageplanbeschreibung = |image_photo = Diex Grafenbach Pfarrkirche hl. Maria Magdalena WNW-Ansicht 01112011 3916.jpg |image_caption = Župnijska cerkev Sv. Marije Magdalene v Kneži |website = [http://www.diex.gv.at/ diex.gv.at] }} ''' Kneža''' ({{jezik-de| '''''Grafenbach''''' }}) na Koroškem je gorska vas v občini [[Djekše]] na Svinški planini v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], ([[Avstrija]]). Kraj šteje 118 prebivalcev, in po ljudskem štetju leta 2011 sodi med tiste, kjer manjšinski [[koroški Slovenci]] predstavljajo med 10 in 25 % prebivalstva – oziroma 10,8%. Prebivalci se ukvarjajo z gorskim kmetijstvom predvsem pa turizmom. == Geografska lega == Kneža leži 4&nbsp;km vzhodno od [[Djekše|Djekš]], na prehodu iz noriške regije na južno Koroško na [[Svinška planina|Svinški planini]], na nadmorski višini 1161 m v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]]. ==Zgodovina== V vasi je ena izmed najstarejših utrjenih cerkva na Koroškem. Posvečena je Sv. Mariji Magdaleni. Cerkev in s tem vas je prvič dokumentirana v darovnici iz leta 1309. Cerkev je bila utrjena za časa turških vpadov. Cerkev je utrdilo lokalno prebivalstvo (podložniki) po petih turških vpadih na Koroško med letoma 1473 in 1483, in še posebej po prvem turškem obleganju Dunaja leta 1529 in turškem vojaškem pohodu leta 1532. Leta 1487 je postala samostojna župnija. Zgodovinarji v ta čas postavljajo še dobro ohranjen obrambni kamniti zid debel 75&nbsp;cm in visok 3,75 m z vgrajenim dvonadstropnim vhodnim stolpom v notranjost sedmero kotne cerkve. Sama današnja cerkev je poznogotska stavba iz zgodnjega 16. stoletja. V slovensko govorečem kraju je bila šele leta 1921 ustanovljena šola, s tem da je kapitelj v Velikovcu dal v najem v župnišču v Kneži, ki se je ustrezno preurejen uporabljal za učilnico. Leta 1929 je bil ravnatelj šole Janez Jež (Johann Jesch). Po drugi svetovni vojni je kot učitelj nastopil Kočevski Nemec Eduard Leustik.<ref>http://wwwu.uni-klu.ac.at/elechner/schulmuseum/schulchroniken/vgrafenbach1917.PDF Šolska kronika osnovne šole Kneža</ref>, saj je takrat primanjkovalo učiteljev za jezikovno mešano območje Koroške, ki so obvladovali slovenski jezik. Tako kot na ostalem mešanem ozemlju je bila tudi na tej šoli učni jezik slovenščina in sicer v prvem do tretjega razreda vsi predmeti polovično v slovenskem in nemškem jeziku; v 4. in 5. razredu je bilo 3 ure pouka slovenskega jezika ter verski pouk, ki je bil v materinem jeziku. V šoli v Kneži so bili vse do leta 1949 le razredi za fante, šele tega leta je bil ustanovljen poseben razred za dekleta. == Prebivalstvo - Slovenska narodnostna meja == Kraj je bil včasih popolnoma slovenski, in je bil na delu severne narodnostne poselitvene meje. Danes pa na slovensko prebivalstvo spominjajo večinoma še imena (ledinska in družinska) npr. koča (koscha) ali družinski priimki npr. Napečnik (Napetschnig) , Polesnik (Polessnig) ali Tetiček (Tetitschek). Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 88% prebivalcev takratne občine Djekše navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> Število prebivalcev v zadnjih 80 letih upada; še leta 1991 je v kraju živelo 130 ljudi, pa tudi narodnostna asimilacija poteka dokaj intenzivno. Še leta 1951 se je za Slovence prištevalo 12,3% prebivalcev. Zanimivost: eden od največjih kmetov in zelo zaveden Slovenec v kraju je bil konec 50-tih let preteklega stoletja Rode, zaselek pa se je imenoval Rodetov dvor Rode-Hof. <!-- === Gemeinderat === --> == Združenja == <!-- === Theater === --> <!-- === Museen === --> * Vaška skupnost Kneža * Prostovoljna gasilsko društvo Kneža <!-- z. B. Orchester, Chöre, Vereine etc. --> === Zgradbe === * Župnijska cerkev Sv. Marije Magdalene Kneža <!-- === Parks === --> <!-- === Naturdenkmäler === --> <!-- === Sport === --> <!-- === Kulinarische Spezialitäten === --> <!-- == Persönlichkeiten == --> <!-- === Ehrenbürger === --> <!-- === Söhne und Töchter der Stadt === --> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Grafenbach}} *[http://www.sagen.at/fotos/showphoto.php/photo/20959/size/big/cat/ Farna cerkev v Kneži na Koroškem] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] cr05jx4jwiqiq5ma2c3z6vgf5c861rb 0 415921 5726154 5364556 2022-07-31T18:53:42Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki Ta [[seznam]] obsega [[grad]]ove in dvorce, ki so bili zgrajeni na področju današnje [[Avstrije]]. Všteti so tudi [[grad (fortifikacija)|gradovi]], ki so propadli oz. bili porušeni. {{CompactTOC2}} == Abecedni seznam == {| width="100%" |- valign="top" | width="25%" | == [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] == === A === * [[Grad Aichelberg|Aichelberg (Eichelberg)]] pri [[Vernberk]]u * [[Grad Aichelburg|Aichelburg]] pri [[Štefan na Zilji|Štefanu na Zilji]] * [[Grad Albeck (stari)|Albeck (stari grad)]] * [[Grad Albeck (novi)|Albeck (Novi Albeck)]] * [[Grad Althaus|Althaus]] * [[Grad Annabichl (Celovec)|Annabichl (Celovec)]] * [[Grad Arnulfova trdnjava|Arnulfova trdnjava]] === B === * [[Grad Bach|Bach (Potok)]] * [[Grad Bajdek|Bajdek]] ([[Waidegg]]) (občina [[Kirchbach (Kärnten)|Kirchbach]]) * [[Grad Baltenštanj|Baltenštanj]] (Waldenstein) * [[Grad Bayerhofen|Bayerhofen (Payerhofen)]] * [[Grad Belcenek|Belcenek (Welzenegg)]] * [[Grad Biberstein|Biberstein (Piberstein)]] * [[Grad Bichlhof|Bichlhof]] * [[Grad Bistrica (Rož)|Bistrica]] v Rožu * [[Gradič Borovlje|Borovlje (Ferlach)]] * [[Grad Breg pri Grabštajnu|Breg]] pri Grabšajnu (Rain bei Grafenstein) * [[Grad Breže – knežji dvor|Breže – knežji dvor (Friesach)]] * [[Grad Breže – Petrova gora|Breže – Petrova gora (Friesach)]] === C === === Č === * [[Čajnski grad]] (Wasserleonburg) [[Čajna]] v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]] * [[Grad Čilberk|Čilberk]] (Zeiselberg) * [[Grad Črni Grad (Neudenstein)|Črni Grad]] (Neudenstein) pri [[Velikovec|Velikovcu]] === D === * [[Grad Dietrichstein|Dietrichstein]] * [[Grad Dornbach|Dornbach]] * [[Grad Dornhof|Dornhof]] * [[Grad Domačale|Domačale (Damtschach)]] * [[Grad Dražnja vas|Dražnja vas (Drasendorf)]] * [[Grad Draženj|Draženj (Drasing)]] * [[Grad Dravski dvor|Dravski dvor (Drauhofen)]] === E === * [[Grad Ebenau|Dvorec Ebenau (Svetnja vas)]] * [[Grad Eberstein|Eberstein (Svinec)]] * [[Grad Ehrenbichl|Ehrenbichl (Ehrenpichl)]] * [[Grad Ehrenfels (St. Leonard)|Ehrenfels (Bad St. Leonard)]] * [[Grad Ehrenhausen (Celovec)|Ehrenhausen (Celovec)]] * [[Grad Ehrental (Celovec)|Ehrental (Celovec)]] * [[Grad Ehrnegg|Ehrnegg (Ehrenegg)]] * [[Grad Emmersdorf|Emmersdorf]] * [[Schloss Eppersdorf|Eppersdorf]] === F === * [[Grad Falkenberg|Falkenberg pri Celovcu]] * [[Grad Falkenstein (Gornja Bela)|Falkenstein]] (Gornji – in Spodnji-/Podfalkenstein) * [[Grad Farrach - Trarichhof|Farrach - Trarichhof]] * [[Franzensburg]] * [[Grad Feldkirchen - Amthof|Feldkirchen - Amthof]] * [[Grad Feldsberg|Feldsberg]] * [[Grad Federaun|Federaun]] * [[Stari grad Finkenštajn|Finkenštajn (Stari grad)]] * [[Grad Flaschberg|Flaschberg]] * [[Grad Frankenstein (Ramschüsselhof)|Frankenstein (Ramschüsselhof) Frankenstein (Ramschüsselhof)]] * [[Grad Frauenstein (Koroška)|Frauenstein (Koroška)]] * [[Grad Freiberg|Freiberg]] * [[Grad Freudenberg (Koroška)|Freudenberg]] * [[Grad Freyenthurn (Celovec)|Freyenthurn (Celovec)]] === G === * [[Grad Geiersberg (Geyersberg)|Geiersberg (Geyersberg)]] * [[Grad Gillitzstein|Gillitzstein]] * [[Grad Glanegg (Koroška)|Glanegg (Koroška)]] * [[Grad Gmint – Stari grad|Gmint (Koroška) – Stari grad]] (Gmünd) * [[Grad Gmünd (Koroška)|Gmünd (Koroška)]] * [[Grad Goldenstein|Goldenstein]] * [[Grad Gornje Trušnje|Gornje Trušnje]], [[Trušnje]] * [[Grad Gomarn|Gomarn]] * [[Grad Gradenegg|Gradenegg]] * [[Grad Grades|Grades]] * [[Grad Gradisch|Gradisch]] * [[Grad Grabštajn|Grabštajn (Grafenstein)]] * [[Grad Greifenburg|Greifenburg]] * [[Grad Greifenstein (Koroška)|Greifenstein]] v [[St. Stefan na Zilji]] * [[Grad Greifenthurn|Greifenthurn]] * [[Grad Grebinj|Grebinj (Griffen)]] * [[Grad Groppenstein (Mölltal)|Groppenstein (Mölltal)]] * [[Grad Großkirchheim|Großkirchheim]] * [[Grad Grottenegg|Grottenegg]] (Trebinja na Osojskem jezeru) * [[Grad Grünburg (Görtschitztal)|Grünburg (Görtschitztal)]] * [[Grad Grünburg (Šmohor)|Grünburg (Šmohor)]] * [[Grad Grebinj|Grebinj (Griffen)]] * [[Grad Gundrska vas|Gundrska vas (Gundersdorf)]] | width="25 %" | === H === * [[Grad Hagenegg|Hagenegg]] * [[Grad Hammerberg|Hammerberg]] * [[Grad Harbach|Harbach]] * [[Grad Hardegg (Koroška)|Hardegg (Koroška)]] * [[Grad Hartneidstein|Hartneidstein]] * [[Grad Helek|Helek]] (Hallegg) * [[Grad Heroldeck|Heroldeck]] na Milštatskem jezeru * [[Grad Herzogsburg (Št. Vid na Glini)|Herzogsburg]] (Št. Vid na Glini) * [[Grad Herberstein|Herberstein]] * [[Grad Himmelau|Himmelau]] * [[Grad Himmelberg|Himmelberg]] * [[Grad Hirschenau|Hirschenau]] pri Vovbre * [[Grad Hodiše|Hodiše (Keutschach)]] * [[Grad Hochwart|Hochwart]] * [[Grad Homberk|Homberk]] (Höhenbergen) pri Velikovcu * [[Grad Hohenburg (Požarnica)|Hohenburg (Požarnica)]] * [[Grad Hohenburg (Rosenberg)|Hohenburg (Rosenberg)]] pri Gornjedravskem gradu * [[Grad Hohenstein (Koroška)|Hohenstein]] na Koroškem * [[Grad Hohenwart|Hohenwart]] * [[Grad Hörbach|Hörbach]] * [[Grad Hornburg|Hornburg]] * [[Grad Hornstein (Koroška)|Hornstein (Koroška)]] pri Krivi vrbi * [[Grad Hrastovica|Dvorec Hrastovica]] * [[Grad Humberk|Humberk (Hollenburg)]] * [[Grad Hunnenbrunn|Hunnenbrunn (Hungerbrunn)]] === I === === J === === K === * [[Grad Kamen v Podjuni|Kamen v Podjuni]] * [[Grad Karlsberg|Karlsberg]] * [[Grad Kazaze (Celovec)|Kazaze (Harbach - Celovec)]] * [[Grad Kellerberg|Kellerberg]] * [[Grad Kerscheneck|Kerscheneck]] Kerschorf im Gailtal (Gemeinde [[Nötsch im Gailtal]]) * [[Grad Kinek|Kinek (Khünegg)]] Egg ([[Hermagor-Pressegger See]]) * [[Grad Kirchbichl|Kirchbichl]] pri Volšperku * [[Grad Koče|Koče (Kötschach)]] [[Keutschach am See]]????? * [[Grad Kolhof|Kolhof]] pri Velikovcu * [[Grad Kollegg|Kollegg]] * [[Grad Kölnhof|Kölnhof]] * [[Grad Kraiger|Kraigerjeva graščina]] * [[Grad Kreuzen|Kreuzen]] * [[Grad Kriva vrba|Kriva vrba]] * [[Grad Kronegg|Kronegg]] v Malti * [[Grad Krumfelden|Krumfelden]] pri Althofen === L === * [[Grad Labot|Labot]] * [[Grad Lang (Feldkirchen)|Lang]] pri Trgu * [[Gradovi Laxenburga|Laxenburg]] * [[Grad Leobenegg|Leobenegg]] * [[Grad Leonstein|Leonstein]] * [[Grad Lerchenhof (Šmohor)|Lerchenhof (Šmohor)]] * [[Grad Libeliče|Libeliče (Leifling)]] * [[Grad Lichtengraben|Lichtengraben]] * [[Grad Liebenfels|Liebenfels]] * [[Grad Liemberg|Liemberg]] * [[Grad Lipa|Lipa]] (Zgornja Lipa in Spodnja Lipa) * [[Grad Lipa (Grabštajn)|Lipa]] pri Grabštajnu * [[Grad Lipa (Maria Saal)|Lipa]] na Gosposvetskem polju * [[Grad Lippitzbach|Lippitzbach]] * [[Grad Lodron|Lodron]] Novi grad (Gmünd na Koroškem) === M === * [[Grad Magerek (Celovec)|Magerek (Celovec)]] (Mageregg) * [[Grad Malenthein (Šmohor)|Malenthein (Kühweg, Šmohor)]] * [[Grad Malenthein (Malta)|Malenthein]] pri Malti * [[Grad Mandorf|Mandorf]] * [[Grad Mannsberg|Mannsberg]] * [[Grad Maria Loretto (Celovec)|Maria Loretto (Celovec)]] * [[Grad Mayerhofen (Breže)|Mayerhofen]] pri Brežah * [[Grad Meiselberg|Meiselberg]] * [[Grad Srednje Trušnje|Srednje Trušnje]] * [[Grad Mohliče|Mohliče]] (Möchling) * [[Grad Modrinja vas (Šmohor)|Modrinja vas (Šmohor)]] (Möderndorf) * [[Grad Modrinja vas (Gospa sveta)|Modrinja vas (Gospa sveta)]] (Möderndorf - Maria Saal) * [[Grad Možberk|Možberk]] * [[Grad Mörtenegg|Mörtenegg]] * [[Grad Mosern|Mosern]] pri [[Sankt Andrä (Kärnten)|St. Andrä]]) | width="25 %" | === N === * [[Grad Neidau|Neidau]] pri [[Volšperk]]u * [[Grad Neufinkenstein]], Gödersdorf (Gemeinde [[Finkenstein am Faaker See]]) * [[Grad Suha na Koroškem|Suha na Koroškem]] * [[Grad Neustein]] (Flattachhof), [[Steinfeld (Kärnten)|Steinfeld]] * [[Grad Niederdorf]], Niederdorf (Šentvid ob Glini) * [[Grad Niederosterwitz]] * [[Grad Spodnje Trušnje]] [[Trušnje]] pri [[Velikovec|Velikovcu]] * [[Grad Nonča vas (Einersdorf)|Nonča vas (Einersdorf)]] * [[Grad Nussberg|Nussberg]] === O === * [[Grad Ödenfest|Ödenfest]] * [[Grad Ortenburg|Ortenburg]] * [[Grad Ostrovica|Ostrovica]] * [[Grad Otmanje|Otmanje]] (Ottmanach) === P === * [[Grad Pokinje|Pokinje]] pri Grabštajnu (Pakein) * [[Grad Painburg|Painburg]] v Labotu tudi [[Grad Lichtengraben]] * [[Grad Palača Christalnig - Celovec|Palača Christalnig - Celovec]] * [[Grad Palača Porcia - Celovec|Palača Porcia - Celovec]] * [[Grad Palača Rosenberg - Celovec|Palača Rosenberg - Celovec]] * [[Grad Pichlern|Pichlern]] * [[Grad Pittersberg|Pittersberg]] * [[Grad Pitzelstätten|Pitzelstätten]] * [[Grad Plešivec|Plešivec]] (Tanzenberg) * [[Grad Pliberk|Pliberk (Bleiburg)]] * [[Podkanjski grad]] (Wildenstein) [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * [[Grad Pri Špeku|Pri Špeku]] (Greifenfels) * [[Grad Pöckstein|Pöckstein]] * [[Grad Poitschach|Poitschach]] * [[Grad Podkrnos|Podkrnos]] (Gurnitz) * [[Grad Pöllan|Pöllan]] * [[Grad Pollheim|Pollheim]] Šmihel pri [[Volšperk]]u) * [[Grad Poden|Poden (Bodenhof) na Zilji]] * [[Grad Pörlinghof|Pörlinghof]] tudi [[Frauenstein (Koroška)|Frauenstein]] * [[Grad Prägrad|Prägrad]] === R === * [[Grad Rabensdorf (Koroška)|Rabensdorf]] (Radmannsdorf), [[Rabensdorf]] * [[Grad Rabenstein (Koroška)|Rabenstein]] * [[Grad Raggnitz|Raggnitz]] * [[Grad Ras|Ras]] * [[Grad Rastenfeld|Rastenfeld]] * [[Grad Ratzenegg|Ratzenegg]] pri Možberku * [[Grad Rauchenkatsch|Rauchenkatsch]] * [[Grad Rauterburg|Rauterburg]] pri Vovbrah * [[Grad Reberca|Reberca]] (Rechberg) * [[Grad Reichenfels (Koroška)|Reichenfels]] * [[Grad Reideben|Reideben]] * [[Grad Ribnica (Koroška)(Stari grad)|Ribnica (Stari grad)]] (Reifnitz) * [[Grad Reinegg (Koroška)|Reinegg]] (Rainegg), [[Mostič]] * [[Grad Reisberg|Reisberg]] * [[Grad Riedenegg|Riedenegg]] Lipa pri Grabštajnu * [[Grad Rožek (Stari grad)|Rožek (Stari grad)]] * [[Grad Rožek|Rožek]] (Lukrezia, Liechtenstein) * [[Grad Rosenbichl|Rosenbichl]] * [[Grad Rožek (Žrelec)|Rožek]] (Rosenegg) pri Žrelcu * [[Grad Rothenthurn|Rothenthurn]] tudi Rotturm * [[Grad Rottenstein|Rottenstein]] pri Greifenburgu * [[Grad Rottenstein (Koroška)|Rottenstein]] na Koroškem === S === * [[Grad Sachsenburg|Sachsenburg]] pri [[Sachsenburg (Koroška)|Sachsenburg]] * [[Grad St. Georgen am Sandhof|St. Georgen am Sandhof]] * [[Grad Schaumburg|Schaumburg]] * [[Grad Schmelzhofen|Schmelzhofen]] pri Sankt Margareti v Labotu * [[Grad Schönberghof|Dvorec Schönberghof]] [[Reisach im Gailtal]] (Gemeinde [[Kirchbach (Kärnten)|Kirchbach]]) * [[Grad Črni grad|Črni grad]] Köstenberg (Gemeinde [[Velden am Wörther See]]) * [[Grad Seltenheim|Seltenheim]] * [[Grad Sepec|Sepec]] ([[Truttendorf]]) * [[Grad Silberberg (Stari grad)|Silberberg]] (Stari grad) * [[Grad Silberberg|Silberberg]] (Novi grad) v Labotski dolini pri [[Volšperk]]u * [[Grad Silberegg|Silberegg]] * [[Grad Sommeregg|Sommeregg]] * [[Grad Sonnegg|Sonnegg]], Sonnegg (Gemeinde [[Sittersdorf]]) * [[Grad Sonnenburg|Sonnenburg]], [[Malta (Kärnten)|Malta]] * [[Grad Stadelhof|Stadelhof]] (Stadlhof) * [[Grad Staudachhof|Staudachhof]] * [[Grad Kamem (Dellach v Dravski dolini)|Kamen (pri Dellachu v Dravski dolini)]] * [[Grad Kamen (Šent Jurij)|Kamen]] pri Šentjuriju v Labotu * [[Grad Strmec|Strmec]] (Wernberg) * [[Grad Steuerberg|Steuerberg]] (Marbauerschloss) * [[Grad Straßfried|Straßfried]] * [[Grad Süßenstein (Hüttenberg)|Süßenstein (Hüttenberg)]] | width="25 %" | === Š === * [[Grad Škofijski dvorec Celovec|Škofijski dvorec Celovec]] * [[Grad Špatrjan|Špatrjan (Paternion)]] * [[Grad Štrosburg (Koroška)|Štrosburg (Koroška)]] (Straßburg) === T === * [[Grad Taggenbrunn|Taggenbrunn]] * [[Grad Tentschach|Tentschach]] * [[Grad Thalenstein|Thalenstein]] (Tallenstein) pri [[Vovbre]]h, [[Velikovec|Velikovcu]] * [[Grad Thürn|Thürn]] * [[Grad Thurnhof (Šmohor)|Thurnhof]] pri [[Šmohor]]ju * [[Grad Thurnhof (Kirchbach)|Thurnhof (Kirchbach)]], * [[Schloss Thurnhof (Zweinitz)|Thurnhof (Zweinitz)]] * [[Grad Tiffen|Tiffen]] (Tivinia), [[Tiffen]] * [[Grad Tigring|Tigring]] * [[Grad Töltschach|Töltschach]] * [[Grad Töscheldorf|Töscheldorf]] * [[Grad Trabuschgen|Trabuschgen]] * [[Grad Trebinja|Trebinja - Stari grad]] (Treffen) (Trebinja na Osojskem jezeru]]) * Grad Treffen → [[Grad Grottenegg]] * Trušnje → [[Grad Gornje Trušnje]], [[Grad Srednje Trušnje]], [[Grad Spodnje Trušnje]] * [[Grad Twimberg|Twimberg]], Twimberg ([[Bad St. Leonhard im Lavanttal]]) === V === * [[Grad Vajškra|Vajškra (Landskron)]] * [[Grad Važenberk|Važenberk]] (Waisenberg) * [[Grad Vivšnik|Vivšnik]] * [[Grad Vernberk|Vernberk]] (Wernberg) * [[Grad Volšperk (Koroška)|Volšperk]] (Wolfsberg) * [[Grad Vovbre|Vovbre (Haimburg)]] * [[Grad Vrba (Koroška)|Vrba]] (Velden) === W === * [[Grad Weidenburg|Weidenburg]] * [[Grad Weildegg|Weildegg]] * [[Grad Weißenau|Weißenau]] * [[Grad Weißenstein (Koroška)|Weißenstein]], [[Weißenstein (Kärnten)|Weißenstein]] * [[Grad Welsbach|Welsbach]] * [[Grad Welzenegg|Welzenegg]] * [[Grad Werthenau|Werthenau]] * [[Grad Weyer (Šentvid ob Glini)|Weyer]] * [[Grad Wiesenau|Wiesenau]] * [[Grad Wildegg|Wildegg]], Berg ob Stall (Gemeinde [[Stall (Gemeinde)|Stall]]) * [[Grad Windegg|Windegg]] * [[Grad Wullross|Wullross]] * [[Grad Wurmhof|Wurmhof]], [[Možberk (Koroška)|Možberk]] === Z === * [[Grad Zagorje|Zagorje]] (Saager) pri [[Grabštajn|Grabšajnu]] * [[Grad Zigguln|Zigguln (Celovec)]] === Ž === * [[Grad Ženek (Stari grad)|Ženek - Stari grad]](Sonnegg) * [[Grad Žirovnica|Žirovnica]] (Wasserhofen) [[Sinča vas]] (občina [[Dobrla vas]]) * [[Grad Žrelec|Žrelec (Ebenthal)]] |} == Viri == * Georg Clam Martinic: ''Österreichischen Burgenlexikon'', 1992. * Gerhard Stenzel: ''Von Burg zu Burg in Österreich'', 1973. * Hugo Henckel-Donnersmarck, ''Burgen und Schlösser in Kärnten'', 1964. {{Seznami gradov}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Avstriji]] [[Kategorija:Gradovi po državah]] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|*]] pikw9ze0dwqphf66y485bj8cdoaar1d 0 416178 5726155 5717419 2022-07-31T18:53:48Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[File:Annie Kenney and Christabel Pankhurst.jpg|thumb|Ženska volilna pravica]] '''Ženska volilna pravica''' pomeni, da ženske enakopravno z moškimi pasivno in aktivno sodelujejo na [[državne volitve|državnih]] in [[lokalne volitve|lokalnih volitvah]]. == Zgodovina == Na začetku razvoja sodobne [[demokracija|demokracije]] je bila [[volilna pravica]] omejena na ozek krog ljudi, ki so izpolnjevali [[volilni cenzus|volilne cenzuse]]. Sprva je prevladoval [[premoženje|premoženjski]] cenzus, ki je bil na začetku zelo visok, z njegovim nižanjem pa se je število volivcev višalo. Pogosto je bila volilna pravica omejena tudi s cenzusom [[izobrazba|izobrazbe]], ponekod pa s cenzusom [[pismenost]]i. Splošna volilna pravica za moške je bila uvedena leta 1848 v [[Francija|Franciji]] in [[Švica|Švici]], 1869 v [[Nemčija|Nemčiji]], 1907 v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] in do leta 1920 v vseh zahodnoevropskih državah. Prve zahteve po ženski volilni pravici so se pojavile po francoski revoluciji (1789–1794). Leta 1790 je to vprašanje odprla [[Mary Wollstonecraft]] v delu [[Zagovor pravic ženske|''A Vindication of the Rights of woman'']] (1790). [[Olympe de Gouges]] je v ''Deklaraciji o pravicah ženske in državljanke'' kmalu po francoski ustavi (1791) spodbudila ženske k zahtevi enakih pravic. Na prvem shodu za ženske pravice v zvezni državi [[New York (zvezna država)|New York]] leta 1848 so razglasili, da so vse ženske in moški po rojstvu enaki. Susan B. Anthony (1820–1906) in Elizabeth Cady Stanton (1815–1902), bojevnici v ameriškem gibanju za žensko volilno pravico in enakopravnost, sta leta 1896 ustanovili Nacionalno združenje za žensko volilno pravico. Gibanje za žensko volilno pravico v Veliki Britaniji se je začelo leta 1866, ko je radikalni poslanec in filozof [[John Stuart Mill]] predlagal parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico. Francoske feministke so leta 1869 ustanovile časopis ''Pravica žensk'' in si leta 1900 uspešno izborile vstop v pravni poklic ter leta 1907 pravico poročenih žensk, da razpolagajo s svojim zaslužkom. Nova Zelandija je bila prva država, ki je ženskam dala volilno pravico leta 1893. Leta 1900 je Nacionalna zveza društev za žensko volilno pravico, ki jo je vodila Millicent Garrett Fawcent, postala največja organizacija v Veliki Britaniji za ženske pravice. Njene članice so se imenovale [[sufražetke]] in so se borile za ženske pravice na miroljuben način. Leta 1903 je bilo ustanovljeno novo druženje sufražetk pod vodstvom Emmeline Pankhurst (1858–1928). Imele so bojevitejše metode, razbijale so šipe in prirejale gladovne stavke. Leta 1908 je bila ženska volilna pravica uvedena v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer se je volitev udeležilo 90 290 žensk, kar predstavlja 85 % vseh na volilnih seznamih. V večini držav je bila uvedena v 20. stoletju do leta 1921, v nekaterih pa po 2. svetovni vojni ([[Francija]] in [[Italija]] 1946, [[Belgija]] 1948, [[Grčija]] 1952 in [[Portugalska]] 1974). Zanimiva je preteklost ženske volilne pravice v [[Švica|Švici]], kjer je bila, glede na zgodnjo uveljavitev moške volilne pravice (1848), ženska uvedena zelo pozno (1968). Boj za volilno pravico žensk se je v Švici začel leta 1886 v [[Zürich]]u s podpisom  in neuspešno predstavitvijo peticije. V naslednjih sedemdesetih letih se je zvrstilo še nekaj neuspešnih zahtevkov in referendumov na lokalni ravni. Leta 1959 je vlada vendarle organizirala prvi nacionalni referendum, na katerem so moški odločali o volilni pravici žensk in se z veliko večino odločili proti volilni pravici žensk. Leta 1968 se je iz geografskopolitičnih razlogov (hladna vojna) Švica hotela priključiti [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] in podpisati [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]]. Organiziran je bil še en referendum, na katerem so moški ženskam z dvotretjinsko večino izvolili volilno pravico na državni ravni. Ženska volilna pravica je bila uvedena v mednarodno pravo leta 1948, ko je [[Generalna skupščina OZN|Generalna skupščina Združenih narodov]] sprejela [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošno deklaracijo človekovih pravic]]. Dodatno jo je potrdila Konvencija o odpravi diskriminacije žensk, ki jo je sprejela [[Generalna skupščina OZN]] leta 1979. Odločba natančneje opredeljuje določbe iz [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošne deklaracije človekovih pravic]]. Začela je veljati 3. septembra 1981, ko jo je sprejelo 20 držav. Ponekod (v muslimanskih deželah) ženska volilna pravica še vedno ni uvedena. ==Ženska volilna pravica na Slovenskem== ====Slovenke v društvih==== Za udeležbo žensk v društvih je bilo manj ovir kot pri uveljavljanju volilne pravice. Članstvo v društvu je ženskam pomagalo pri uveljavitvi njihovih političnih pravic. Pravice žensk do članstva sta do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] urejala Zakon o društvenem pravu in Zakon o shodnem pravu. V prvih povojnih mesecih je bil zakon, ki je ženskam prepovedoval članstvo v političnih strankah, razveljavljen. Ženske so imele vidnejše vloge v dobrodelnih društvih že v [[19. stoletje|19. stoletju]]. V Ljubljani je leta 1834 nastalo prvo Zavetišče za varovanje malih otrok. Predstojnica zavetišča je bila soproga deželnega guvernerja. Leta 1840 je bil ustanovljen ženski odbor zavetišča in takrat so ženske dobile pomembnejšo vlogo v vodenju društva. Odbor je sestavljalo 24 članic, plemkinj in soprog pomembnejših meščanov. Eno redkih društev, ki so ga ustanovile ženske, je bilo [[Evangelijsko žensko društvo v Ljubljani]] leta 1852. V društvo so bile včlanjene ljubljanske evangeličanke. Med prva ženska dobrodelna društva spada tudi Društvo milosrčnih gospa, ustanovljeno v šestdesetih letih 19. stoletja, ki je daljni predhodnik današnjega [[Rdeči križ|Rdečega križa]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] so se leta 1876 katoliške ženske organizirale pod okriljem Družbe svetega Vincencija Pavlovanskega, ki je bila največja katoliška dobrodelna ustanova na Slovenskem. Leta 1882 je bila v Ljubljani ustanovljena Družba gospa krščanske ljubezni svetega Vincencija Pavlovanskega. Več možnosti soodločanja pa se je ženskam odprlo v socialnih društvih. Eno izmed takih sodelovanj med društvom in oblastjo je bilo sodelovanje Splošnega ženskega društva pri glasovanju za ureditev službenega razmerja poslov Deželne vlade za Slovenijo. V medvojnem obdobju so tudi ženska društva prvič zaposlila lasten kader, pred tem so tudi v ženskih društvih delali moški. Jugoslovanska ženska zveza je na državna telesa pošiljala veliko pripomb ženskih društev, predlagala je, da država imenuje dve zastopnici slovenskega ženstva. Leta [[1936]] je bila v Ljubljani ustanovljena podružnica Mednarodne zveze za zaščito otrok. K ustanovitvi so bile povabljene tudi delegatke društev: Kola jugoslovanskih sester v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Celje|Celju]], Telesnokulturnega in izobraževalnega društva Antena, Banovinskega dečjega doma v Ljubljani, Društva Dom visokošolk. ====Pot do volilne pravice==== [[Slika:Plakat_za_volitve_leta_1950.jpeg|thumb|right|Plakat za volitve leta 1950]] Volilna pravica je bila na Slovenskem uvedena leta [[1848]]. Štajerski deželni stanovi so zborovali v [[Gradec|Gradcu]] in sklenili, da bodo ženske volile s posredniki. S tem patentom je volilno pravico imelo le 12 % vsega prebivalstva. Po naslednjem patentu iz 17. 3. 1849 so imele volilno pravice mladoletnice preko skrbnika, poročene ženske preko moža, vdove, ločene in neporočene ženske pa preko posrednika. Vendar teh določb niso sprejeli volilni redi mest. Glavna deželna mesta so namreč sprejela posebne statute za urejanje volilne pravice. Volilna pravica je bila po zlomu absolutizma leta 1861 uvedena glede na davčni cenzus (koliko neposrednih davkov je državljan plačal) in izobrazbo (volili so lahko tudi duhovniki, učitelji, profesorji, uradniki), ni bila pa povezana s starostjo in spolom. V obdobju vzpona [[liberalizem|liberalizma]] je bila na deželni ravni volilna pravica omejena na moške: leta 1884 na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in [[Kranjska|Kranjskem]], leta 1904 na [[Štajerska|Štajerskem]] in leta 1908 v [[Istra|Istri]]. Samo na [[Goriška|Goriškem]] volilna pravica ni bila vezana na spol. Na Kranjskem je bila volilna pravica za davkoplačevalke uvedena leta 1886, v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa leta 1887. Volilno pravico so imele, a niso smele priti na volišče. Leta 1910 pa so jim bila vrata na volišče tudi dejansko odprta, a so volile na posebnem volišču. Prve volitve po novem volilnem redu so potekale 23. aprila 1911. Za žensko volišče v Ljubljani je bilo določeno poslopje dekliškega liceja na Bleiweisovi cesti, v zgradbi, kjer so danes prostori slovenskega zunanjega ministrstva. Ženske so imele veliko vlogo pri narodnem gibanju: delovale so v različnih ženskih društvih, podpirale so ustanavljanje slovenskih šol, med prvo svetovno vojno so zbirale podpise za podporo [[Majniška deklaracija|Majniški deklaraciji]], leta 1897 so v [[Trst]]u ustanovile časopis ''[[Slovenka (časnik)|Slovenka]]''. Leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Toda v državnem okviru [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] so bile vse zahteve zavrnjene. Uradni list je po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] 15. maja 1920 uvedel splošno volilno pravico na občinskih volitvah, tako so volili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Liberalci v [[Beograd]]u ([[Jugoslovanska demokratska stranka]]) pa so 17. februarja 1921 to uredbo črtali. Splošna volilna pravica je bila ženskam ponovno dana šele leta 1945. Volilno pravico so imele tudi udeleženke [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil urejen tudi položaj nezakonskih otrok in položaj ženske kot državljanke, saj je včasih ženska izgubila državljanstvo, če se je poročila s tujcem. Enake pravice žensk od leta 1991 v Sloveniji določa 14. člen Ustave Republike Slovenije. ==Viri in literatura== * Anja Brenčič. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/zenske-v-svici-srecno-neenake.html Ženske v Švici, srečno neenake?] Delo.si 30. 3. 2016. * [[Janez Cvirn]]. Splošno slovensko žensko društvo. ''Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941.'' Ur. Marjan Drnovšek. Ljubljana: Nova revija, 2005. *''Dolga pot pravic žensk: Pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem.'' Ur. Marta Verginella. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. * Franc Grad. ''Volitve in volilni sistem.'' Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2004. * Božidar Pahor. Žensko gibanje. ''Družinska enciklopedija.'' Ur. Martin Žniderščič. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1997. * Jurij Perovšek. Uredba o ženski volilni pravici. ''Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941.'' Ur. Marjan Drnovšek. Ljubljana: Nova revija, 2005. * [[Jože Prešeren]]. Žensko gibanje. ''Enciklopedija Slovenije.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravice žensk|volilna pravica]] [[Kategorija:Volitve]] [[Kategorija:Feminizem]] juw8ycy1uc4ehgyc2qy1fidf83qvsv7 0 417899 5726198 5723604 2022-07-31T20:20:00Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Houston, We Have a Problem!}} {{Infopolje Film | name = Houston, imamo problem! | image = Houston, We Have a Problem! official movie poster.jpg | caption = Uradni plakat za film | director = Žiga Virc | producer = Boštjan Virc | writer = Boštjan Virc, Žiga Virc | cinematography = Andrej Virc | released = 5. maj 2016 (Slovenija) | runtime = 88 minut | country = {{flagicon|Slovenija}} Slovenija<br>{{flagicon|Hrvaška}} Hrvaška<br>{{flagicon|Nemčija}} Nemčija<br>{{flagicon|Češka}} Češka<br>{{flagicon|Katar}} Katar | language = slovenščina, angleščina, hrvaščina, srbščina }} '''''Houston, imamo problem!''''' ([[angleščina|angleško]] ''Houston, We Have a Problem!'') je [[Slovenija|slovensko]]-[[Hrvaška|hrvaško]]-[[Češka|češko]]-[[katar]]ski dokumentarno-fikcijski [[film]] režiserja [[Žiga Virc|Žige Virca]] iz leta [[2016]]. Film je svojo svetovno premiero doživel na Tribeca Film Festivalu v [[New York]]u, 16. aprila 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Houston, We Have a Problem! {{!}} 2016 Tribeca Festival|url=https://tribecafilm.com/films/houston-we-have-a-problem-2016|website=Tribeca|accessdate=2021-10-03}}</ref> == Zgodba == V filmu se prepletajo osebno pričevanje Ivana Pavića, inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki. [[Slika:Main character closeup.jpg|sličica|left|Ivan Pavić, inženir v NASI]] [[Slika:Ziga Virc na rdeci preprogi pred svetovno premiero filma na Tribeca Film Festivalu v New Yorku 16.4. 2016.JPG|sličica|Žiga Virc na rdeči preprogi festivala Tribeca, pred premiero filma, 16. aprila 2016.]] [[Slika:Entrance to the underground space facilities Object 505 - 2.jpg|right|sličica|Utrinek iz filma, vhod v bazo 505.]] Po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je jugoslovanska obveščevalna služba predsedniku [[Josip Broz - Tito|Titu]] odkrila domnevno izgubljene načrte [[Herman Potočnik|Hermana Potočnika Noordunga]] za vesoljsko tehnologijo. Tito, ujet med [[Vzhodni blok|vzhodom]] in zahodom, se odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambicioznega jugoslovanskega vesoljskega programa. Marca 1961 je program prodan Združenim državam Amerike. Dva meseca kasneje predsednik je [[John F. Kennedy]] napovedal, da bodo Američani poslali človeka na Luno. Mnogi verjamejo, da se je to res zgodilo in da sta ta dva dogodka povezana. Ivan se vrne v domovino 50 let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala v ZDA, kjer je delal za NASO. Zdaj prvič v življenju sreča svojo hčerko, ki je ni nikoli videl. V filmu skupaj s Francem, upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata kompleksno mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger. Film prikazuje tudi nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, [[Objekt 505]], nekdanjo strogo varovano bazo jugoslovanskega vojnega letalstva pri [[Bihač]]u, ki je jugoslovanska različica bolj znanega ameriškega poligona za testiranje različne tajne vojaške tehnologije, imenovanega Področje 51 (originalno: [[Area 51]]). === Zgodovinska izhodišča === Gre za žanrski film, ki skozi svojo narativo prepleta realne (zgodovinske) ter fiktivne elemente. Realna zgodovinska izhodišča filma.<ref>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/film/houston-imamo-problem/|title=Houston, imamo problem!|website=Baza slovenskih filmov}}</ref> * [[Herman Potočnik|Herman Potočnik Noordung]]; Špekulacije o Noordonguvi drugi knjigi, ki so jo našli ameriški vohuni, niso nikoli potihnile, kot tudi obstoj knjige ni bil nikoli dokazan ali ovržen. * Finančna podpora s strani ZDA; Zgodovinsko izpričano dejstvo, da je Jugoslavija od leta 1960 dobivala finančno pomoč od Združenih držav Amerike.<ref>PREBILIČ, Vladimir in GUŠTIN, Damijan, 2010, Politične in varnostne razsežnosti informbiroja. Teorija in praksa [na spletu]. 2010. Vol. 47, no. 4, p. 866–882. [Dostopano 12 maj 2016]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP20104_Prebilic_Gustin.pdf</ref> Čeprav je znano, da so ZDA finančno pomagale Jugoslaviji, vzrok za to pomoč ni znan. Pomoč se je začela s predsednikom [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjem]] in nadaljevala tudi ko je predsedovanje prevzel Kennedy. Josip Broz Tito je tudi zadnji državnik, ki se je s predsednikom Kennedyjem uradno srečal, preden je bil na [[Atentat na Johna Kennedyja|Kennedya izveden atentat]]. * Tehnološke zmožnosti Jugoslavije; Kljub restrikcijam in slabem ekonomskem položaju, je bila Jugoslavija na področju razvoja vojaške industrije zelo napredna, saj je razvijala in izdelovala bojna letala in podmornice, domnevno pa se je lotila tudi razvoja atomske bombe. Vodilni na področju tehnološkega razvoja je bil Vojno-tehnični inštitut v Beogradu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vgi.mod.gov.rs/index_lat.html|title=Vojnogeografski institut, Beograd, Republika Srbija|date=12.5.2016|accessdate=|website=Vojnogeografski institut|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160607174717/http://www.vgi.mod.gov.rs/index_lat.html|archivedate=7. junij 2016}}</ref> ki je v sodelovanju z drugimi inštituti razvil reaktivno letalo "Novi avion".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.militaryfactory.com/aircraft/detail.asp?aircraft_id=749|title=Novi Avion: Multirole 4th Generation Aircraft Proposal (1992)|date=20.5.2016|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> * Znanstveno sodelovanje med ZDA in Jugoslavijo; Sodelovanje jugoslovanskih in ameriških znanstvenikov je potekalo več let in bilo tudi izredno pomembno. Leta 1967 so tako v Beogradu organizirali mednarodni simpozij ''First steps toward space'', leta 1968 je sledil drugi simpozij na isto temo, v New Yorku. Leta 1971 je bila v Beogradu razstava vesoljske tehnologije. * Jugoslovanski inženirji v NASA, najbolj poznani med njimi Milojko Vucelić. Prav tako pomembno vlogo v NASI je imel slovenski inženir [[Anton Mavretič]]. * Jugoslovanska zastava na [[Luna|Mesecu]]. Posadka [[Apollo 11|Apolla 11]] je ob [[Pristanek na Luni|pristanku na Luni]], 20. julija 1969, s seboj nosila tudi zastavo SFRJ. Astronavti so tako zastavo, kot tudi kamen z meseca, ob obisku Jugoslavije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aparchive.com/metadata/youtube/5910f1828df01bdee642af3663b02a64|title=YUGOSLAVIA ASTRONAUTS VISIT|date=20.5.2016|accessdate=|website=AP ARCHIVE|publisher=|last=|first=}}</ref> prinesli Titu, še danes pa sta hranjena v Muzeju zgodovine Jugoslavije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mij.rs/|title=Muzej istorije Jugoslavije|date=20.5.2016|accessdate=|website=MIJ.rs|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160604135106/http://www.mij.rs/|archivedate=4. junij 2016}}</ref> v Beogradu. [[Slika:Houston - Kennedy in galeb.webm|sličica|Posnetek iz filma, [[Galeb (ladja)|ladja Galeb]].]] == Slog in teme == Film »elegantno niza obdelane in vizualno domišljene arhivske posnetke, telefonske pogovore in dokumente z oznako strogo zaupno.«<ref>{{Navedi splet|title=Ko Kennedy telefonira Titu in Žižek prisluškuje|url=https://www.zdravo-slovenija.com/kultura-1/2016/4/26/ko-kennedy-telefonira-titu-in-iek-prislukuje|website=Zdravo Slovenija|accessdate=2016|date=26. april 2016}}</ref> Igrano-dokumentarni film se giblje med resničnostjo in izmišljenim, skozi katerega prikazuje polpreteklo zgodovino in jo zaplete v še eno izmed teorij zarot. Za tovrstne filme se je uveljavil tudi izraz "docu-fiction"; žanr (ki ga imenujemo tudi pripovedni film) prikazuje v svoji svojstveno obliki tako resnične vsebine (zgodovinska dejstva, resnične osebe itn.), v filmsko pripoved pa vnese tudi izmišljene elemente, ki služijo kot avtorski izraz ali pa za podkrepitev zgodbe.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.euronews.com/2016/04/14/houston-we-have-a-problem-docu-fiction-explores-space-race/|title=‘Houston, We Have a Problem!’ – docu-fiction explores space race|accessdate=2016-05-03|website=euronews|date=14. april 2016}}</ref> Film prikazuje "fiktivno verzijo" ali »dober vic« o propadu Jugoslavije. Ta verzija delno spominja na film ''[[Propad (film)|Der Untergang]]'' (film o zadnjih dnevih [[Adolf Hitler|Hitlerja]]), seveda le s svojim sporočilom, ki hoče reči (in to ne le s kletvico, ki jo »raketni inženir« pljune na Titov grob), da je za propad države kriv sam njen šef."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042734690|title=Kritika filma Houston, imamo problem!|date=28. april 2016|accessdate=3.5.2016|website=Dnevnik|publisher=|last=Vrdlovec|first=Zdenko}}</ref> Skozi spremno besedo slovenskega [[filozof]]a [[Slavoj Žižek|Slavoja Žižka]], ki v svojem slogu preigrava pojme [[mit]]a, družbeno dogovorjenih laži ter pojma zgodovine ter filma, film preigrava podajanje zgodovinskih dejstev, tako realnih kot umetno ustvarjenih dogodkov. Gledalcu film ne ponudi dokončnih odgovorov, pač pa ga napeljuje na lastno razmišljanje o zgodovini.{{Navedi vir}} == Sprejem in kritike == Film, ki je bil premierno predvajan na newyorškem Tribeca festivalu, v regiji pa imel slovensko premiero 25. aprila 2016, hrvaško premiero 27. aprila 2016, srbsko pa 14. maja 2016, je bil tako pri gledalcih, kot pri kritikih dobro sprejet. Film je bil prav tako uvrščen na nekaj lestvic najboljših na festivalu, tako npr. Daily Free Press<ref>{{Navedi splet|url=http://dailyfreepress.com/2016/04/22/tribeca-film-festival-15-film-review/|title=REVIEW: Tribeca Film Festival celebrates 15 years, showcases best of industry|date=22. april 2016|accessdate=|website=The Daily Free Press|publisher=|last=Bloom|first=Bronsen|language=en}}</ref> ter Blouin Artinfo.<ref>{{Navedi splet|url=http://blogs.artinfo.com/outtakes/2016/04/24/tribeca-parting-thoughts/|title=Tribeca – Parting Thoughts|date=24. april 2016|accessdate=|website=|publisher=|last=D'Arcy|first=David|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629030122/http://blogs.artinfo.com/outtakes/2016/04/24/tribeca-parting-thoughts/|archivedate=24. april 2016|language=en}}</ref> [[Matic Majcen]], ki piše za slovenski časnik [[Večer (časopis)|''Večer'']], je film ocenil kot enega "najinteligentnejših slovenskih filmov nasploh"<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.vecer.com/laz-ki-razkrije-resnico-6219846|title=Laž, ki razkrije resnico|date=7. Maj 2016|accessdate=12.6. 2015|website=VEČER|publisher=|last=Majcen|first=Matic|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160507122302/http://www.vecer.com/laz-ki-razkrije-resnico-6219846|archivedate=7. maj 2016}}</ref> in ga primerjal s filmom ''Cinema Komunisto'' ter o pristopu k režiji povedal: "[...] pristop je tu izrazito posodobljen, saj ni niti preprosto afirmativen niti preprosto ironičen, temveč se umešča v današnjo dominantno popkulturno logiko postironije, v kateri se za komičnim in norčavim tonom skriva globoka simpatija, celo melanholija do nekega minulega časa, do njegovih naivnih ambicij in seveda - njegovih nesojenih, nerealiziranih veličin."<ref name=":0" /> Prav tako za ''Večer'' je kritik Samo Trtnik zapisal, da film prinaša "Kritični razmislek. Razmislek o svetu okoli nas, o navidezni resničnosti, o neverjetnih možnostih manipuliranja in o tem, kako lahko je izreči teorijo zarote in jo podkrepiti z dokazi, za katere ni nujno, da to so. Kritični razmislek o tem, kaj je res in kaj mi pravijo, da je res."<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vecer.com/ne-houston-mi-imamo-problem-6216378|title=Ne Houston, mi imamo problem|date=26. April 2016|accessdate=12.5. 2016|website=VEČER|publisher=|last=Trtnik|first=Samo|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160427141038/http://www.vecer.com/ne-houston-mi-imamo-problem-6216378|archivedate=27. april 2016}}</ref> [[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič Jr.]] je v Filmskem dnevniku 18, za revijo ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', filmu dal oceno "ZA": "Virčev film, prerokovalec preteklosti, [[Jugonostalgija|jugonostalgijo]] ironizira in legitimira."<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/174063/houston-imamo-problem/|title=Houston, imamo problem!|date=6. maj 2016|accessdate=12.5. 2016|website=MLADINA|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170702042334/https://www.mladina.si/174063/houston-imamo-problem/|archivedate=2. julij 2017}}</ref> Film je prejel tudi pohvale za uporabo potujoče kamere, uporabe ptičje perspektive, spretno montažo med arhivskimi ter realnimi posnetki ter postavitve kadrov s Slavojem Žižkom. Uporabljena je bila tipična, tudi precej klišejska glasbena scenografija.<ref>{{Navedi splet|url=http://koridor-ku.si/recenzije/houston-imamo-problem-houston-problem/|title=Houston, imamo problem! (Houston, We Have a Problem!)|date=10. maj 2016|accessdate=12.5. 2016|website=koridor-ku.si|publisher=|last=Konič|first=Eva}}</ref> Film so opazili tudi tuji mediji, med drugimi spletni portal ''The Wrap'', ki je zapisal, da je film zmedel gledalce na svetovni premieri, kar je tudi njegov namen.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.thewrap.com/docu-fiction-movie-confuses-tribeca-film-festival-audience-and-thats-the-point/|title=‘Docu-Fiction’ Movie Confuses Tribeca Film Festival Audience – and That’s the Point|date=16. april 2016|accessdate=12.5. 2016|website=thewrap.com|publisher=|last=Pond|first=Steve|language=en}}</ref> ''[[Scientific American]]'' film navede kot primer, kako zlahka se znanstveni dosežki zlorabijo za grajenje identitete naroda, hkrati pa gledalce svari, da v filmu ne bodo našli veliko tehničnih podatkov o hladni vojni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.scientificamerican.com/article/science-at-the-2016-tribeca-film-festival-and-beyond/|title=Science at the 2016 Tribeca Film Festival and Beyond|date=15. april 2016|accessdate=12.5. 2016|website=Scientific American|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * Frederick C Durant; George S James; International Academy of Astronautics (1974): [http://www.worldcat.org/title/first-steps-toward-space-proceedings-of-the-first-and-second-history-symposia-of-the-international-academy-of-astronautics-at-belgrade-yugoslavia-26-september-1967-and-new-york-usa-16-october-1968/oclc/714239 First steps toward space; proceedings of the first and second History Symposia of the International Academy of Astronautics at Belgrade, Yugoslavia, 26 September 1967, and New York, U.S.A., 16 October 1968], Washington, Smithsonian Institution Press. == Zunanje povezave == * {{official|http://www.houstonfilm.net/}} * [https://bsf.si/sl/film/houston-imamo-problem/ Houston, imamo problem] v [[Baza slovenskih filmov|Bazi slovenskih filmov]] * {{IMDb title|id=5518022|title=Houston, imamo problem!}} * [http://www.kolosej.si/filmi/film/houston-imamo-problem/ Houston,imamo problem! Houston, imamo problem!] na straneh Koloseja {{Vesna na najboljši slovenski film}} [[Kategorija:Psevdodokumentarni filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2016]] [[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Nemški filmi]] [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Katarski filmi]] [[Kategorija:Filmi o vesoljskem programu]] [[Kategorija:Filmi o ameriških predsednikih]] [[Kategorija:Filmi o Josipu Brozu - Titu]] i7u33idl23ysjsew0tcbl4abrmi061x 0 424759 5726156 5690758 2022-07-31T18:53:58Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Naveza | image = | image_size = | landscape = yes <!-- yes, če je je ležeča slika; če pokončna, pusti prazno --> | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Krajevna skupnost Jarenina|Jarenina]],<br>{{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2007]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Mitja Čeh]]<br>[[Jure Mlinšek]]<br>[[Tadej Lužnik]]<br>[[Iztok Halužan]] | past_members = [[Bojan Fras]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Naveza''' je [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki deluje od leta 2007. Sedež imajo v [[Krajevna skupnost Jarenina|Jarenini]] v [[Občina Pesnica|občini Pesnica]], člani pa sicer prihajajo tako s [[Štajerska|Štajerske]] kot tudi [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Ansambel je dosegel vidnejše uspehe na festivalih.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansambelnaveza.si/index.php/o-ansamblu|title=O ansamblu|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Ansambel Naveza|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zasedba == Prvotno trio zasedbo so sestavljali vodja in kitarist Bojan Fras, harmonikar Mitja Čeh in basist Jure Mlinšek. Leta 2009 pa se jim je pridružil še četrti član Tadej Lužnik, ki je prevzel mesto basista, Mlinšek pa od takrat v ansamblu deluje kot vokalist. Leta 2017, na koncertu ob desetletnici ansambla, je kitarista Frasa nadomestil Iztok Halužan, do tedaj član [[Ansambel Zadetek|Ansambla Zadetek]]. Danes tako delujejo kot klasičen trio z diatonično harmoniko in pevcem.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/scena/reportaze/ni-ga-obiskovalca-ki-bi-ga-koncert-ansambla-naveza-pustil-ravnodusnega|title=Ni ga obiskovalca, ki bi ga koncert ansambla Naveza pustil ravnodušnega|date=21. 3. 2017|accessdate=24. 5. 2017|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> == Delovanje == Ansambel je bil ustanovljen leta 2007. Že istega leta so se uspešno predstavili na festivalih na [[Graška Gora|Graški Gori]] in v [[Cerkvenjak]]u, saj so bili obakrat nagrajeni. Festivalsko še bolj uspešno je bilo naslednje leto 2008, ko so se ponovno uspešno predstavili na enakih festivalih, kot leto prej, dodali pa so še uspeh na festivalu na [[Vurberk]]u.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /> Leta 2011 so skupaj s [[Skupina Gadi|Skupino Gadi]] in [[Ansambel Vikend|Ansamblom Vikend]] posneli pesem ''Slovenski narodnjak'', ki je bila uporabljena kot »himna« in uvod v koncert ''Zavriskaj muzikant'' v [[Športna dvorana Marof|Športni dvorani Marof]] v [[Novo mesto|Novem mestu]] 14. oktobra 2011, s katerim so obeležili 5 let delovanja portala [[Narodnjak.si]]. Za to pesem je bil posnet tudi videospot.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/slovenski-narodnjak|title=Slovenski narodnjak|date=12. 10. 2011|accessdate=27. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2016 so dosegli največji festivalski uspeh, saj so zmagali v konkurenci valčkov na najprestižnejšem festivalu narodnozabavne glasbe [[Slovenska polka in valček]] s skladbo ''Če lahko bi me slišala''.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/zmagovalci-festivala-slovenska-polka-in-valcek-so-naveza-veseli-dolenjci-in-sekstakord/389925|title=Zmagovalci festivala Slovenska polka in valček so Naveza, Veseli Dolenjci in Sekstakord|date=8. 4. 2016|accessdate=27. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}</ref> Ansambel nastopa po vsej Sloveniji, občasno pa igrajo tudi v tujini. Poleg štirih zgoščenk so posneli še nekaj videospotov, pripravili pa so tudi že nekaj koncertov v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnici]] (2015) in [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] (2011, 2014). Ob desetletnici delovanja so marca 2017 so v športni dvorani v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] priredili koncert, na kateri so proslavili jubilej, izid 4. albuma Če lahko bi me slišala in se poslovili od ustanovnega člana Bojana Frasa, ki ga je zamenjal Iztok Halužan. Na koncertu je nastopila tudi vrsta glasbenih gostov.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=http://heyevent.com/event/kaq4ochzn4peia/koncert-ansambla-naveza-z-gosti|title=Koncert ansambla Naveza z gosti|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Heyevent.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.napovednik.com/dogodek283676_valentinov_koncert_ansambla_naveza_in_gostov|title=Valentinov koncert ansambla Naveza in gostov|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Napovednik.com|publisher=|last=|first=}}</ref> == Uspehi == Ansambel Naveza je na festivalih osvojil naslednje nagrade:<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|title=Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Vurberk.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/cerkvenjak-2008-vtisi-in-rezultati|title=Cerkvenjak 2008 - vtisi in rezultati|date=25. 9. 2008|accessdate=27. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.cerkvenjak.si/files/emagazine/159/41647/st19_dec2007.pdf|title=Slovenskogoriški klopotec narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 2007|date=17. 12. 2007|accessdate=27. 9. 2016|website=Zrnje iz Cerkvenjaka - glasilo Občine Cerkvenjak|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=30. 6. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":5" /> * 2007: [[Graška Gora poje in igra]] – 2. nagrada občinstva in zlati pastirček. * 2007: [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak|Festival Cerkvenjak]] – 2. nagrada strokovne komisije in 1. nagrada občinstva. * 2008: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Bronasti zmaj. * 2008: [[Graška Gora poje in igra]] – 3. nagrada občinstva in srebrni pastirček. * 2008: [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak|Festival Cerkvenjak]] – 3. nagrada občinstva. * 2010: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Srebrni zmaj, Šifrarjeva plaketa, 1. nagrada za izvedbo. * 2016: [[Slovenska polka in valček]] – Najboljši valček: ''Če lahko bi me slišala''. == Diskografija == Ansambel Naveza je do sedaj izdal štiri albume:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansambelnaveza.si/index.php/glasba|title=Glasba|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Ansambel Naveza|publisher=|last=|first=}}</ref> # Ti si prava (2009) # Fant številka tri (2011) # Sreča opoteča (2014) # Če lahko bi me slišala (2017) == Največje uspešnice == Ansambel Naveza je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Če bi vrnil čas nazaj * Če lahko bi me slišala * Daj mi * Fant številka tri * Sreča opoteča == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * http://www.ansambelnaveza.si/, uradna stran [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Naveza]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2007]] 1wuzckh0mv1ijub85p8dyezp6t08i6q 0 426890 5726157 5722072 2022-07-31T18:54:04Z Yerpo 8417 /* Zadnji Ivanov poskus, da si pridobi cesarsko krono */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |monarch | name = Ivan Češki | image = <!-- WD --> | caption = Ivan kot češki kralj (iz Zbraslavske kronike, ki je izhajala v letih 1305-39) | succession = češki kralj | reign = 1310–1346 | coronation = 7. februar 1311, [[Praga]] | predecessor = Henrik VI. Koroški | successor = [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] | succession1 = grofije Luksemburg, Arlon in Durbuy | reign1 = 1313-1346 | predecessor1 = [[Henrik VII. Luksemburški|Henrik VII.]] | successor1 = [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] | spouse = Elizabeta [[Přemyslidi|Přemysl]] (1292–1330)<br>Beatrice [[Burboni|Burbonska]] (1320-1383) | issue = Margareta<br>Bonna/Guta<br>[[Karel IV. Luksemburški|Karel]]<br>Ivan Henrik<br>Ana<br />Vaclav | house = [[Luskemburžani]] | father = [[Henrik VII. Luksemburški|Henrik VII.]] | mother = Margareta [[Brabant]]ska | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | place of burial = luksemburška stolnica }} '''Ivan Češki''', tudi '''Ivan Slepi''', [[Luksemburg|luksemburški]] [[grof]], [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] [[kralj]], * [[10. avgust]] [[1296]], † [[26. avgust]] [[1346]], Abbeville pri [[Crécy-en-Ponthieu|Crecyju]]. Ivan, vzgojen na francoskem dvoru, je že trinajstleten postal luksemburški grof. Kmalu na to so ga Čehi izbrali za svojega kralja. S češkim plemstvom, ki je hotelo vladati po svoje, se je razšel po nekaj letih prepirov in se posvetil dejavnostim v cesarstvu in pa [[Križarske vojne|križarskim pohodom]] proti poganskim [[Litovci|Litovcem]]. Ob tem so se deloma prostovoljno in deloma pod Ivanovimi pritiski skoraj vsi [[Šlezija|šlezijski]] mali vojvode podredili češki kroni. Po zgodnji smrti svojega očeta, [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemškega kralja]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarja]] [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]], je Ivan umaknil svojo kandidaturo in je na volitvah za novega kralja podprl [[Wittelsbachi|Wittelsbacha]] [[Ludvik Bavarec|Ludvika IV. Bavarskega]] proti [[Habsburžani|Habsburžanu]] [[Friderik I. Habsburški|Frideriku Lepemu]]. Ludvika je vojaško podpiral tudi potem, ko sta bila na dvojnih volitvah izvoljena oba. Vendar ga Ludvik po svoji vojaški zmagi ni nagradil tako, kot je Ivan pričakoval. Njuni poti sta se potem večkrat razšli. Ivan se je povezal s francoskim dvorom, na katerega je bil čustveno vezan že iz mladosti, in postal [[vazal]] francoskega kralja. Ko je papež Ludvika zaradi njunih medsebojnih nesoglasij izobčil, je Ivan iskal priložnosti, da bi ga zamenjal na položaju cesarja. Poskušal se je uveljaviti v cesarski severni Italiji. Z Ludvikom se je bojeval za [[Tirolska|Tirolsko]]. Ko proti cesarju ni uspel, je začel pri enakih prizadevanjih podpirati svojega zelo sposobnega sina [[Karel IV. Luksemburški|Karla]]. Ludvik Bavarski si je z brezobzirnim delovanjem nabiral vse več sovražnikov in nazadnje so prizadevanja Ivana, papeža in Habsburžanov pripeljala do izvolitve Karla za Ludvikovega protikralja. Kmalu potem je Ivan padel v bitki med Francozi in Angleži pri [[Crécy-en-Ponthieu|Crecyju]]. Viteška smrt petdesetletnega kralja, ki ni umrl pri obrambi svoje dežele ampak kot zvest vazal svojega kralja, je vzbudila občudovanje tedanje Evrope in mu prinesla nesmrtno slavo. Ivan je s svojim delovanjem ustvaril okoliščine, ki so njegovemu sinu Karlu omogočile, da je za luksemburško dinastijo ponovno osvojil krono rimsko-nemškega kralja in cesarja. ==Mladost== Ivan je bil najstarejši izmed treh otrok cesarja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]] Od sedmega leta so ga vzgajali na francoskem dvoru. Desetleten naj bi že študiral na pariški univerzi. Čeprav so ga naklonjeni mu zgodovinarji slavili kot utelešenje (tedaj že preživelega) viteškega ideala in dvorne elegance pa tudi kot ljubitelja literature in lepih umetnosti, ga je dejansko vse življenje bolj vznemirjalo rokovanje z orožjem, viteške igre, turnirji, lov in bojevanje. Potem ko je oče leta 1309 postal [[rimsko-nemški kralj]], je ob pomoči regentstva prevzel vodenje grofije Luksemburg. Življenje v Luksemburgu pa se je končalo, ko so mu naslednje leto češki veljaki ponudili češko krono. Po poroki s princeso Elizabeto (1. septembra 1310), hčerko češkega kralja [[Venčeslav II. Češki|Venčeslava II.]], mu je oče v vlogi rimsko-nemškega kralja dal v fevd kraljevino Češko in mejno grofijo [[Moravska|Moravsko]]. Kljub skromni vojski, s katero je razpolagal, je ob večinski podpori prebivalstva dokaj hitro pregnal iz dežele tekmeca [[Henrik VI. Koroški|Henrika VI. Koroškega]] in bil 7. februarja 1311 v [[Praga|Pragi]] kronan za češkega kralja. Ker sta bila njegova predhodnika, [[Přemyslidi|Přemyslida]], tudi poljska kralja, si je lastil tudi [[Poljska|poljsko]] krono.<ref>Hoensch, str. 52</ref> ==Kralj Češke== Češko plemstvo je zelo motilo, da je Henrik VII svojemu, češkega jezika neveščemu sinu dodelil regentstvo iz cesarstva, ki si je prizadevalo dobiti češke politične pristojnosti v svoje roke. Med regenti je češke politične razmere najbolje poznal Peter von Aspelt, nadškof v [[Mainz]]u, ki je v službi češkega kralja Vaclava II. nekaj časa opravljal službo kanclerja. Ob njem so bili v regentskem svetu še pokneženi grof Berthold VII. von Henneberg, deželni grof Ulrich von Leuchtenberg, Walter von Castell in grof Heinrich von Weilnau. Njihovim izkušnjam je pripisati, da so se Habsburžani sprijaznili s predčasno vrnitvijo fevda Moravske in se za sprejemljivo odškodnino odpovedali tudi svojim (sicer spornim) zahtevam po češkem prestolu. V maju in juniju 1311 je kraljevi par z velikim spremstvom na Moravskem (tako kot prej na Češkem) sprejemal izraze pokorščine ter potrjeval in delil pravice in svoboščine. Kralj je obljubil, da ne bo zaposloval tujcev, ne bo zahteval vojaške službe zunaj dežele in da bo denar iz davkov porabil le za kronanje in za ženitve svojih hčera. Veliko pozornosti je vzbudila zamenjava mogočnega barona Henrika Lipskega (češko Jindřich z Lipé), dotlej odgovornega za celotno finančno poslovanje, z Walterjem Castellom, kot tudi dosledna revindikacija odtujenega kronskega imetja in vojaških sredstev za vzpostavitev deželnega miru. Izgledalo je, da je s trdimi prijemi regentska skupina uspela normalizirati razmere.<ref>Hoensch, str. 53-54</ref> Henrik VII. je pred [[Henrik VII. Luksemburški#Pohod v Italijo in kronanje za cesarja v Rimu|odhodom na kronanje]] za cesarja v Italijo imenoval Ivana za cesarskega [[vikar]]ja. Ko je oče iz Italije [[Henrik VII. Luksemburški#Priprave za napad na Neapelj in Henrikova smrt|prosil za nove čete]], je Ivan v tej vlogi sklical za 1. maj 1313 državni zbor in začel zbirati denar in čete, ki naj bi jih osebno popeljal v Italijo. Češki kontingent je (z zamudo) 15. avgusta krenil na pot. V začetku septembra 1313 je Ivan na [[Švabska|Švabskem]] zvedel za očetovo smrt. Ivan ni mogel preprečiti, da se čete kar same ne bi razšle. Za svoja namestnika na Češkem je imenoval Petra von Aspelta in Bertholda VII. von Henneberga, ki naj bi ob podpori praškega škofa Jana IV. Dražiškega (Jan IV. z Dražic) vodila vlado v soglasju s češkimi baroni, ter je na naroku v [[Rhens]]u 2. januarja 1314 najavil svojo kandidaturo za rimsko-nemškega kralja.<ref>Hoensch, str. 54-55</ref> ==Volitve rimsko-nemškega kralja. Sodelovanje z Ludvikom IV. Bavarskim== Ivan je imel na svoji strani poleg lastnega glasu le še volilna glasova strica [[Balduin Luksemburški|Balduina]] (ki je bil [[trier]]ski nadškof) in Petra von Aspelta. Ker za Ivanovo kandidaturo nikakor ni bilo mogoče pridobiti vplivnega [[köln]]skega nadškofa, ni bilo realne možnosti, da bi se lahko Ivan uveljavil proti najmočnejšemu protikandidatu, Habsburžanu [[Friderik Lepi|Frideriku Lepemu]], sinu nekdanjega rimsko-nemškega kralja [[Albreht I. Habsburški|Alberta I.]] Friderik Lepi ob srečanjih z Ivanom tudi ni hotel potrditi (že danega) umika svojih zahtev do češke krone. Tako sta Balduin in von Aspelt ocenila, da je najbolje, da Ivan svojo kandidaturo umakne in ne rine v konflikt z močnim nasprotnikom. Ivan je na umik s težkim srcem pristal. Ker pa Luksemburžani nikakor niso želeli, da bi bil za kralja izvoljen Habsburžan, so za kandidata predlagali in podprli gmotno šibkega zgornje-bavarskega grofa [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvika IV.]] iz rodbine [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]], bratranca Friderika Lepega. Tako je 19. in 20. oktobra 1314 prišlo do dvojnih volitev, na katerih sta dve skupini volilnih knezov izvolili vsaka svojega kandidata, Ludvika IV. Bavarskega in Friderika Lepega (glej [[Ludvik IV. Wittelsbaški#Dvojne volitve rimsko-nemškega kralja (1314)|Dvojne volitve]]).<ref>Hoensch, str. 55-56</ref> Ludvik je Ivana za podporo pri volitvah in končanje cesarskega vikariata nagradil tako, da mu je zagotovil integriteto vseh njegovih ozemelj. Potrdil mu je staro pravico čeških kraljev, da se jim ni treba udeleževati dvornih zborov, cesarskih vojn in cesarskih sodb. Češki kroni je dodelil območje [[Cheb]]skega in v fevd zgornje-pfalška gradova Floß in Parkstein, kot tudi obljubo vojaške pomoči za ponovno zavzetje kraljevine Poljske. Za grofijo Luksemburg, katere upravljanje je Ivan avgusta 1314 prepustil stricu [[Balduin Luksemburški|Balduinu]], je bilo pomembno, da je Ivan dobil zagotovilo za pričakovano nasledstvo v sosednjih vojvodinah [[Limburg]], [[Brabant]] in [[Lotaringija|Lotaringiji]]. Ludvik in Ivan sta se tudi dogovorila za medsebojno pomoč pri obrambi njunih ozemelj.<ref>Hoensch, str. 57</ref> Ludvik Bavarski in Friderik Lepi sta [[Ludvik IV. Wittelsbaški#Spopadi in sporazumi med kraljema (1315-26)|vladala vsak na svojem območju]] do medsebojnega vojaškega [[Bitka pri Mühldorfu|spopada pri Mühldorfu]], 28. septembra 1322. V spopadu je zmagal Ludvik; med ujetniki je bil tudi Friderik, ki ga je dal Ludvik zapreti.<ref name="H64">Hoensch, str. 64</ref> ==Nesoglasja s češkimi baroni== Dotlej, ko se je Ivan spomladi 1315 za daljši čas vrnil na Češko, se je tam nezadovoljstvo nad tujimi upravniki že toliko zaostrilo, da se je čutil prisiljenega odstaviti jih in na čelo češke uprave ponovno postavil Henrika Lipskega. Že kmalu pa je prišlo med Lipskim in kraljem do novih napetosti, ki so se še zaostrile, ko je Lipski prednostno uporabil dohodke iz srebrnih rudnikov v [[Kutna Gora|Kutni Gori]] za odplačilo državnih dolgov, ki so jih nakopičili baroni in prelati, ter drastično zmanjšal sredstva za vzdrževanje dvora. Ivan je Lipskega ponovno odstavil in ga dal zapreti, kar je povzročilo državljansko vojno. Ivan je prosil za vojaško pomoč [[Mainz|majnškega]] in [[trier]]skega nadškofa. Ko sta marca 1316 Peter von Aspelt in Balduin prispela v Prago, sta v tednih pogajanj z baroni umirila položaj in dosegla izpustitev Lipskega, ne pa tudi zbližanja med kraljem in baroni. Ivan je sredi avgusta 1316 z Balduinom ponovno zapustil Prago. 19. septembra 1316 se je na strani Ludvika Bavarskega boril pri [[Esslingen am Neckar|Esslingenu]] v spopadu s Friderikom Lepim. Izkazal se je v hrabrosti in bil imenovan za viteza. Nato se je posvetil problemom grofije Luksemburg. 14. maja 1316 se mu je rodil sin [[Karel IV. Luksemburški|Vaclav]] (kasneje preimenovan v Karla).<ref>Hoensch, str. 58</ref> Med tem se je na Češkem, kjer se je Peter von Aspelt trudil voditi pomirjevalno in pravično politiko, oblikovala nova opozicija baronov. Ivanu niso očitali le dolge odsotnosti in grabljenja srebra iz Kutne Gore za potrebe luksemburške dinastije, ampak ponovno tudi nevzdržno velik vpliv tujih uradnikov. Aprila 1317 je Peter von Aspelt znerviran predal posle kraljici. Ta je s svojimi pristaši, ki jih je vodil Vilém Zajíc, in najemniki začela preganjati pristaše Lipskega. Do krhke pomiritve je prišlo šele koncem junija, ko je Elizabeta z otroki zbežala v grad Elbogen na zahodu Češke. Novembra je pripeljal Ivan na Češko manjšo vojaško enoto, kar je spodbudilo Lipskega, da je na [[Dunaj]]u obiskal protikralja Friderika Lepega, ki mu je obljubil vojaško pomoč (27. decembra 1317). Kralj Ludvik, ki ni želel videti svojega nasprotnika na Češkem, se je 31. marca 1318 pojavil v [[Cheb]]u in izsilil poravnavo med Ivanom in upornimi baroni. Sledil je deželni zbor v [[Domažlice|Domažlicah]], ki je imel za Češko daljnosežne posledice. Na zboru je moral Ivan pristati na sklepe, s katerimi so mu bile odvzete notranjepolitične in finančne pristojnosti; pristojnost vladanja so vse bolj prevzemali stanovi. Ivan je moral slavnostno obljubiti, da bo odpustil vse tuje svetovalce, umaknil iz dežele tuje vojake in zaposloval v državnih službah izključno domačine. Henrik Lipski je ponovno prevzel službo glavnega upravnika in poskrbel, da so njegovi zaupniki prevzeli vse pomembne položaje. V zameno je kralj dobil obljubo, da bo redno dobival kroni namenjeni denar.<ref>Hoensch, str. 59-60</ref> Zakon med lahkoživim Ivanom in ponosno Elizabeto, ki je bil ves čas neharmoničen, je doživel zlom, ko je kraljica izvedela, da se Ivan dogovarja z Ludvikom Bavarskim o zamenjavi Češke z [[Palatinat|Renskim palatinatom]]. Zamenjavi, ki bi bila ugodna tako za Ivana (ki se je na Češkem počutil tujca) kot za Ludvika, je poleg kraljice nasprotoval tudi Balduin; načrt je propadel. V nezaupanju, ki je zraslo med zakoncema, se je Ivan bal, da bo Elizabeta s pomočjo svojih čeških podpornikov proglasila prestolonaslednika Vaclava za kralja in sama prevzela regentstvo. Materi je odvzel otroke in jih dal v vzrejo samostanom in tujim dvorom. Elizabeta je v juliju 1319 poskušala s pomočjo meščanov Prage in naklonjenih ji plemičev prevzeti oblast. Prišlo je do odprtih bojev s kraljem, ki jih je po desetih dneh ustavila stranka, zbrana okrog Lipskega. Meščani Prage so za kazen za mnogo let izgubili svoj privilegiran položaj. Elizabeta se je umaknila v ljubi ji grad Mělník na [[Laba|Labi]] in potem v Cham in se ni več vmešavala v dnevno politiko. Kralju pa je vendarle še rodila dva otroka, ki sta preživela otroško dobo.<ref>Hoensch, str. 61</ref> Tudi Ivan se je nehal zanimati za češke zadeve in je hodil tja samo še po denar. Češka si je leta 1320 ob dobri letini in boljšem vladanju baronov opomogla. Leta 1321 je Ivan v Pragi organiziral prvi viteški turnir. Češki kronisti privoščljivo poročajo, kako je padel s konja in dobil življenjsko nevarne poškodbe.<ref>Hoensch, str. 62</ref> ==Križarski pohodi v Litvo. Pridobitev Šlezije== [[slika:JenikLucvGelnhausenu.jpg|thumb|Kralj Ivan kot jezdec. Gelnhausenův kodex iz začetka 15. stoletja.]] Še vedno pa se je Ivan potegoval za poljsko krono, za katero je bil mišljenja, da jo je po ženi podedoval po [[Přemyslidi]]h. Stara poljska dinastija [[Pjasti|Pjastov]] je po dvestoletni razdrobljenosti Poljske uspela ponovno vzpostavila samostojno kraljevino, ni pa mogla preprečiti odpadanja z rudninami bogatih [[Šlezija|šlezijskih]] pokrajin, v katerih je bilo veliko naseljencev z zahoda. Prvi je svojo vojvodino Troppau podredil češki kroni (1318) nelegitimni vnuk kralja [[Otokar II. Přemysl|Otokarja II. Přemysla]], Nikolaj, poročen z dedinjo vojvode Ratibora. Po smrti mogočnega ogrskega magnata Matúša Čáka, ki je obvladoval mejne pokrajine s Češko in Poljsko, je bilo nevarno, da bosta ogrski kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] in poljski kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] v soglasju s Habsburžani povečala pritisk na vzhodno mejo [[Moravska|Moravske]]. Po nasvetu svojega svaka [[Karel IV. Francoski|Karla IV. Francoskega]] se je Ivan poravnal s Habsburžani in s svojim daljnim sorodnikom Karlom I. Ogrskim. S pogodbo iz Gödinga in Holiča (18. september 1323) se je dinastija Habsburžanov ponovno odrekla vsem zahtevam do češke krone.<ref>Hoensch, str. 65</ref> Med tem ko se je Ludvik Bavarski [[Ludvik IV. Wittelsbaški#Ludvik v Italiji. Zaostritev spora s papežem (1327-34)|mudil v Italiji]], se je Ivanu posrečila politična mojstrovina: uspel je prepričati štiri zgornje-šlezijske vojvode (to so bili: Bolesław/Bolko Niemodliński, Kazimierz I Cieszyński, Władysław Opolski, Leszek Raciborski), da so se podredili češki kroni (februarja 1327). Da bi podprl svojo zahtevo po poljski kroni, je Ivan z majhno vojsko iz [[Bytom]]a prodrl proti [[Krakov]]u, prestolnici svojega tekmeca "kralja iz Krakova" (kot je imenoval [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I.]]), in začel mesto oblegati, a je odnehal, ko mu je ogrski kralj Karel I. dal vedeti, da je na poljski strani. Toda že 5. aprila je dobil novo priznanje, ko mu je tudi [[vroclav]]ski vojvoda Henrik VI. podredil svojo vojvodino. Ker je bil vojvoda brez sina, je Ivan s tem dobil tudi [[Pjasti|pjastovsko]] pravico do nasledstva.<ref>Hoensch, str. 73-74</ref> Kmalu za tem (potem ko se je nekaj časa mudil v Parizu in si tam pridobil zaupanje novega francoskega kralja [[Filip VI. Francoski|Filipa VI.]]) je bil Ivan julija 1328 spet na Češkem in v zavezništvu z ogrskim kraljem vodil pohod proti avstrijskemu vojvodi Frideriku Lepemu. Zavzel je severni del [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] in prisilil Friderika, da je moral sprejeti mir ob plačilu zelo velike odškodnine. Ivan si je s tem zavaroval hrbet za svoj prvi križarski pohod proti poganskim [[Litovci|Litovcem]] (mimogrede pa je pritisnil še na poljskega kralja). Izkoristil je zamrznjene reke in v spremstvu nemških in čeških vitezov prekoračil [[Njemen]] (1. februarja 1329) in zasedel pomembna mesta v Žemaitiji (Samogiti), ko je prišlo poročilo, da je poljski vladar pretrgal sklenjeno premirje in napadel [[Chełmno|chełmensko]] pokrajino, ki je pripadala [[Tevtonski viteški red|Nemškemu viteškemu redu]]. Križarji so se hitro vrnili. V [[Torunj]]u je Ivan Nemškemu redu 13. marca na novo dodelil chełmensko pokrajino in prislil [[Mazovija|mazovijskega]] vojvodo Vaclava, da mu je priznal vazalstvo. Obljube in grožnje so v aprilu in maju pripravile tudi večino drugih malih šlezijskih knezov, da so se mu poklonili in svoje vojvodine podredili češkemu kraljestvu. Poleg tega je od svojega svaka Henrika [[Świdnica|Švidniškega]]-[[Jawor|Javorskega]] kupil vzhodno [[Lužica|Lužico]] z Görlitzem.<ref>Hoensch, str. 75-76</ref> Konflikt s Poljsko se je ponovil leta 1330, potem ko je Ivan 16. marca 1330 prodal Nemškemu redu [[Dobrzyń]] in s tem sprožil nove boje med Nemškim redom in Poljsko. Ivan je vdrl v [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in je bil že tik pred zavzetjem [[Poznanj]]a, ko je sprejel ponudbo Vladislava I. za premirje, ki je kljub občasnim manjšim spopadom zdržalo do končnega sporazuma leta 1335.<ref>Hoensch, str. 76-77</ref> V tekmovanju za cesarski položaj je bil Ivan leta 1335 pred pomembnim spopadom z Ludvikom Bavarskim. S pogajanji v [[Trenčín]]u in [[Vág]]u ter s pogodbo v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]], 19. septembra 1335, so trije kralji v glavnem rešili sporna vprašanja med Češko, Poljsko in Ogrsko (pogodba je v grobem določila meje za naslednjih 600 let). Ivan in [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] sta se odpovedala zahtevam po poljski kroni, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III.]] pa se je odpovedal večini Šlezije (ki je v praksi že priznavala suverenost Češke).<ref>Hoensch, str. 87-88</ref> Za božič leta 1336 je Ivan v spremstvu sina Karla, zeta Henrika XIV. in številnih plemičev organiziral drugi križarski pohod proti Litovcem. Mila zima je onemogočila bleščeče uspehe. Ivan in Karel sta obnovila nekatere pogodbe z Nemškim redom, ki sta ga vzela v zaščito, slavnostno sprejela [[vroclav]]sko vojvodino pod češko krono in se s poljskim kraljem dogovorila, da bodo zaustavili občasno ponavljajoče se spopade na mejnem območju.<ref>Hoensch, str. 89-90</ref> Pozimi 1344/45 je Ivan, ki je bil že štiri leta slep, v uglednem spremstvu organiziral še tretji križarski pohod proti Litovcem. Križarji so po prehodu Njemna vdrli globoko v Žemaitijo, ko so dobili sporočilo, da nasprotniki ogrožajo [[Kaliningrad|Königsberg]] in je tudi odjuga terjala hiter umik. V [[Kalisz]]u je prišel Karel zaradi izdaje [[Świdnica|švidniškega]] vojvode v ujetništvo Kazimirja III., ki ga je cesar pridobil na svojo stran. Karel se je ujetništva hitro rešil. Prišlo pa je do uničujočih bojev na šlezijsko-poljskem območju, v katerih se je Ivan boril v prvih vrstah in skoraj zavzel Krakov. Bojevati so se prenehali šele julija, po posredovanju papeža.<ref>Hoensch, str. 97-98</ref> ==Spremenljivi odnosi z Ludvikom Bavarskim== [[slika:N%C3%A1b%C4%9Bh_Jana_Lucembursk%C3%A9ho_k_zalo%C5%BEen%C3%AD_%C4%8Desk%C3%A9_velmoci_v_druh%C3%A9_t%C5%99etin%C4%9B_stolet%C3%AD_XIV.jpg|thumb|Ozemlja, na katerih je vladal Ivan (debele črte) v primerjavi z ozemlji prve [[Češkoslovaška|Češkoslovaške republike]] (sivo).]] Ivan se je v bitki pri Mühldorfu (28. septembra 1322) bojeval na strani Ludvika Bavarskega in je po zmagi dobil za nagrado pred osmimi leti obljubljeno [[cheb]]sko pokrajino in v fevd cesarska mesta [[Altenburg]], [[Zwickau]] in [[Chemnitz]] in poleg tega obljubo, da bo njegov bodoči zet Friderik dobil v fevd [[Turingija|Turingijo]] in [[Meißen]]. Po zmagi nad tekmecem pa rimsko-nemški kralj ni bil več tako odvisen od Ivana kot prej, kar je pripeljalo do ohlajanja njegove naklonjenosti do Ivana. To se je pokazalo že, ko mu je Bavarec prevzel zeta in s Friderikom poročil svojo hčer, preden mu je podelil v fevd Turingijo in Meißen, in še bolj, ko je svojemu najstarejšemu sinu [[Ludvik V. Bavarski|Ludviku Starejšemu]] na državnem zboru v [[Nürnberg]]u spomladi 1323 podelil v fevd [[Brandenburg (volilna kneževina)|mejno grofijo Brandenburg]], ki jo je Ivan pričakoval za nagrado, ker je pred volitvami leta 1314 umaknil svojo kandidaturo. Umika kandidature Ivan nikdar ni prebolel in ko je Ludvik Bavarski v naslednjih letih prišel v tako hud spor s papežem, da ga je ta poskušal odstaviti, se je Ivan večkrat videl v vlogi tistega, ki ga bo na prestolu zamenjal.<ref name="H64"/> Spor med papežem in kraljem se je razplamtel spomladi 1323, ko je Ludvik Bavarski poslal v Italijo svojega vikarja in s tem, po mnenju [[Papež Janez XXII.|Janeza XXII.]], posegel v papeško pristojnost. Ker rimsko-nemški kralj, ki po papeževem mnenju ni bil izvoljen legalno, nikakor ni hotel preklicati svojih ukrepov in imenovanj, ga je Janez XXII. marca 1324 izobčil in mu vzel vse vladarske pravice. Julija 1324 je podprl načrt francoskega kralja [[Karel IV. Francoski|Karla IV.]] in avstrijskega vojvode [[Leopold I. Avstrijski|Leopolda I.]], po katerem bi Ludvika Bavarskega odstavili in na njegovo mesto postavili francoskega kralja Karla IV. Načrta pa Luksemburžana, Ivan in Balduin, ki sta ravnokar oblegala [[Metz]], nista podprla. Francoski kralj je Bavarcu ponudil, da poplača vse njegove dolgove, če odstopi s kraljevega prestola. Ko je ta ponudbo odklonil, se zdi, da se je Ivan že tedaj poigraval z mislijo, da bi ponudil svojo kandidaturo kot kompromisno rešitev. Toda z nepričakovanim pobotanjem med Ludvikom Bavarskim in Friderikom Lepim so vse te variante odpadle.<ref>Hoensch, str. 68-70</ref> Med tem, ko se je Ludvik Bavarski [[Ludvik IV. Wittelsbaški#Ludvik v Italiji. Zaostritev spora s papežem (1327-34)|mudil v Italiji]], kjer se je dal kronati za cesarja, je Janez XXII. v [[Avignon]]u pletel vezi za njegovo odstavitev. Ivana, ki je obljubil križarski pohod, je skušal vzpodbuditi k sodelovanju z obljubo triletnih cerkvenih dohodkov na Češkem in Moravskem. S pismom 13. januarja 1328 je pozval volilne kneze, naj takoj izvolijo novega monarha. Cerkveni knezi, morda tudi Ivan, so se zedinili za volilni dan 31. maj 1328. Ko pa je tirersko-češko poslanstvo prineslo v Avignon pogoje obeh Luksemburžanov (izločitev francoskega vladarja, izvolitev Ivana in materialne spodbude), se je papež, ki je očitno favoriziral [[Filip VI. Francoski|Filipa VI.]], ki je ravnokar prišel na francoski prestol, odzval medlo. Septembra je izbruhnil še spor zaradi nasledstva v [[Mainz|majnški]] nadškofiji (stolnični kapitel je za novega nadškofa postuliral Balduina, Janez XXII. pa je za to mesto predvidel nečaka kölnskega nadškofa) in oba Luksemburžana sta se dokončno odvrnila od papeževega načrta za volitve novega kralja. Čeprav Balduin Bavarčeve osebnosti ni sprejemal, je vendarle postal njegov zaveznik v boju proti kuriji. Oba Luksemburžana sta imela kar precej zaslug, da je Ludvik obdržal svoj položaj v Nemčiji. Po povratku iz Italije je bil zato Bavarec Ivanu spet bolj naklonjen in mu je dovolil, da se močneje angažira v cesarski Italiji.<ref>Hoensch, str. 71-72</ref> ==Ivanovo delovanje v Italiji== Ivan je poskrbel za kar nekaj priprav. Sklenil je mirovno in prijateljsko zvezo (9. maja 1330) z avstrijskima vojvodoma, [[Albreht II. Avstrijski|Albertom II.]] in Otonom, bratoma ravnokar (januarja) umrlega Friderika Lepega, posredoval je pri mirovnem sporazumu med Habsburžani in Wittelsbachi (6. avgusta 1330) in 16. 9. 1330 izpeljal (že od leta 1327 načrtovano) poroko med svojim drugim sinom Ivanom Henrikom in dedinjo Tirolske [[Margareta Tirolska|Margareto]] (hčerko [[Henrik VI. Koroški|Henrika VI. Koroškega]]). S tem si je zagotovil prehod vojske iz Češke preko Spodnje Bavarske (kjer je gospodaril njegov zet Henrik XIV.) in Tirolske v severno Italijo. Sporno ostaja, ali je na prošnjo ogroženih [[Brescia|Bresčanov]] prišel s 400 oklepljenimi konjeniki tja v imenu cerkve ali cesarstva, v želji, da poveča svoj vpliv in vzpodbudi Ludvika Bavarskega k odstopu. Vsekakor je delal vtis, da želi pomiriti med seboj sprto deželo. Podredil si je kar nekaj mestnih komun in celo milanski [[Družina Visconti|Viscontiji]] so formalno priznali njegovo oblast. Takoj pa se je odzval cesar, ki je Italijane opozoril, da se smejo podrejati le njegovemu na novo imenovanemu vikarju (Otonu Avstrijskemu) in je pozval Ivana na pogajanja v [[Regensburg]] (v juliju in avgustu 1331), po katerih je moral Ivan sprejeti cesarjeve zahteve in se mu podrediti. Vendar sta kmalu spet začela sodelovati in cesar je Ivanove osvojitve v Italiji za 120.000 [[florint]]ov priznal kot cesarski fevd in ga tako dejansko imenoval za [[vikar]]ja za cesarsko Italijo, vedoč da ga bo to sprlo s papežem.<ref>Hoensch, str. 78-80</ref> Ivan se je vsako leto mudil po nekaj tednov na pariškem dvoru. Veljal je za neustrašnega borca na turnirjih in najboljšega predstavnika francoske dvorne kulture in si tako zlahka pridobil zaupanje novega francoskega kralja [[Filip VI. Francoski|Filipa VI.]], s katerim sta se poznala že iz mladostnih let in ki je bil polbrat Ivanove snahe Blance.<ref>Hoensch, str. 81</ref> Januarja 1332 je z njim v [[Fontainebleau]]u sklenil zvezo, ki jo je podkrepil s poroko svoje (prej že petkrat zaročene) hčerke Gute/Bonne s Filipovim sinom-prestolonaslednikom [[Ivan II. Francoski|Ivanom]]. V pogodbi sta se Ivan in njegov sin Karel obvezala, da bosta s 400 konjeniki branila posesti Filipa VI. in njegovih dedičev. Govora je bilo tudi o luksemburškem kraljestvu znotraj cesarstva. Brezpogojno pripravljenost kneza [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], delovati v interesu francoskega monarha, zgodovinarji pogosto enačijo z veleizdajo. Ivan je v zvezi iskal oporo za boj proti Ludviku Bavarskemu; pogodbi iz Fontainebleaua je ostal zvest do konca življenja.<ref>Hoensch, str. 75</ref> Ivan se je naslednje mesece zadrževal zahodno od [[Ren]]a, kjer je vojaško in politično deloval v interesu francoskega dvora in tako tudi ni sodeloval na sestanku volilnih knezov v [[Rhens]]u, kjer so se odločili za svojo neodvisno politiko napram papežu; ta naj bi v bodoče papežu onemogočala vtikanje v posvetne zadeve cesarstva in v volitve cesarja. Ludvik Bavarski, ki ni točno poznal pogodbe iz Fontainbleaua, je v odgovor začel skupaj s Habsburžani pripravljati napad na kraljevino Češko. Da bi spodnesel to delovanje, je Ivan 13. julija 1332 na Dunaju podpisal mirovni sporazum, ki mu je nalagal, da Habsburžanom izroči vsa avstrijska mesta in gradove, ki so bili njegovi fevdi, in da se odpove vsem morebitnim zahtevam po dedovanju avstrijskih dežel (zahtevi, da se poroči s hčerko umrlega Friderika Lepega, se mu je uspelo izogniti, potem ko papež ni dal pristanka na zakon). Na državnem zboru avgusta 1332 v Nürnbergu je s pomočjo strica Balduina omilili tudi zaostritev s cesarjem.<ref>Hoensch, str. 82</ref> Med tem so se v severni Italiji Ivanovi nasprotniki povezali v Ligo ([[Ferrara]], [[Mantova]], [[Verona]], [[Firence]], [[Neapelj]] in [[Milano]]). Številne komune so se Ivanu izneverile. Ta proces je začasno zaustavil Ivanov sin [[Karel IV. Luksemburški|Karel]], ki je kot očetov namestnik dosegel zmago pri San Felice blizu [[Modena|Modene]] (25. novembra 1332.) Decembra je Ivan v Parizu zbral malo vojsko, in jo pred koncem leta pripeljal preko [[Savoja|Savoje]] v [[Lombardija|Lombardijo]]. Liga se je izogibala spopadu. Ivanu je zmanjkovalo denarja in najemniška vojska je kopnela. Po porazu pri Ferrari (14. aprila 1333) ni bilo več izgledov za zmago. Sredi oktobra 1335 je bil Ivan prisiljen skoraj v begu umakniti se s preostankom vojske preko Alp.<ref>Hoensch, str. 83-84</ref> ==Zadnji Ivanov poskus, da si pridobi cesarsko krono== Smrt koroškega vojvode [[Henrik VI. Koroški|Henrika VI.]], gospodarja Tirolske in Koroške (2. aprila 1335), ki ni imel moškega naslednika, je bil povod za nov Ivanov poskus, da ob podpori francoskega dvora poskuša ponovno osvojiti cesarski naslov za luksemburško dinastijo. Maja 1335 je dal Ludvik Bavarski Habsburžanom (v skladu z medsebojnim tajnim dogovorom iz leta 1330) v fevd [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in južno [[Tirolska|Tirolsko]], med tem ko je severno Tirolsko nameraval obdržati zase. Toda tirolski stanovi so se wittelsbaškim četam uprli in Tirolsko je še naprej lahko v imenu mladoletnega brata Ivana Henrika upravljal Ivanov prvi sin Karel. Ivan je v že omenjenih pogajanjih s poljskim in ogrskim kraljem v Trenčinu in s pogodbo v Višegradu zavaroval češke vzhodne meje (19. september 1335). Februarja 1336 so češki vojaki z ogrsko pomočjo vdrli v [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]] in do aprila zasedli vse ozemlje severno od [[Donava|Donave]]. Julija so razširili boje na Bavarsko. Avgusta sta si približno enako močni vojski (češka in ogrska proti avstrijski in bavarski) stali nasproti pri [[Landau]]u ob [[Isar]]ju dvanajst dni, ne da bi prišlo do spopada. Ivan je izkoristil nesoglasja med cesarjem in Habsburžani in 9. septembra 1336 samo s Habsburžani podpisal mir v [[Enns]]u, v katerem je Habsburžanom priznal Koroško, Kranjsko in Slovensko marko, svojemu sinu Ivanu Henriku pa je namenil vso Tirolsko. Čeprav so tirolski stanovi in ogrski kralj navajali pridržke, je Ivan vztrajal na pogodbi predvsem zato, ker je z njo v boju z Ludvikom Bavarskim pridobil Habsburžane na svojo stran; Ludviku tedaj sploh ni priznaval cesarskega naslova in ga je imenoval "tisti, ki se naslavlja z rimski cesar". Očitno pa si cesar tega ni jemal preveč k srcu.<ref>Hoensch, str. 87-89</ref> Ludvik je po letu 1337, ko se je nakazovala vojna med Francozi in Angleži, doživljal [[Ludvik IV. Wittelsbaški#Na višku cesarske moči (1335-45)|višek svoje cesarske oblasti]]. Na državnem zboru v [[Frankfurt]]u (6. avgusta 1338) je bil deležen vsestranske podpore. Naslednji mesec se je dvornega zbora v [[Koblenz]]u udeležil tudi angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]], s katerim sta si izmenjala izraze spoštovanja, Ludvik pa je Edvarda imenoval za cesarskega vikarja. Temu vzdušju se je moral nazadnje prilagoditi tudi Ivan. 20. marca 1339 je pod pritiskom strica Balduina, ki mu Ivanova prevelika bližina s francoskim kraljem in hrepenenje po cesarskem prestolu tudi nista bila všeč, v Frankfurtu sklenil mir z Bavarcem in mu prvič po petindvajsetih letih kot [[Knez#Zgodovinski pregled|državni knez]] izrekel pokorščino in se odrekel svojim prizadevanjem za cesarski prestol. Sin Karel se je od te podreditve odločno distanciral. Odtlej je bil sin tisti, ki si je prizadeval pridobiti cesarski prestol za luksemburško dinastijo. Vseeno je Ivan še naprej pomagal francoskemu kralju pri obrambi njegove dežele (avgusta 1337 mu je obljubil, da bo proti Angležem postavil 500 oklepljenih konjenikov). Odpovedal se je že itak izgubljeni poziciji v Italiji, uspel pa je nekaj časa še zadržati dejansko oblast na Tirolskem. Ivan, ki je bil že od leta 1337 slep na eno oko (posledica vnetja in posegov zdravnikov), se je spomladi 1340 zadrževal na pariškem dvoru, od koder je tajno odpotoval v [[Montpellier]], kjer si je pri uglednih zdravnikih tamkajšnje univerze pustil operirati sivo mreno. Operacija ni uspela. Popolnoma je oslepel, vendar se kljub temu ni pustil bistveno omejiti v aktivnostih, ampak je še naprej zasledoval politične cilje z običajno delavnostjo in veseljem.<ref>Hoensch, str. 90-93</ref> ==Izvolitev sina Karla za rimsko-nemškega protikralja. Ivanova smrt.== Tirolski stanovi, ki so se leta 1335 uprli oblasti Wittelsbachov, tudi z oblastjo Luksemburžanov niso bili zadovoljni. Pa tudi [[Margareta Tirolska|Margareta]] ni bila zadovoljna s svojim nezrelim soprogom. Neke novembrske noči leta 1341 je Ivan Henrik ostal pred zaprtimi vrati gradu Tirol in moral je zapustiti Tirolsko. Ne da bi počakal na cerkveno ločitev zakona med Margareto in Ivanom Henrikom, se je cesarjev najstarejši sin, [[Ludvik V. Bavarski|Ludvik Starejši]], potem ko mu je umrla prva žena, 10. februarja 1342 poročil z Margareto Tirolsko. Oče mu je dal v fevd Tirolsko, v nasprotju z dogovorom s Habsburžani pa tudi Koroško.<ref name="H94">Hoensch, str. 94</ref> Zaradi številnih kršitev sporazumov v cesarstvu je bil cesar vse bolj izoliran. Januarja 1341 se je v prijateljski pogodbi povezal s francoskim kraljem Filipom VI., ki odtlej svojemu dolgoletnemu partnerju Ivanu ni več nudil pomoči proti cesarju. Nespravljivega sovraštva pa si cesar ni nakopal le s strani papeža in Luksemburžanov (vključno z dolgo zvestim mu Balduinom), ampak tudi s strani Habsburžanov. 15. decembra 1341 so Luksemburžani in Habsburžani proti cesarju sklenili obrambno zvezo do končne zmage.<ref name="H94"/> Njihov načrt, da izvolijo protikralja in potem premagajo Bavarca, je podprl tudi novi papež [[Papež Klemen VI.|Klemen VI.]] Ivan in predvsem njegov sin Karel sta vztrajno pripravljala okoliščine v prid volitev. Marca 1346 je Karel z mnogimi obljubami pridobil za načrt tudi svojega starega strica Balduina, ki je v volitve vložil ves svoj prestiž in 11. julija 1346 je šest volilnih knezov v Rhensu Karla izvolilo za rimsko-nemškega kralja (glej [[Karel IV. Luksemburški#Lobiranje in izvolitev za nemškega protikralja|Lobiranje in izvolitev]]).<ref>Hoensch, str. 99-100</ref> Toda Luksemburžani niso imeli časa za slavje. Že naslednjega dne se je angleški kralj Edvard III. z vojsko izkrcal v [[Normandija|Normandiji]]. Ivan, zvest pogodbi iz leta 1332, in tudi Karel s češkim kontingentom, sta Angleže pričakala na francoski strani. V odločilni bitki je slepi Ivan poveljeval prednji straži številčno daleč močnejše francoske armade. Bitko, ki je zaradi nediscipliniranosti nekaterih francoskih baronov izbruhnila popoldne 26. avgusta 1346 severno od kraja Abbeville pri [[Crécy-en-Ponthieu|Crecyju]], so v svojo korist odločili angleški lokostrelci. Padlo je 10 francoskih knezov in 80 zastavonoš, med njimi, ne ve se kako, tudi kralj Ivan. Smrt petdesetletnega kralja, ki ni padel v obrambi svoje dežele ampak v vazalni službi francoskega kralja, je v Evropi vzbudila veliko pozornosti. Ivanovo žrtev so slavili kot višek viteške zvestobe in hrabrosti. Kralj Edvard III. je s častmi izročil njegovo truplo. Ivanovo srce so pokopali v dominikanskem samostanu [[Montargis]], truplo pa je sin Karel prepeljal v Luksemburg, kjer so ga pokopali v katedrali opatije poleg gradu. Ob burnih zgodovinskih dogodkih so njegove ostanke še večkrat prestavili, ob 600 letnici smrti, leta 1946, pa so jih ponovno prenesli v Luksemburg in z vojaškim častmi pokopali v kripti stolnice.<ref>Hoensch, str. 101-102</ref> ==Ivanova osebnost in dosežki== Ivan je bil vitez z neizmerno energijo, delavnostjo, vzdržljivostjo in vztrajnostjo, ki ga niso zapustile niti, ko je pri štiriinštiridesetih letih popolnoma oslepel. Nenaklonjeni mu češki kronisti so njegovo osebnost zožili na nezanesljivega zapravljivca, nestanovitnega snovalca neuresničljivih načrtov in predstavnika preživele viteške miselnosti. Res je zanemarjal vladanje na Češkem in iz nje predvsem odnašal denar. Res pa je tudi, da je z vsemi razpoložljivimi sredstvi in z nikoli utrujeno zagnanostjo služil svoji, luksemburši dinastiji. S politično bistroumnostjo in diplomatsko spretnostjo, realističnim pragmatizmom in njegovemu času ustrezno brezobzirnostjo je pletel svoje niti na velikem delu Evrope. Pri tem je utrl pot kakim štiridesetim ženitvenim dogovorom in se znal uveljaviti tudi proti močnejšim nasprotnikom. Čeprav je ljubil tveganje in avanturo, je vendarle znal reševati zaplete, preden je prišlo do vojaškega spopada. Za Češko je pridobil Šlezijo. Širil je oblast luksemburške dinastije in s tem ustvaril pogoje za skoraj stoletno luksemburško prevlado v Evropi.<ref>Hoensch, str. 103-104</ref> ==Družina== Ivan je bil poročen dvakrat: Prva žena je bila Elizabeta (1292–1330), hči češkega kralja [[Venčeslav II. Češki|Venčeslava II.]] Njuni otroci so bili: * Margareta (1313-1341) ∞ vojvoda Spodnje Bavarske Henrik XIV. * Guta/Bonna (1315-1349) ∞ francoski kralj [[Ivan II. Francoski|Ivan II.]] * Vaclav, kasneje preimenovan v [[Karel IV. Luksemburški|Karla]] (1316-1378), rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva * Otokar (1318-1320) * Ivan Henrik (1322-1375), [[Moravska|moravski]] mejni grof * Ana (1323-1338) ∞ avstrijski vojvoda Oton * Elizabeta (1323–1324), Anina dvojčica. Drugič se je poročil leta 1334 z Beatrice (1320-1383), hčerko [[Burboni|burbonskega]] vojvode Ludvika I. Imela sta sina: * Vaclav (1337-1383), vojvoda Luksemburga in Brabanta. Ivan je imel tudi nezakonskega sina: * Nikolaj, [[Oglejski patriarhat|patriarh v Ogleju]] med leti 1350 in 1358. == Sklici in opombe== {{opombe|3}} ==Viri== * {{cite book |title=Die Luxemburger |last=Hoensch |first= Jörg K. |authorlink= |coauthors= |year=2000 |publisher= W. Kohlhammer GmbH |location= Stuttgart |isbn= 3-17-015159-2 |cobiss= |page= |pages= |accessdate=}} * Nicolas van Werveke: * {{ADB|14|120|148|Johann, König von Böhmen und Graf von Luxemburg|Nicolas van Werveke|ADB:Johann von Luxemburg}} * Ferdinand Seibt: * {{NDB|10|469|470|Johann von Böhmen|Ferdinand Seibt|11944755X}} == Zunanje povezave == {{commonscat|John of Bohemia}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ivan Češki}} [[Kategorija:Luksemburžani]] [[Kategorija:Češki kralji]] 5wts3bwvsnto6inm5mexkar6h5j3tq4 0 429891 5726158 4921403 2022-07-31T18:54:13Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jani Oswald''' (psevdonimi '''Šodrov Janez''', '''Slavko Korošec''', '''Norbert Novak''', '''Brez Imena''', '''Fičko Spaček''', '''Anatol Doppel''' idr.), [[Slovenci|slovenski]] zamejski [[pesnik]] in [[esejist]], * [[12. julij]] [[1957]], [[Celovec]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], [[Avstrija]]. Pripada mlajši generaciji slovenskih pesnikov na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Po slovenski gimnaziji v [[Celovec|Celovcu]] je študiral pravo na [[Dunaj]]u. V osemdesetih letih je bil glavni urednik koroške literarne revije ''Mladje''. Piše eksperimentalno prozo, konkretno poezijo ter eseje v slovenskem in nemškem jeziku. Živi in dela na Dunaju. == Dela == === Pesniške zbirke === * ''Zaseka'' (1985) {{COBISS|ID=2726664}} * ''Babylon/Babilon'' (1992) {{COBISS|ID=204338}} * ''Pes Marica'' (1994) {{COBISS|ID=42222848}} * ''Achillesverse: kein Heldenepos'' (1996) {{COBISS|ID=63505408}} * ''Frakturen: Gedichte'' (2007) {{COBISS|ID=6034206}} * ''Andante Mizzi'' (2010) {{COBISS|ID=1891028}} * ''Quaran Tanja: homeland eastland west lend Fremd end konec'' (2013) {{COBISS|ID=515351692}} * ''Carmina minora/Carmina mi nora'' (2016) {{COBISS|ID=286323200}} == Nagrade == Podporna nagrada za literaturo dežele Koroške, 1995 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * {{navedi knjigo |author1=[[Franc Zadravec]]|author2=[[Igor Grdina]] |year=2004 |title=Sto slovenskih pesnikov |publisher=Prešernova družba, Ljubljana |isbn=961-6512-28-5 |cobiss=215821056 |pages=}} * {{navedi splet |url=http://www.dspavstrija.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61:jani-oswald-&catid=40:lani-od-a-do-&Itemid=59 |title=Jani Oswald. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji |accessdate=17. februar 2017}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Jani}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] 4660dykkx61ivcktjwg5g4nadrv3y2z 0 432426 5725943 5725922 2022-07-31T12:00:24Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] (Morris Motors, [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] av84s0v1a9lg51uhea6tp3tnrz7ocnq 5725949 5725943 2022-07-31T12:04:52Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: (Morris Motors, [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] oon7rfhvlxz82kgcz5l7m6kikqtw8s5 5725953 5725949 2022-07-31T12:06:08Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine= |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: ([[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] d1rpd07f2x2ouq7u76my3h4z3mvrn62 5725959 5725953 2022-07-31T12:08:18Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=BMC A |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: ([[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] r2w0lh3wp8m7tvly3lh4utbl6kuacwe 5725965 5725959 2022-07-31T12:12:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni BMC A |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: ([[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] o8q5er1ywxafz643xuc24w8in55ic71 5725966 5725965 2022-07-31T12:16:01Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni BMC A: |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: ([[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] o9a6kptvqgwl2423w23loqn6dfjdpf2 5725968 5725966 2022-07-31T12:23:12Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni BMC A: 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski [[menjalnik|ročni]]<br>4-stopenski [[menjalnik|avtomatski]], 5-stopenski [[menjalnik|avtomatski]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: ([[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] 51uzdnuwfgqhs2fezl8hatq32d0d7zz 5725969 5725968 2022-07-31T12:23:49Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni: 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski [[menjalnik|ročni]]<br>4-stopenski [[menjalnik|avtomatski]], 5-stopenski [[menjalnik|avtomatski]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: ([[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] 8wipcxqbqffpcxpditrmo2e2nxwyfpw 5725970 5725969 2022-07-31T12:24:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni:<br> 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski [[menjalnik|ročni]]<br>4-stopenski [[menjalnik|avtomatski]], 5-stopenski [[menjalnik|avtomatski]] |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: ([[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] s0xtwfxmhcx3wnmfthu6g3umb9bceon 5725972 5725970 2022-07-31T12:25:26Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni:<br> 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski ročni<br>4-stopenski avtomatski, 5-stopenski avtomatski |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: ([[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]]) in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] otifsm43up4mohnchugn56sg4541vbx 5725974 5725972 2022-07-31T12:26:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni:<br> 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski ročni<br>4-stopenski avtomatski, 5-stopenski avtomatski |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]:[[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]] in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] cyjw5wks0n136gabt8x9ep24lyuexy3 5725975 5725974 2022-07-31T12:27:02Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor= |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni:<br> 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski ročni<br>4-stopenski avtomatski, 5-stopenski avtomatski |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: [[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]] in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] 59u4iinbrbmluwgjg0vg2ctiv7temxy 5725977 5725975 2022-07-31T12:29:17Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb|Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor=[[Mini Cooper]] |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni:<br> 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski ročni<br>4-stopenski avtomatski, 5-stopenski avtomatski |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: [[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]] in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] oonyvhdh50swdp7imx5f5d00xfrtl9b 5725978 5725977 2022-07-31T12:30:18Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb| Rover Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor=[[Mini Cooper]] |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni:<br> 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski ročni<br>4-stopenski avtomatski, 5-stopenski avtomatski |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: [[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]] in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] 0qz1rgo5ezdkjo6rzrinw9e24cmc14e 5725979 5725978 2022-07-31T12:33:21Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb| Rover Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor=[[Mini Cooper SE]], [[Mini Clubman]], [[Mini Countryman]] |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni:<br> 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski ročni<br>4-stopenski avtomatski, 5-stopenski avtomatski |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959–2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: [[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]] in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] 9kvke745a3e0ev72yaywmyd8434ljx6 5725981 5725979 2022-07-31T12:34:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtomobil |name=Morris Minor |image=[[Slika:Mini Cooper 40th, Eckernförde (P1100628).jpg|250px|thumb| Rover Mini Cooper]] |manufacturer=Združeno kraljestvo:<br>[[Morris Motors]]<br>[[Austin Motor Company]]<br>[[British Motor Corporation]] (1959–1968)<br>[[British Leyland]] (1968–1986)<br>[[Rover Group]] (1986–2000)<br>Drugje:<br>[[Innocenti]] (1965–1975)<br>[[Authi]] (1968–1975)<br>[[BMC Australia]]<br>[[Industrija motornih vozil]]<br>[[NZMC New Zealand]]<br>[[BMC South Africa]]<br>[[Leyland Australia]]<br>[[ARO|ARO Leyland]] |designer= sir [[Alec Issigonis]] |assembly=1959–2000 |predecessor= |successor=[[Mini Cooper SE]], [[Mini Clubman]], [[Mini Countryman]] |class=[[Economy]] |body_style=3-vratna [[limuzina|limuzina]]<br>kabriolet |layout=motor spredaj, pogon spredaj |engine=vodno hlajeni štirivaljni:<br> 848 [[Delovna prostornina|ccm]] <br>970 ccm<br> 997 ccm<br>1071 ccm<br>1098 ccm |transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski ročni<br>4-stopenski avtomatski, 5-stopenski avtomatski |wheelbase= mm |length= mm |width= mm |weight= kg |related= }} '''Morris Minor''' (tudi Mini, Cooper...) je model osebnega avtomobila, ki so ga pod različnimi imeni v letih 1959-2000 proizvajale številne tovarne vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]: [[Morris Motors]], [[Austin Motor Company]], [[British Motor Corporation|British Motor Corporation (BMC)]], [[British Layland]], [[Rover Group]] in tudi drugod po svetu. [[Slika:Morris Mini-Minor 1959 (621 AOK).jpg|thumb|right|250px|prvi Morris Mini-Minor iz leta 1959]] [[Slika:Rover Mini Cooper 2000 (X411JOP).jpg|thumb|right|250px|poslednji Mini Cooper, proizveden leta 2000]] {{auto-stub}} [[Kategorija:Vozila leta 1959]] rgmuopoz4m86xii4sa7v8e3og40h02e 0 439881 5726159 5082935 2022-07-31T18:54:22Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" align="right" style="margin-left:1em; background:#e3e3e3;" ! colspan="2" | Osnovni podatki |---- bgcolor="#FFFFFF" | Zvezna dežela: || [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |---- bgcolor="#FFFFFF" <!-- Anmerkung: KFZ ist durch das Kfz-Kennzeichen des Bezirkes zu ersetzen --> | Okraj: || [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] (<tt>VK</tt>) |---- bgcolor="#FFFFFF" | Občina: || [[Štalenska gora]] |---- bgcolor="#FFFFFF" | Nadmorska višina: || 450 m n. m. v. |---- bgcolor="#FFFFFF" | Število prebivalcev: || 240 ''<small>(Stanje 01.01.2017)</small>'' |---- bgcolor="#FFFFFF" | Poštna številka: || 9064 |---- bgcolor="#FFFFFF" | Tel. klicna številka: || 0 42 23 |---- bgcolor="#FFFFFF" |- |} [[Slika:Magdalensberg Wutschein Filialkirche hl. Andreas 25102011 8420.jpg|thumb|180px|Podružnična cerkev sv. Andreja v Bučinji vasi]] ''' Bučinja vas ''' ({{jezik-de| ''Wutschein'' }}) je vas v občini [[Štalenska gora]] v Okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec - dežela]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], v ([[Avstrija|Avstriji]]). Kraj šteje 240 prebivalcev na dan 01.01.2017 in sodi me tiste, kjer manjšinski [[Koroški Slovenci]] predstavljajo do 5 % prebivalstva. Kraj spada pod sodni okraj in davčno upravo Celovec. == Geografska lega == Bučinja vas leži 10&nbsp;km severo-vzhodno od [[Celovec|Celovca]] po cesti proti [[Štalenska gora|Štalenski gori]] v istoimenski občini v [[Okraj Celovec-dežela|Okraju Celovec - dežela]]. <!-- ==Zgodovina== --> <!-- == Politika == --> <!-- === Gemeinderat === --> == Združenja == <!-- === Theater === --> <!-- === Museen === --> * Vaška skupnost Bučinja vas <!-- z. B. Orchester, Chöre, Vereine etc. --> === Zgradbe === * Podružnična cerkev sv. Andreja Bučinja vas <!-- === Parks === --> <!-- === Naturdenkmäler === --> <!-- === Sport === --> <!-- === Kulinarische Spezialitäten === --> <!-- == Persönlichkeiten == --> <!-- === Ehrenbürger === --> <!-- === Söhne und Töchter der Stadt === --> [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] fcecey6549gd28p8tub3sic81hdpuzm 0 440925 5726200 5474391 2022-07-31T20:21:19Z Marmio 68500 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Pro Choice | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Borghesia]] | Cover = borghesia_album_pro-choice.jpg | Released = 1995 | Recorded = | Studio = Studio 26 in Studio Alien, [[Ljubljana]] | Genre = [[industrial]], [[downtempo]], [[trip hop]] | Length = | Language = | Label = FV Music | Producer = Aldo Ivančič | Last album = ''[[Dreamers in Colour]]''<br />(1991)| This album = '''''Pro Choice'''''<br />(1995) | Next album = ''[[20th Century – Selected Works]]''<br />(2009) }} '''''Pro Choice''''' je deveti [[studijski album]] [[Slovenci|slovensko]]-[[Hrvati|hrvaške]] [[elektronska glasba|elektronske]] skupine [[Borghesia]], ki je izšel leta 1995 pri založbi FV Music, naslednici FV založbe.<ref>{{cite web |url=https://www.discogs.com/Borghesia-Pro-Choice/release/451491 |title=Borghesia ‎– Pro Choice |work=Discogs |accessdate=23. oktober 2017}}</ref> == Seznam pesmi == Vso glasbo in vsa besedila je napisal Aldo Ivančić, razen kjer je to navedeno. {{track listing |title1=Out of Memory |length1=4:10 |title2=Stolen Angel |length2=4:56 |title3=Scream |length3=4:13 |title4=Har-Can |length4=4:59 |title5=Selam Sarajevo |length5=3:55 |title6=Refugees |length6=4:30 |title7=Dawn |length7=4:59 |title8=Karawane |length8=3:58 |note8=besedilo: Hugo Ball |title9=The Sand Collectors |length9=1:30 |title10=The River |length10=5:54 |title11=Zmeda |length11=4:31 |title12=No More Heroes |length12=4:39 |title13=Big Bang |length13=5:29 |title14=Bus Dub |length14=4:27 |title15=Moody |length15=4:10 }} ==Zasedba== {{div col}} ;Borghesia * Aldo Ivančić — snemanje, miksanje, producent ;Dodatni glasbeniki * Bogo Pečnikar — saksofon (1) * "Mika" — vokal (1) * Nikola Sekulović — bas kitara (2, 3, 4) * Boris Romih — kitara (2, 4, 10) * Zvone Kukec — kitara (2, 3) * [[Ičo Vidmar]] — kitara (5) * [[Lado Jakša]] — saksofon (2, 11, 12, 13) * Primož Simončič — saksofon * [[Ali En]] — turntable (6) * Andrija Pušić — orgle (4), sintesajzer (6) * Bratko Bibič — harmonika (5, 10), kitara (11) * Alexander Brown — vokal (8) * Edo Milavec — vokal (8) {{div col end}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 1995]] [[Kategorija:Albumi skupine Borghesia]] [[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu 26 RTV Slovenija]] {{album-stub}} 4u1zzhd16q4hadojnz2j5w2txrxwd5o 0 441937 5726160 5457110 2022-07-31T18:54:41Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz občine Ruše''' vsebuje osebnosti, ki so delovale v občini [[Občina Ruše|Ruše]]. == Arheologi, zgodovinarji == * [[Matija Wurzer]] (22. januar 1832, [[Ivanjševci ob Ščavnici]] – 3. november 1921, [[Ruše]]), duhovnik, krajevni zgodovinar; pobudnik Bralnega društva v Rušah * [[Alfonz Müllner]] (23. september 1840, [[Velikovec]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Avstrija]] – 27. marec 1918, [[Dunaj]]), arheolog; v Rušah je prekopal prazgodovinsko grobišče * [[Viktor Vrbnjak]] (6. julij 1934, [[Selišči]] – 11. april 2005, [[Maribor]]), zgodovinar, arhivist; raziskal osnovno šolstvo v Rušah do 1918 == Duhovniki, nabožni pisci == * [[Jurij Hauptmanič]] (13. april 1641, [[Slovenske Konjice]] – po 1700), duhovnik, humanist; župnik v Rušah (1664) * [[Jurij Kozina]] (ni znano – 24.12.1649, [[Ruše]]), duhovnik, šolnik * [[Avguštin Ternovšek]] (30. januar 1654, [[Zagorje ob Savi]] – 18. november 1699, [[Fala]]), duhovnik, redovnik, [[benediktinci|benediktinec]], kletar, kemik * [[Luka Jamnik]] (1647 [[Ruše]] – 25. maj 1698, [[Ruše]]), duhovnik; začetnik [[Luka Jamnik#Ruške verske igre|ruških verskih iger]] * [[Jožef Avguštin Meznerič]] (okoli 1707, [[Ruše]] – 6. december, 1772 [[Ruše]]), duhovnik, kronist; pisec ruške kronike * [[Janez Šimonc]] (21. junij 1730, [[Vuzenica]] – 25. januar 1804, [[Ruše]]), nabožni pisec, duhovnik * [[Mihael Werdnigg]] (21. september, 1731 [[Slovenj Gradec]] – 16. oktober 1815, [[Gradec]], [[Avstrija]]), teolog, duhovnik, redovnik, [[Družba Jezusova|jezuit]], teološki pisec; obiskoval je gimnazijo v Rušah * [[Anton Šerf]] (17. maj 1798, [[Dedonci pri Radgoni]] – 19. junij 1882, [[Mihalovci]] – [[Svetinje]]), nabožni pisec, pesnik, homilet, duhovnik; 1828-9 je kaplanoval v Rušah * [[Marko Glaser]] (21. april 1806, [[Smolnik]] – 9. december 1889, [[Malečnik]]), duhovnik, nabožni pisatelj, častni [[kanonik]] * [[Karel Tribnik]] (18. oktober 1846, [[Muta]] – 10. februar 1918, [[Jurklošter]]), duhovnik, glasbenik; 1872-5 je kaplanoval v Rušah * [[Jakob Canjkar]] (16. julij 1847, [[Savci]] – 9. februar 1934, [[Središče ob Dravi]]), duhovnik; 1876-7 je kaplanoval v Rušah * [[Janez Rotner]] (15. junij 1862, [[Bistrica ob Dravi]] – 22. november 1935, [[Škale]]), duhovnik, pridigar * [[Anton Cestnik]] (30. november 1868, [[Vrhe]] – 31. marec 1947, [[Celje]]), duhovnik, politik, pisec; kaplan v Rušah == Glasbeniki == * [[Vekoslav Janko]] (17. maj 1899, [[Ruše]] – 1973 [[Ljubljana]]), operni pevec baritonist, pedagog; na njegovo pobudo je bilo leta 1932 zgrajeno [[Letno gledališče Ruše|letno gledališče]] * [[Gregor Zafošnik]] (30. avgust 1902, [[Spodnja Nova vas]] – 2. julij 1994, [[Maribor]]), glasbenik, skladatelj, duhovnik, profesor; v Rušah je kaplanoval med letoma 1926 in 1931 * [[Peter Andrej]] (13. avgust 1959, [[Maribor]]), kantavtor, producent; živi v Rušah * [[Mia Žnidarič]] (9. december 1962), jazz vokalistka; otroštvo in mladost je preživela v Rušah * [[Tjaša Šulc|Tjaša Šulc Dejanović]] (1981, [[Maribor]]), pianistka; šolala se je v Rušah * [[Nika Perunović]] (22. februar 1983, [[Maribor]]), jazz vokalistka, pevka skupine [[Patetico]], kantavtorka; živi v Rušah == Igralci == * [[Vladimir Skrbinšek]] (2. oktober 1902, [[Ljubljana]] – 1. september 1987, [[Ljubljana]]), gledališki in filmski igralec, gledališki režiser; v Rušah je režiral med letoma 1921 in 1923 * [[Franjo Sornik]] (21. avgust 1906, [[Maribor]] – 15. julij 1960, [[Izola]]), amaterski igralec; glavni organizator gledališkega dela v Rušah * [[Angela Janko-Jenčič]] (24. marec 1929, [[Ruše]] – 16. oktober 2004, [[Maribor]]), dramska igralka * [[Matjaž Javšnik]] (19. november 1969, [[Maribor]]), gledališki in filmski igralec; otroštvo in mladost preživel v Rušah == Literati, uredniki, prevajalci == * [[Johann Gabriel Seidl]] (21. junij 1804, [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 18. julij 1875, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), pesnik, dramatik, potopisec, arheolog, šolnik; v študiji Maria Rast opisuje svojo pot v Ruše in [[Luka Jamnik#Ruške verske igre|ruške verske igre]] * [[Anton Aškerc]] (9. januar 1856, [[Globoko]] ali [[Senožete]] pri [[Laško|Laškem]] – 10. junij 1912, [[Ljubljana]]), pesnik, prevajalec, urednik, duhovnik; 1878-79 inštruiral slovenski jezik na [[Grad Fala|falskem gradu]] pri grofu Zabeu * [[Janko Glazer]] (21. marec 1893, [[Ruše]] – 2. februar 1975, [[Ruše]]), pesnik, bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Maks Veselko st.]] (20. maj 1900, [[Donawitz]], [[Avstrija]] – 23. julij 1968, [[Ljubljana]]), prevajalec; v Rušah je obiskoval osnovno šolo * [[Ljuba Prenner]] (19. junij 1906, [[Prevalje]] – 15. september 1977, [[Prevalje]]), pisateljica, pravnica; v Rušah je obiskovala osnovno šolo * [[Ivan Potrč]] (1. januar 1913, [[Štuki]] – 13. junij 1993, [[Ljubljana]]), pisatelj, dramatik, urednik, novinar; 1938 se je preselil v Ruše in zaposlil kot novinar pri [[Mariborski večernik Jutra|Mariborskem večerniku Jutra]], po pobegu iz vojne leta 1941 je v Rušah deloval ilegalno * [[Alenka Glazer]] (23. marec 1926, [[Maribor]]), pesnica, prevajalka, urednica, literarna zgodovinarka; živi v Rušah * [[Ivanka Glazer]] (7. april 1928, [[Bistrica ob Dravi]] - 4. november 2017, [[Murska Sobota]]), pesnica, kemičarka * [[Miroslava Namestnik]] (6. marec 1929, [[Ruše]] - 7. februar 2018, [[Maribor]]), pesnica * [[Ernest Kočivnik]] (27. december 1930, [[Vuzenica]] – 18. marec 2014 [[Ruše]]), pesnik, profesor kemije * [[Dušan Voglar]] (29. januar 1936, [[Gorenje pri Zrečah]]), urednik, publicist, literarni zgodovinar, dramaturg, prevajalec; v Rušah je obiskoval dva razreda nižje gimnazije (1946-8) * [[Drago Jančar]] (13. april 1948, [[Maribor]]), pisatelj, dramatik in esejist; v Rušah je obiskoval Tehniško šolo kemijske stroke * [[Bogdana Namestnik]] (9. november 1953, [[Ruše]]), pesnica == Naravoslovci == * [[Franc Minařik]] (9. junij 1887, [[Smolnik]] – 6. september 1972, [[Maribor]]), farmacevt * [[Ciril Rekar]] (14. september 1901, [[Radovljica]] – 5. december 1989, [[Ljubljana]]), metalurg, organizator; 1925 je služboval v Rušah * [[Josip Teržan]] (24. januar 1902, [[Petrovče]] – 26. december 1984, [[Ruše]]), agrokemik * [[Pavle Žaucer]] (18. december 1914, [[Janževa Gora]] – 31. oktober 1986, [[Ljubljana]]), agronom, politični delavec; delal v laboratoriju [[Tovarna dušika Ruše|Tovarne dušika Ruše]] (do 1941) == Narodni heroji, partizani == * [[Alfonz Šarh]] (25. avgust 1893, [[Slovenska Bistrica]] – 8. januar 1943 [[Trije žeblji]] pri [[Osankarica|Osankarici]]), narodni heroj, [[partizani|partizan]], kmet; živel v Rušah * [[Franc Vrunč]] (12. februar 1910, [[Slovenj Gradec]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj, učitelj; učitelj v Rušah (1931). * [[Vilko Šlander]] (18. junij 1910, [[Prebold]] – 27. avgust 1941, [[Šentrupert]]), politični delavec, [[partizani|partizan]]; [[politkomisar]] pohorske čete na Smolniku nad Rušami == Podjetniki, industrialci, obrtniki == * [[Mihael Glaser]] (1. september 1770, [[Dvorjane]] – 5. december 1835, [[Ruše]]), kovaški mojster * [[Benedikt Vivat]] (21. marec 1786, [[Smolnik]] – 3. september 1867, [[Smolnik]]), steklar, podjetnik * [[Viktor Glaser]] (12. april 1875, [[Smolnik]] – 7. februar 1944), veletrgovec, industrialec, podjetnik * [[Miloš Štibler]] (16. september 1882, [[Fala]] – 10. januar 1969, [[Ljubljana]]), zadružnik, publicist == Politiki, narodni buditelji == * [[Davorin Grizold]] (10. november 1817, [[Smolnik]] – 5. januar 1871), narodni buditelj, pesnik * [[Luka Hleb]] (14. oktober 1826, [[Smolnik]] – 29. avgust 1874, [[Smolnik]]), narodni buditelj, kmet * [[Viktor Stopar]] (13. december 1913, [[Trst]], [[Italija]] – 10. julij 2004,[[Ljubljana]]), politik, gospodarstvenik; med 1953 in 1965 direktor [[Tovarna dušika Ruše|Tovarne dušika Ruše]] * [[Vili Rezman]] (9. januar 1954), politik, poslanec, poslovnež, urednik, založnik, župan; živi v Rušah * [[Ljubo Germič]] (19. november 1960, [[Ruše]]), politik, poslanec, kemijski tehnolog, učitelj in ravnatelj == Šolniki == * [[Gregor Tribnik]] (2. marec 1831, [[Ruše]] – 4. marec 1876, [[Celje]]), šolnik, glasbenik, skladatelj * [[Jožef Lasbacher]] (28. februar 1858, [[Stavešinski Vrh]] – 1. december 1929, [[Ruše]]), šolnik, župan * [[Matija Senkovič]] (28. oktober 1867, [[Središče ob Dravi]] – 25. februar 1955, [[Maribor]]), šolnik, pedagoški pisec; v Rušah je učiteljeval od 1887 do konca prve svetovne vojne * [[Tomaž Stani]] (9. december 1872, [[Črešnjevec pri Selnici ob Dravi]] – 3. april 1957 [[Ruše]]), učitelj, kulturnoprosvetni delavec * [[Ivan Robnik]] (13. avgust 1877, [[Smolnik]] – 4. marec 1948, [[Maribor]]), šolnik, kulturnoprosvetni delavec * [[Ernest Vranc]] (26. maj 1899, [[Ponikva]] – 25. maj 1961, [[Maribor]]), pedagog; 1951-2 je učil na osnovni šoli v Rušah * [[Bogomir Stupan]] (24. september 1902, [[Celje]] – 1997), šolnik, publicist, šahist; v Rušah je predaval na tečajih svobodnih sindikatov *[[Miroslav Vovšek]] (5. julij 1926, [[Spodnje Poljčane]] – 27. april 2020, Ruše), ravnatelj, kipar, slikar, ustanovitelj glasbenih, gledaliških in likovnih društev; kulturnik, vinogradnik, častni občan * [[Danilo Vranc]] (11. april 1930, [[Maribor]] – 30. oktober 2011, [[Maribor]]), likovni pedagog, lutkar; v Rušah je bil med 1955 in 1958 predmetni učitelj, vodil je lutkovne skupine in oder == Umetniki == * [[Johann Chrysostomus Vogl]] (5. februar 1679, [[Steingaden]], [[Nemčija]] – 8. december 1748, [[Gradec]], [[Avstrija]]), slikar; učenec cerkvene šole v Rušah (ok. 1693) * [[Janez Jakob Schoy]] (20. julij 1686, [[Maribor]] – april 1733, [[Gradec]], [[Avstrija]]), kipar, v Rušah je obiskoval gimnazijo * [[Alojzij Šušmelj]] (8. maj 1913, [[Mullhouse]], [[Alzacija]], [[Francija]] – 23. junij 1942, [[Celje]]), slikar; otroštvo je preživel na [[Fala|Fali]], se kasneje zopet priselil tja in se zaposlil v elektrarni ter delal za OF * [[Zlatko Zei]] (7. junij 1908, [[Trst]], [[Italija]] – 11. junij 1982, [[Izola]]), slikar, likovni pedagog; učitelj risanja v Rušah == Drugi == * [[Andrej Trost]] (29. november 1643, ni znano – 8. junij 1708, [[Gradec]], [[Avstrija]]), bakrorezec; 1648 in 1650 je bil učenec latinske šole v Rušah * [[Davorin Lesjak]] (10. oktober 1872, [[Slivnica pri Celju]] – 8. marec 1946, [[Ruše]]), planinec, učitelj, župan * [[Viktor Ziernfeld]] (20. julij 1883, [[Kneža]] – 31. oktober 1942, [[Bistrica ob Dravi]]), gozdarski strokovnjak * [[Miljutin Željeznov]] (16. februar 1930, [[Ljubljana]] – 6. september 2002, [[Polhov Gradec]]), elektrotehnik; v [[Tovarna dušika Ruše|Tovarni dušika Ruše]] je opravil študij o tokovodnih dovodih h karbidni peči (1958/9) * [[Natalija Prednik]] (25. februar 1973, [[Maribor]]), strelka, olimpijka, učiteljica; živi in dela v Rušah * [[:en:Ažbe Jug|Ažbe Jug]] (3. marec 1992, [[Maribor]]), nogometaš; v Rušah je obiskoval osnovno in srednjo šolo == Literatura == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] * [[Vili Rezman]]: ''Ruški domoljubi: Gla(s)zerjev rod''. [[Ruše]]: Društvo za razvoj Lira, 2015. {{COBISS|ID=278550272}} * ''Ruše. Talenti v Gla(s)zerjevem rodu: Zbornik prispevkov s posveta v Rušah, marca 2015''. [[Ruše]]: Društvo za razvoj Lira, 2016. {{COBISS|ID=283692544}} *[https://ruse.si spletna stran Občine Ruše] * [http://www.znanislovenci.si/ spletni biografski leksikon znanih Slovenk in Slovencev] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Ruše]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Ruše]] csh3a0tjc1831r3aisjmq4luarjuzsd 0 442012 5726161 5711932 2022-07-31T18:54:48Z Yerpo 8417 /* Zdravstvo */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Mestno občino Kranj sestavljajo naselja: [[Babni Vrt]], [[Bobovek]], [[Brdo pri Kranju]], [[Breg ob Savi]], [[Britof]], [[Čadovlje, Kranj|Čadovlje]], [[Čepulje]], [[Golnik]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], [[Ilovka]], [[Jama, Kranj|Jama]], [[Jamnik]], [[Javornik, Kranj|Javornik]], [[Kokrica]], '''[[Kranj]]''', [[Lavtarski Vrh]], [[Letenice]], [[Mavčiče]], [[Meja, Kranj|Meja]], [[Mlaka pri Kranju]], [[Nemilje]], [[Njivica]], [[Orehovlje, Kranj|Orehovlje]], [[Pangršica]], [[Planica, Kranj|Planica]], [[Podblica]], [[Podreča]], [[Povlje]], [[Praše]], [[Predoslje]], [[Pševo]], [[Rakovica, Kranj|Rakovica]], [[Rupa]], [[Spodnja Besnica]], [[Spodnje Bitnje]], [[Srakovlje]], [[Srednja vas - Goriče, Kranj|Srednja vas - Goriče]], [[Srednje Bitnje]], [[Suha pri Predosljah]], [[Sveti Jošt nad Kranjem]], [[Šutna, Kranj|Šutna]], [[Tatinec]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Zabukovje, Kranj|Zabukovje]], [[Zalog, Kranj|Zalog]], [[Zgornja Besnica, Kranj|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Bitnje]], [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], [[Žablje]] == Kultura in umetnost == === Glasba === *[[Alojz Ajdič]], skladatelj, leta 1973 je postal ravnatelj Glasbene šole Kranj (1939, [[Fojnica]], [[Sarajevo]]) *[[Berta Ambrož]], slovenska pevka zabavne glasbe, prva predstavnica Slovenije na Pesmi Evrovizije (1944, [[Stražišče pri Kranju]] – 2003, [[Ljubljana]]) *[[Peter Ambrož]], pevec, tenorist, deloval je v Prešernovem gledališču Kranj in pel v zboru France Prešeren (1938, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Saša Atanasov]], glasbenik, pesnik (1978, [[Kranj]]) *[[Janko Bajt]], kulturni, glasbenik, med ustanovitelji okteta v Savi (1935, [[Laniše, Gorenja vas - Poljane|Laniše]], [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanska dolina]]) *[[Vera Belič]], violinistka, ves čas šolanja in študija je živela v Kranju (1954, [[Ljubljana]]) *[[Gašper Bertoncelj]], glasbenik, bobnar (1978, [[Kranj]]) *[[Jurij Blatnik]], glasbenik, organist, skladatelj (1693, [[Kranj]] – ?) *[[Mateja Blaznik]], glasbenica, pesnica (1967, [[Kranj]]) *[[Dalaj Eegol]], glasbenik, ilustrator, multimedijski umetnik (1973, [[Kranj]]) *[[Saša Einsiedler]], pevka zabavne glasbe, radijska in televizijska napovedovalka (1967, [[Kranj]]) *[[Leon Engelman]], pianist, pedagog (1930, [[Kranj]]) *[[Matevž Fabijan]], muzikolog, zborovodja, ustanovitelj Akademskega komornega zbora Kranj (danes [[APZ France Prešeren]]) (1933, [[Zgornja Besnica]]) *[[Primož Grašič]], kitarist (1968, [[Kranj]]) *[[Sanja Grohar]], pevka, fotomodel, televizijska voditeljica, miss, influencerka (1984, [[Kranj]]) *[[Ignacij Hladnik]], zborovodja, skladatelj (1865, [[Križe, Tržič]] – 1932, [[Novo mesto]]) *[[Tone Janša]], saksofonist, flavtist, skladatelj, dirigent, profesor, živi v Kranju (1943, [[Ormož]]) *[[Pavel Knobl]], orglar, skladatelj, pesnik, kot učitelj, cerkovnik in organist je delal v Kranju (1765, [[Orehek]], [[Postojna]] – 1830, [[Tomaj]]) *[[Peter Lipar]], skladatelj, dirigent, pedagog (1912, [[Mengeš]] – 1980, [[Kranj]]) *[[Vera Majdič]], pevka, sopranistka, pedagoginja (1898, [[Kranj]] – 1994, [[Radovljica]]) *[[Andreja Markun]], pianistka (1974, [[Kranj]]) *[[Deja Mušič]], slovenska glasbenica, radijska in televizijska voditeljica (1962, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Pengov]], kantavtor, glasbenik (1949, [[Ljubljana]] – 2014, [[Golnik]]) *[[Miha Pogačnik]], violinist (1949, [[Kranj]]) *[[Uroš Rakovec]], kitarist, skladatelj (1972, [[Kranj]]) *[[Marjan Rus]], operni pevec, koncertni pevec, basist (1905, [[Kranj]] – 1974, [[Kranj]]) *[[Silvester Singl]], pianist, jazzist (1937, [[Ljubljana]]) *[[Niko Štritof]], skladatelj, pesnik, prevajalec, dirigent (1890, [[Ljubljana]] – 1944, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Šifrer]], glasbenik (1952, [[Kranj]]) *[[Manca Špik]], slovenska pevka (1980, [[Kranj]]) *[[Rastislav Rastko Tepina]], lajnar, kulturni delavec, igralec (1959, [[Kranj]]) *[[Simon Tomaževec]], glasbenik, skladatelj (1805, [[Zgornja Besnica]] – ?, [[Rusija]]) *[[Matjaž Vlašič]], pevec, kitarist, pisec besedil, skladatelj zabavne glasbe (1971, [[Kranj]]) *[[Urša Vlašič]], tekstopiska, profesorica glasbe, živi v Kranju (?) *[[Marta Zore]], glasbenica, skladateljica, saksofonistka (1964, [[Kranj]]) *[[Matjaž Zupan (glasbenik)|Matjaž Zupan]] – MZ Hektor, glasbenik, predsednik SAZAS (1967, [[Kranj]]) *[[Tanja Žagar]], slovenska pevka, pianistka in glasbena profesorica (1982, [[Kranj]]) *[[Martin Železnik]], glasbenik, skladatelj, orglavec, glasbeni pedagog (1891, [[Velike Brusnice]] – 1962, [[Kranj]]) *[[Janko Žirovnik]], zbiratelj ljudskih pesmi, glasbenik, šolnik, sadjar (1855, [[Kranj]] – 1946, [[Kranj]]) === Gledališče in film === *[[Boris Brunčko]], slovenski gledališki igralec, režiser (1919, [[Celje]] – 1982, [[Golnik]]) *[[Sebastijan Cavazza]], slovenski gledališki in filmski igralec (1973, [[Kranj]]) *[[Marjan Ciglič]], režiser, fizik (1944, [[Golnik]]) *[[Ivo Godnič]], igralec, zaposlen je bil v Prešernovem gledališču v Kranju (1963, [[Ljubljana]]) *[[Božo Grlj]], režiser, scenarist, fotograf (1958, [[Kranj]]) *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser (1929, [[Kranj]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Angelca Hlebce]], gledališka in filmska igralka (1922, [[Stražišče pri Kranju]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Brane Ivanc]] – Smrčkov, slovenski igralec (1937, [[Sodražica]] – 1991, [[Golnik]]) *[[Vesna Jevnikar]], igralka, gimnazijo je obiskovala v Kranju (1964, [[Ljubljana]]) *[[Nataša Konc Lorenzutti]], igralka, pesnica, mladinska pisateljica (1970, [[Kranj]]) *[[Saša Kump]], režiser, lutkar, scenograf (1924, [[Ljubljana]] – 1992, [[Kranj]]) *[[Bernarda Oman]], gledališka in filmska igralka, otroštvo in mladost je preživela v Stražišču pri Kranju (1959, [[Novo mesto]]) *[[Tine Oman]], igralec (1947, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Mitja Okorn]], televizijski režiser, scenarist (1981, [[Kranj]]) *[[Peter Malec]], gledališki režiser (1909, [[Kranj]] – 1986, [[Ptuj]]) *[[Nedeljka Pirjevec]], gledališka igralka, pisateljica, prevajalka (1932, [[Cerkno]] – 2003, [[Golnik]]) *[[Pavle Rakovec]] – Rači, slovenski igralec (1943, [[Struževo]]) *[[Vesna Slapar]], gledališka in filmska igralka (1974, [[Kranj]]) *[[Osip Šest]], slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist (1893, [[Metlika]] – 1962, [[Golnik]]) *[[Božo Šprajc]], igralec, scenarist, režiser (1947, [[Stražišče pri Kranju]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Milan Štefe]], dramski igralec (1969, [[Kranj]]) *[[France Štiglic]], filmski režiser, publicist (1919, [[Kranj]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Aliash Tepina]], slovenski filmski igralec, producent (1981, [[Kranj]]) *[[Franc Trefalt]], igralec (1903, [[Koprivnica]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Franek Trefalt]], igralec, novinar (1931, [[Kranj]] – 2015, [[Ljubljana]]) *[[Marina Urbanc]], slovenska filmska igralka (1957, [[Kranj]]) *[[Matija Vastl]], gledališki in filmski igralec (1975, [[Kranj]]) *[[Jože Vunšek]], igralec (1948, [[Ljubljana]]) === Književnost === *[[Jernej Antolin Oman]], pesnik, pisatelj (1991, [[Kranj]]) *[[Mihael Arh]], dramatik, glasbenik, duhovnik, (1676, [[Kranj]] – ok. 1732, [[Krško]]) *[[Drago Bajc]], pesnik, gimnazijo je obiskoval v Kranju (1904, [[Vipava]] – 1928, [[Bilje]]) *[[Jasmin B. Frelih]], pisatelj, prevajalec (1986, [[Kranj]]), *[[Franc Belčič]], mladinski pisatelj, psiholog, strokovnjak na kadrovskem področju (1945, [[Kranj]]) *[[France Bevk]], pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik, politik (1890, [[Zakojca]] – 1970, [[Ljubljana]]) *[[Peter Bohinjec]], pisatelj in organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic (1864, [[Visoko pri Kranju]] – 1919, [[Spodnje Duplje]]) *[[Matjaž Chvatal]], pisatelj, publicist, fotograf, založnik, otroštvo in mladost je preživel v Kranju (1960, [[Ljubljana]]) *[[Benvenut Crobath]], pesnik, duhovnik, redovnik, frančiškan (1805, [[Stražišče pri Kranju]] – 1880, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Čušin]], dramatik, igralec, režiser (1970, [[Kranj]]) *[[Leon Engelman]], pisatelj (1841, [[Kranj]] – 1862, [[Novo mesto]]) *[[Fran Saleški Finžgar]], ekspozit pri sv. Joštu 1899 (1871, [[Doslovče]] – 1962, [[Ljubljana]]) *[[Iztok Geister]], pesnik, pisatelj, esejist, pravnik, ornitolog, ekolog, v mladosti je živel v Kranju, 1968–1981 je bil zaposlen na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj (1945, [[Laško]]) *[[Berta Golob]], pisateljica, pesnica, knjižničarka, lektorica, učiteljica (1932, [[Kranj]]) *[[Borut Golob]], romanopisec (1964, [[Kranj]]) *[[Boštjan Gorenc]], pisatelj, prevajalec, podcaster, komik, igralec (1977, [[Kranj]]) *[[Jurij Grabner]], pesnik, 1843–1848 katehet in ravnatelj šole pri kapucinih v Kranju (1806, [[Šentjernej]] – 1862, [[Ljubljana]]) *[[Herbert Grün]], dramatik, 1951–1953 umetniški vodja in dramaturg Prešernovega gledališča (1925, [[Ljubljana]] – 1961, [[Celje]]) *[[Ivan Jan]], partizanski pisec (1921, [[Rečica pri Bledu]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Marjetka Jeršek]], pisateljica, slikarka (1961, [[Kranj]]) *[[Simon Jenko]], pesnik, pisatelj (1835, [[Podreča]] – 1869, [[Kranj]]) *[[Janez Juvan]], pesnik, fotograf (1936, [[Kranj]] – 2017, ?) *[[France Kadilnik]], turistični pisec, imel je trgovino v Kranju (1825, [[Krško]] – 1908, [[Ljubljana]]) *[[Zdravko Kaltnekar]], pesnik, pisatelj, publicist, popotnik, profesor, doktor znanosti (1929, [[Križe, Tržič]] – 2013, [[Kranj]]) *[[Janko Kersnik]], pisatelj, politik, notar, zadnje mesece pred smrtjo se je zdravil v Kranju (1852, [[Brdo pri Lukovici]] – 1897, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Julij Kogoj]], mladinski pisatelj, 2. razred gimnazije je opravil v Kranju (1905, [[Cerkno]] – ?) *[[Nina Kokelj]], pisateljica (1972, [[Kranj]]) *[[Emanuel Kolman]], pesnik, pisatelj, dramatik, gimnazija v Kranju (1917, [[Radovljica]] – 1987, [[Radovljica]]) *[[Miklavž Komelj]], pesnik, umetnostni, literarni zgodovinar (1971, [[Kranj]]) *[[Josip Korban]], mladinski pisatelj, tri razrede gimnazije je končal v Kranju (1883, [[Šentvid pri Stični]] – 1966, [[Ljubljana]]) *[[Miško Kranjec]], v hišici na Javorniku pod Joštom je 1958 napisal knjigo novel ''Mesec je doma na Bladovici'' (1908, Velika Polana – 1983, Ljubljana) *[[Milan Krsnik]], pesnik, novinar, urednik, igralec (1956, [[Kranj]]) *[[Martin Kuralt]], pesnik, duhovnik (1757, [[Žabnica]] – 1845, [[Mirov]], [[Češka]]) *[[Aleksander Leskovec]], pesnik (1976, [[Kranj]]) *[[Anton Leskovec]], dramatik, pisatelj (1891, [[Škofja Loka]] – 1930, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Levstik]] (rojen Ciril Levstik), pisatelj, pesnik, prevajalec, 1919–1924 se je zdravil v Stražišču (1886, [[Šmihel nad Mozirjem]] – 1957, [[Celje]]), *[[Pavel Lužan]], pisatelj in dramaturg (1946, [[Kranj]]) *[[Mimi Malenšek]], pisateljica, prevajalka, šolanje v Kranju (1919, [[Dobrla vas]] – 2012, [[Ljubljana]]) *[[Valentin Mandelc]], pripovednik, prevajalec (1837, [[Kranj]] – 1872, [[Karlovec]]) *[[Ida Mlakar]], otroška pisateljica (1956, [[Kranj]]) *[[Janez Mencinger]], slovenski pisatelj, prevajalec, odvetnik, 1871–1882 samostojni odvetnik v Kranju, občinski odbornik, predsednik čitalnice (1838, [[Brod pri Bohinjski Bistrici]] – 1912, [[Krško]]) *[[Joži Munih Petrič]], pisateljica, živela je v Kranju, tu je tudi pokopana (1906, [[Bohinjska Bistrica]] – 1996, [[Ljubljana]]) *[[Maša Nahtigal]], pisateljica (1991, [[Kranj]]) *[[Tanja Nežmah Dolinšek]], pesnica (1970, [[Kranj]]) *[[Janez Okorn]], pesnik, gimnazija v Kranju (1901, [[Zgornja Luša]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Janko Pajk]], verzolog, urednik in polemik, mož pisateljice Pavline Pajk, v Kranju učil 1864–1866 (1837, [[Kaplja vas pri Preboldu]] – 1899, [[Ljubljana]]) *[[Rudolf Pečjak]], mladinski pisatelj, pedagoški pisec, šolnik, l. 1924 okrajni šolski nadzornik (1891, [[Hinje]] – 1961, [[Ljubljana]]) *[[Tone Perčič]], pisatelj, prevajalec, zaposlen kot vodja knjižnice Fakultete za organizacijske vede (1954, [[Ljubljana]]) *[[Radivoj Peterlin-Petruška]], pesnik, urednik, popotnik, potopisec, višja gimnazija v Kranju (1879, [[Kamnik]] – 1938, [[Kamnik]]) *[[Majda Peterlin]] (rojena Vida Brest), pisateljica, pesnica, novinarka, ureddnica, učiteljica (1925, [[Šentrupert]] – 1985, [[Golnik]]) *[[Eva Petrič]], umetnica, romanopiska (1983, [[Kranj]]) *[[Boris Pintar]], pisatelj, esejist (194, [[Kranj]]) *[[Alfonz Pirec]], pripovednik (1800, [[Moškanjci]] – 1909, [[Kranj]]) *[[Bojan Pisk]], pesnik, knjižničar, urednik (1933, [[Ljubljana]] – 2008, [[Golnik]]) *[[Klemen Pisk]], pesnik prevajalec iz poljščine in litovščine, glasbenik (1973, [[Kranj]]) *[[Blaž Potočnik]], pesnik, pisec, časnikar, narodni buditelj, duhovnik (1799, [[Struževo]] – 1872, [[Šentvid]]) *[[Ivan Pregelj]], književnik, gimnazijski profesor v Kranju 1912–1924 (1883, [[Most na Soči]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[France Prešeren]], pesnik (1800, [[Vrba na Gorenjskem]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Mirko Pretnar]], pesnik (1898, [[Kranj]] – 1962, ?) *[[Marijan Pušavec]], stripar, pripovednik (1962, ?) *[[Jure Rejec]], pesnik (1966, [[Kranj]]) *[[Franc Josip Remec]], prevajalec (1850, [[Rupa, Kranj]] – 1883, [[Ljubljana]]) *[[France Remec]], dramatik, prevajalec (1846, [[Kranj]] – 1917, [[Ljubljana]]) *[[Franc Rojec]], mladinski pisatelj, delal v pisarni kranjskega advokata Štempiharja (1867, [[Sela pri Šumberku]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Fran Roš]], pesnik, pisatelj, dramatik (1898, [[Kranj]] – 1976, [[Celje]]) *[[Ivan Rozman]], pisatelj, dramatik, esejist, publicist (1873, [[Kranj]] – 1960, [[Ljubljana]]) *René Sansoni, pesnik (1985, [[Kranj]]) *[[Breda Smolnikar]] – Gospa, pisateljica, podjetnica, šolanje v Kranju, tu je živela (1941, [[Herceg Novi]]) *[[Gustav Strniša]], pesnik, pisatelj, gledališki igralec (1887, [[Kranj]] – 1970, [[Ljubljana]]) *[[Leopold Suhodolčan]], pisatelj (1928, [[Žiri]] – 1980, [[Golnik]]) *[[Tone Svetina]], pisatelj, kipar, zgodovinar, šolal se je v Kranju (1925, [[Bled]] – 1998, [[Bled]]) *[[Rudi Šeligo]], slovenski pisatelj, dramatik, esejist in politik, l. 1962 se je zaposlil na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju, predaval je statistiko na [[Visoki šoli za organizacijo dela]] (zdaj FOV) (1935, [[Sušak]] – 2004, [[Ljubljana]]) *[[Joža Šeligo]], pesnik, delal v Stražišču kot gozdni delavec (1911, [[Preserje]] – 1941, [[Preserje]]) *[[Tone Šifrer]], pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik (1911, [[Žabnica]] – 1942, [[Mauthausen]], [[Avstrija]]) *[[Saša Škufca]], mladinski pisatelj, časnikar, zaposlil kot računovodja v Kranju (1922, [[Drenov Grič]] – 1964, ?) *[[Jaroslav Štoviček]], hrvaški pisatelj, uradnik in komercialist v Kranju (1904, [[Leskovec pri Krškem]] – 1975, [[Zagreb]]) *[[Ksenija Šoster Olmer]], pesnica, prevajalka, publicistka (1961, [[Kranj]]) *[[Ivan Tavčar]], pisatelj, odvetnik, politik, 1877–1880 koncipient pri Janezu Mencingerju, predsednik Narodne čitalnice v Kranju (1851, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1923, [[Ljubljana]]) *[[Janko Tišler]], zgodovinski pisec (1923, [[Golnik]] – 2007, ?) *[[Matej Tonejec]], planinski pisatelj, nižjo gimnazijo končal v Kranju (1846, [[Zgornje Gorje]] – 1882, [[Zgornje Gorje]]) *[[Ivan Toporiš]], pesnik, pisatelj, gledališki igralec, pevec, 1881–1883 gimnazija v Kranju (1867, [[Tržič]] – 1915, [[Novo mesto]]) *[[Josipina Turnograjska]], pisateljica, pesnica in skladateljica, pogosto je zahajala v Kranj (1833, [[Preddvor]] – 1854, [[Gradec]]) *[[Vojteh Ullrich]], pesnik (1862, [[Javornik]] – 1881, [[Kranj]]) *[[Matija Valjavec]], pesnik, pripovednik, jezikoslovec, zbiralec ljudskega slovstva, prevajalec, obiskoval osnovno šolo v Kranju (1831, [[Srednja Bela]] – 1897, [[Zagreb]]) *[[Zlata Volarič]], pesnica, pisateljica, ilustratorka (1930, [[Maribor]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Saša Vrandečič]], mladinska pisateljica (1975, [[Kranj]]) *[[France Vurnik]], pesnik, kritik, prevajalec, urednik, gimnazija v Kranju (1933, [[Radovljica]]) *[[Franci Zagoričnik]], pesnik, esejist, prevajalec (1933, [[Duga Resa]] – 1997, [[Golnik]]) *[[Ifigenija Zagoričnik Simonović]], slovenska pisateljica, samostojna kulturna delavka, pesnica, prevajalka (1953, [[Kranj]]) *[[Dane Zajc]], slovenski pesnik, dramatik in esejist (1929, [[Zgornja Javorščica]] – 2005, [[Golnik]]) *[[Jožef Zazula]], pesnik, publicist, fotograf, gimnazija v Kranju (1870, [[Idrija]] – 1944, [[Bjelovar]], [[Hrvaška]]) *[[Pavle Zidar]], pisatelj, pesnik, 1950–1951 šolanje v Kranju (1932, [[Slovenski Javorniki]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Janez Zupan]], pisatelj (1944, [[Golnik]]) *[[Janez Žmavc]], dramatik, dramaturg, knjižničar, 1953–1955 dramaturg v Prešernovem gledališču (1924, [[Šoštanj]] – 2019, [[Slovenj Gradec]]) *[[Branko Žužek]], pesnik, pisatelj, prevajalec (1921, [[Ljubljana]] – 2001, [[Golnik]]) === Prevajalstvo === *[[Miro Bajt]], prevajalec, organizator dela, samostojni kulturni delavec (1950, [[Ljubljana]]) *[[Alenka Bole Vrabec]], prevajalka iz španščine (1937, [[Kranj]]) *[[Primož Debenjak]], prevajalec Valvasorja (1965, [[Kranj]]) *[[Karel Dobida]], prevajalec francoske literarne klasike (1896, [[Kranj]] – 1964, [[Gradec]]) *[[Darja Dominkuš]], prevajalka, dramaturginja, igralka (1959, [[Kranj]]) *[[Viktor Eržen]], prevajalec (1857, [[Razdrto]] – 1881, [[Ljubljana]]) *[[Dušan Ogrizek]], prevajalec, pravnik (1940, [[Kranj]]) *[[Arven Šakti Kralj Szomi]], prevajalka, fotografinja, vizualna umetnica (1974, [[Kranj]]) *[[Jožef Šubic]], prevajalec, publicist (1802, [[Mokronog]] – 1861, [[Maribor]]) *[[Urban Vovk]], kritik, prevajalec, esejist, pisatelj (1971, [[Kranj]]) *[[Dušan Željeznov]], prevajalec, 1960–1962 učil na osnovni šoli Staneta Žagarja (1927, [[Ljubljana]] –1995, [[Ljubljana]]) *[[Ladislav Žimbrek]], hrvaški in slovenski prevajalec, pisatelj, učil na gimnaziji 1928/1929 (1901, [[Bednja]] – 1972, [[Zagreb]]) === Slikarstvo === *[[Milan Batista]], slikar, grafik, likovni pedagog (1924, [[Logatec]] – 2010, [[Golnik]]) *[[Marjan Belec]], slikar, kipar (1918, [[Ljubljana]] – 2001, [[Kranj]]) *[[Franc Bešter]], slikar, učitelj likovne vzgoje (1957, [[Zgornja Besnica]]) *[[Matija Bradaška]], slikar, rezbar, fotograf (1852, [[Lučine]] – 1915, [[Kranj]]) *[[Damijan Cavazza]], slovenski akademski slikar, scenograf, kostumograf, grafični oblikovalec (1973, [[Kranj]]) *[[Josip Egartner]], slikar (1809, [[Sovodenj]], [[Špital ob Dravi]], [[Avstrija]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Alojzij Goetzl]], podobar, slikar (1820, [[Kranj]] – 1905, [[Kranj]]) *[[Franc Serafin Goetzl]], slikar, podobar (1783, [[Kranj]] – 1855, ?) *[[Gašpar Luka Goetzl]], slikar (1782, [[Kranj]] – 1857, ?) *[[Karel Goetzl]], slikar, podobar (1816, [[Kranj]] – 1857, ?) *[[Leopold Goetzl]], podobar (1817, [[Kranj]] – 1825, ?) *[[Klementina Golija]], slovenska slikarka, grafičarka (1966, [[Jesenice]]) *Theodor Illek, vizualni umetnik, performer, pesnik (1984, [[Kranj]]) *[[Sanela Jahić]], slikarka (1980, [[Kranj]]) *[[Irena Jeras Dimovska]], slikarka, restavratorka (1960, [[Kranj]]) *[[Biserka Komac]], slikarka, fotografinja, oblikovalka vizualnih komunikacij (1949, [[Kranj]]) *[[Karol Kuhar]], slikar (1952, [[Spodnja Besnica]]) *[[Josip Layer]], slikar (1688, [[Kranj]] – 1744, [[Kranj]]) *[[Leopold Layer]], slikar (1752, [[Kranj]] – 1828, [[Kranj]]) *[[Marko Layer]], slikar (1727, [[Kranj]] – 1808, [[Kranj]]) *[[Ivan Michor]], slikar (ok. 1626, ? – 1686, [[Kranj]]) *[[Mojca Osojnik]], slikarka, ilustratorka, pisateljica (1970, [[Kranj]]) *[[Agata Pavlovec]], slikarka, ilustratorka (1973, ?) *[[Mirna Pavlovec]], slikarka (1953, [[Kranj]]) *[[Andrej Pibernik]], slikar, grafik, kipar, restavrator (1961, Kranj – 2011, [[Šempeter, Nova Gorica]]) *[[Marij Pregelj]], slikar (1913, [[Kranj]] – 1967, [[Ljubljana]]) *[[Zmago Puhar]], slikar, grafik, pedagog, ilustrator (1952, [[Kranj]]) *[[Ljubo Ravnikar]], slikar, akvarelist (1905, [[Ljubljana]] – 1979, [[Kranj]]) *[[Nejč Slapar]], slikar, glasbenik, režiser (1945, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Hinko Smrekar]], slikar (1883, [[Ljubljana]] – 1942, [[Ljubljana]]) *[[Janez Krstnik Starabačnik]], slikar (1657, [[Kranj]] – 1743, [[Kranj]]) *[[Janez Stimmer]], podobar (1753, ? – 1835, [[Kranj]]) *[[Veselka Šorli Puc]], slikarka, pisateljica, likovna kritičarka (1949, [[Kranj]] – 2017, [[Krajna vas]]) *[[Maruša Štibelj]], slikarka, vizualna umetnica (1985, [[Kranj]]) *[[Hans Balthasar Tiringer]], rezbar, slikar (1643, [[Kranj]] – 1690, ?) *[[Jože Trobec]], slikar, karikaturist, iluminator (1948, [[Kranj]]) *[[Marko Tušek]], slikar (1964, [[Kranj]]) *[[Klavdij Tutta]], slovenski slikar, grafik (1958, [[Postojna]]) *[[Kaja Urh]], akademska slikarka (1988, [[Kranj]]) *[[Uroš Vagaja]], oblikovalec, scenograf, slikar, arhitekt (1920, [[Kranj]] – 1971, [[Ljubljana]]) *[[Janez Verbnik]], kipar (1733, [[Kranj]] – 1805, [[Dob]]) *[[Franc Vozelj]], akademski slikar (1954, [[Kranj]]) === Kiparstvo === *[[Lojze Dolinar]], kipar, spomeniško delo Spomenik revolucije v Kranju, kamor se je preselil po upokojitvi (1893, [[Ljubljana]] – 1970, [[Ičići]]) *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, slikar, ilustrator, gimnazija v Kranju (1903, [[Idrija]] – 1948, [[Ljubljana]]) *[[Marko Pogačnik]], kipar (1944, [[Kranj]]) *[[Vinko Tušek]], kipar, grafik, slikar (1936, [[Ljubljana]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Jože Volarič]], kipar, haikuist (1932, [[Banova Jaruga]], [[Hrvaška]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Janez Vrbnik]], kipar (1733, okolica Kranja – 1805, [[Dob, Domžale]]) *[[Valentin Vrbnik]], kipar (1714, [[Kranj]] – 1799, Kranj) === Arhitektura === *[[Vladimir Brezar]], arhitekt, univerzitetni profesor, projektiral je cerkev sv. Modesta v Kranju na Zlatem polju (1935, [[Kranj]]) *[[Peter Fister]], arhitekt, profesor, 1966–1974 je bil arhitekt-konzervator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj (1940, [[Celje]]) *[[Ferdinand Jocif]], arhitekt (1925, [[Tržič]] – 1970, [[Jeprca]]) *[[Alenka Kham Pičman]], arhitektka, slikarka, grafičarka, industrijska oblikovalka (1932, [[Ljubljana]]) *[[Ciril Metod Koch]], arhitekt (1867, [[Kranj]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Ciril Oblak]], arhitekt (1934, [[Kranj]]) *[[Jože Plečnik]], arhitekt (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Edvard Ravnikar]], arhitekt (1907, [[Novo mesto]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Maks Strenar]], arhitekt (1901, [[Trst]] – 1968, [[Kranj]]) *[[Aleš Šeligo]], arhitekt (1961, [[Kranj]]) *[[Marjan Šorli]], arhitekt (1915, [[Kranj]] – 1975, [[Golnik]]) === Fotografija === *[[Marjan Ciglič]], fotograf, partizan (1924, [[Kranj]] – 1998, [[Ljubljana]]) *[[Vekoslava Kokalj – Veka]], fotografinja, filmska snemalka (1927, [[Kranj]] – 2006, [[Kranj]]) *[[Janez Marenčič]], fotograf (1914, [[Kranj]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Kristijan Pajer]], fotograf, popotnik, učitelj (1839, [[Kranj]] – 1895, [[Ljubljana]]) === Drugo === *[[Leopoldina Bogataj]], novinarka, urednica, 1970–2001 novinarka Gorenjskega glasa (1946, [[Kladje]] – 2013, [[Kladje]]) *[[Janez Dolinar]], radijski in televizijski voditelj, napovedovalec, živi na Primskovem pri Kranju (1954, [[Ljubljana]]) *[[Matjaž Chvatal]], publicist, fotograf, založnik, jamar, otroštvo in mladost je preživel v Kranju (1960, [[Ljubljana]]) *[[Peter Colnar]], novinar, trener, publicist, urednik Gorenjskega glasa Kranj, prvi dopisnik iz Gorenjske, direktor Radia Kranj (1937, [[Kranj]]) *[[Ludvik Erjavec]], knjižničar, pobudnik ustanovitve Osrednje Knjižnice Kranj (1893, ? – 1967, [[Kranj]]) *[[Ivan Fugina]], knjižničar, igralec, režiser, publicist, vodja Študijske knjižnice (1900, [[Predstruga]] – 1970, [[Kranj]]) *[[Marko Jenšterle]], novinar (1985, [[Kranj]]) *[[Ajda Kalan]], radijska in televizijska voditeljica, napovedovalka (1943, [[Ljubljana]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Henrik Neubauer]], baletnik solist, baletnik, koreograf (1929, [[Golnik]]) *[[Aljana Primožič]], karikaturistka, zaposlena v Gorenjskem tisku (1954, [[Ljubljana]]) *[[Zoran Smiljanić]], publicist, stripar, ilustrator, scenarist (1961, [[Postojna]]) *[[Marija Šolar]], kulturnica, etnografija, slikarka (1946, [[Zgornja Besnica]]) == Humanistika, družboslovje in znanost == *[[Kozma Ahačič]], literarni zgodovinar, jezikoslovec (1976, [[Kranj]]), *[[Cene Avguštin]] umetnostni zgodovinar, ravnatelj, muzejski svetovalec, disertacija Zgodovinsko-urbanistični in arhitekturni razvoj Kranja (1923, [[Radovljica]] – 2010, [[Radovljica]]) *[[Franc Benedik]], muzealec, zgodovinar, geograf, ravnatelj Gorenjskega muzeja (1944, [[Kranj]]) *[[Ivan Bernik]], filozof (1871, [[Šmarjetna Gora]] – 1897, [[Ljubljana]]) *[[Marija Bešter Rogač]], kemičarka, univerzitetna profesorica (1958, [[Zgornja Besnica]], [[Kranj]]) *[[Franjo Bradaška]], zgodovinar (1829, [[Kranj]] – 1904, [[Zagreb]]) *[[Marja Boršnik]], literarna zgodovinarka, živela na Drulovki (1906, [[Borovnica]] – 1982, [[Mljet]], [[Hrvaška]]) *[[Dragan Božič]], arheolog, profesor, raziskovalec, urednik, doktor znanosti, šolanje v Kranju (1951, [[Ljubljana]]) *[[Zoran Božič]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, državni svetnik, šolanje v Kranju (1951, [[Ljubljana]] – 2021, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Stanko Bunc]], slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar, leksikograf, pesnik, publicist, knjižničar, prešernoslovec (1907, [[Kobdilj]] – 1969, [[Kranj]]) *[[Franc Cimerman]], geolog, mikropaleontolog (1933, [[Kranj]] – 2015, ?) *[[Jože Debevec]], dramatik in literarni zgodovinar, 1900–1910 profesor v Kranju (1867, [[Begunje pri Cerknici]] – 1938, [[Ljubljana]]) *[[Mira Delavec]] Touhami, literarna zgodovinarka, zgodovinarka (1978, [[Kranj]]) *[[Jure Demšar]], fizik, univerzitetni profesor, raziskovalec (1970, [[Kranj]]) *[[Jože Dežman]], zgodovinar, muzealec, publicist, od l. 1978 zaposlen v Gorenjskem muzeju v Kranju (1955, [[Lesce]]) *[[Davorin Dolar]], kemik, profesor, raziskovalec (1921, [[Kranj]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Borut Janez Drinovec]], mikrobiolog, doktor znanosti, profesor (1938, [[Kranj]]) *[[Franc Drolc]], prešernoslovec, pesnik, prevajalec, urednik, publicist, bibliotekar (1939, [[Motnik]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Mirjana Gašperlin]], doktorica znanosti, univerzitetna profesorica, farmacevtka (1963, [[Kranj]]) *[[Karel Glaser]], literarni zgodovinar, 1874–1877 poučeval v Kranju (1845, Reka, [[Zgornje Hoče]] – 1913, [[Zgornje Hoče]]) *[[Damir Globočnik]], umetnostni zgodovinar, likovni kritik, muzealec, fotograf, vodja galerijske dejavnosti v Gorenjskem muzeju Kranj (1964, [[Jesenice]]) *[[Ivan Grafenauer]], literarni zgodovinar, učil v gimnaziji 1906–1907 (1880, [[Velika vas pri Šmohorju]] – 1964, [[Ljubljana]]) *[[Miran Hladnik]], literarni zgodovinar (1954, [[Jesenice]]) *[[Marija Javor Briški]], literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica (1961, [[Kranj]]) *[[Francka Beba Jenčič]], muzealka, umetnostna zgodovinarka, zgodovinarka, kustosinja v Gorenjskem muzeju Kranj (1948, [[Ljubljana]] – 2016, [[Golnik]]) *[[Ivan Jenko]], klasični filolog, slavist, profesor, pesnik, učitelj na nižji gimnaziji v Kranju (1853, [[Praše]] – 1891, [[Gorica]]) *[[Jelena Justin]], muzealka, filozofinja, zgodovinarka, gornica (1973, [[Kranj]]) *[[Lučka Kajfež Bogataj]], klimatologinja, živi v Kranju (1957, [[Jesenice]]) *[[Valentin Kalan]], filozof, filolog (1943, [[Kranj]]) *[[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar, filozof, kritik, esejist, 1973-79 živel in ustvarjal na Drulovki (1930, [[Ljubljana]] – 2008, [[Ljubljana]]) *[[Timtej Knific]], arheolog, doktor znanosti, kustos svetnik, 1947–2000 živel v Kranju (1949, [[Trata, Škofja Loka]]) *[[Gregor Kocijan]], literarni zgodovinar, slavist, doktor znanosti, profesor, mladost je preživel v Kranju, l. 1958 je nastopil službo na Tehnični tekstilni šoli v Kranju (1933, [[Ljubljana]] – 2016, [[Ljubljana]]) *[[Franc Komatar]], zgodovinar (1875, [[Ljubljana]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Valentin Korun]], klasični filolog, učil v Kranju 1894–1902 (1865, [[Glinje]] – 1940, [[Ljubljana]]) *[[Alenka Kovšča]], socialna pedagoginja, državna sekretarka, živela je v Kranju (1955, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Križnar]], zgodovinar, pedagog, sekretar OK SKOJ Kranj, živel in šolal se je v Kranju (1927, [[Lipnica pod Dobravo pri Kropi]] – 2014, [[Ljubljana]]) *[[Naško Križnar]], etnolog, doktor znanosti, živi v Stražišču pri Kranju (1943, [[Ljubljana]]) *[[Djordje Krstić]], fizik, biograf, pisec humoresk (1936, [[Novi Sad]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Boris Kryštufek]], biolog (1954, [[Kranj]]) *[[Miloš Viljem Kus]], agronom, fitopatolog, doktor znanosti, šolal se je v Kranju (1928, [[Talči vrh]], [[Črnomelj]]) *[[Nika Leben]], konservatorka, umetnostna zgodovinarka, od l. 1961 živi v Kranju, dela na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju (1952, [[Jesenice]]) *[[Ernst Mally]], filozof, logik (1879, [[Kranj]] – 1944, [[Schwanberg]]) *[[Vincenc Malovrh]], geograf, planinec, profesor (1915, [[Predoslje]] – 2000, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Markič]], filozof, logik, jezikoslovec, matematik (1864, [[Kranj]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Miha Mohor]], literarni zgodovinar, slavist, pisatelj, urednik (1945, [[Kranj]]) *[[Mičo Mrkaić]], economist, kolumnist (1968, [[Kranj]]) *[[Narcis Mršić]], biolog (1951, [[Kranj]] – 1997, [[Kranj]]) *[[Anton Nosan]], geolog (1922, [[Drulovka, Kranj]] – 2012, [[Ljubljana]]) *[[Anka Novak]], etnologinja, muzealka, kustosinja v Gorenjskem muzeju v Kranju (1932, [[Mala vas pri Grosupljem]]) *[[Nikolaj Omersa]], literarni zgodovinar (1878, [[Kranj]] – 1932, [[Kranj]]) *[[Zdenka Pajer Likozar]], biologinja, doktorica znanosti, profesorica, raziskovalka, urednica (1951, [[Kranj]]) *[[Drago Papler]], elektroinženir, ekonomist, publicist, predavatelj, doktor znanosti (1960, [[Kranj]]) *[[Boris Paternu]], prešernoslovec, literarni zgodovinar, živel je v Kranju (1926, [[Predgrad, Črnomelj]]) *[[Janez Peklenik]], doktor znanosti, znanstvenik, profesor, inovator, svojo kariero je začel v Kranju (1926, [[Tržič]] – 2016, [[Tržič]]) *[[France Pibernik]], literarni zgodovinar, pesnik, gimnazija v Kranju (1928, [[Suhadole]] – 2021, ?) *[[Jože Pogačnik]], literarni zgodovinar, teoretik (1933, [[Kovor pri Tržiču]] – 2002, [[Reka]]) *[[Anton Polenec]], zoolog (1910, [[Puštal]] – 2000, [[Kranj]]) *[[Tone Pretnar]], literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, l. 1964 maturiral na Gimnaziji Kranj (1945, [[Ljubljana]] – 1992, [[Katovice]], [[Poljska]]) *[[Anton Ramovš]], geolog, paleontolog (1924, [[Dolenja vas]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Barbara Ravnik]], muzealka, arheologinja, vodja Gorenjskega muzeja Kranj (1956, [[Jesenice]]) *[[Janko Rogelj]], pisatelj, narodni buditelj, novinar, publicist, kulturni delavec (1895, [[Primskovo]], [[Kranj]] – 1974, [[Primskovo]], [[Kranj]]) *[[Milan Sagadin]], arheolog, umetnostni zgodovinar, doktor znanosti (1951, [[Ljubljana]]) *[[Gvidon Sajovic]], naravoslovec (1883, [[Kranj]] – 1920, [[Kranj]]) *[[Primož Simoniti]], literarni zgodovinar (1936, [[Golnik]] – 2018, ?) *[[Helena Gizela Stupan]], slovenska filologinja, univerzitetna profesorica, doktorica arheologija (1900, [[Kranj]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Antonija Šifrer]], zgodovinarka, rodoslovka (1899, [[Žabnica]] – 1985, [[Žabnica]]) *[[Jože Šifrer]], literarni zgodovinar, kritik (1922, [[Žabnica]] – 2009, [[Jesenice]]) *[[Stanko Šimenc]], filmski in literarni zgodovinar, prevajalec, publicist (1934, ? – 2008, [[Kranj]]) *[[Ivan Škerlj]], klasični filolog (1884, [[Kranj]] – 1956, [[Ljubljana]]) *[[Franc Šmid]], doktor znanosti, arheolog, muzealec, raziskovalec (1875, [[Kranj]] – 1951, [[Gradec]]) *[[Nace Šumi]], umetnostni zgodovinar (1924, [[Kranj]] – 2006, [[Dobeno]]) *[[Mihael Jožef Toman]], biolog (1953, [[Kamna Gorica]]) *[[Josip Tominšek]], literarni zgodovinar, jezikoslovec, slavist, planinec, poučeval je na gimnaziji v Kranju (1872, [[Bočna]] – 1954, [[Ljubljana]]) *[[Franc Trdan]], zgodovinar, publicist (1883, [[Sušje]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Tomi Trilar]], biolog (1962, [[Kranj]]) *[[Andreja Valič Zver]], zgodovinarka, anglistka, doktorica znanosti, publicistka (1960, [[Kranj]]) *[[Andrej Valič]], arheolog (1931, [[Preddvor]] – 2003, [[Golnik]]) *[[Branko Vařacha]], geodet (1921, [[Kranj]] – 2002, [[Ljubljana]]) *[[Peter Vencelj]], univerzitetni profesor, fizik, politik (1939, [[Stražišče pri Kranju]] – 2017, Ljubljana) *[[Petra Vencelj]], umetnostna zgodovinarka (1967, [[Kranj]]) *[[Alojz Zavrl]], arhivist, zgodovinar (1927, [[Srednje Bitnje]], [[Kranj]]) *[[Marija Zlatnar Moe]], univerzitetna profesorica, prevajalka (1970, [[Kranj]]) *[[Anton Žabkar]], profesor, publicist, vojaški časnik, obramboslovec (1935, [[Beograd, Srbija]]) *[[Alenka Žbogar]], literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica (1971, [[Kranj]]) *[[Joka Žigon]], literarni zgodovinar, dramatik, arhivar, bibliotekar, maturiral v Kranju (1899, [[Škofja Loka]] – 1983, [[Ljubljana]]) *[[Jože Žontar]], zgodovinar, arhivist (1932, [[Kranj]]) *[[Majda Žontar]], muzealka, zgodovinar, profesorica (1936, [[Ljubljana]]) == Šolstvo == *[[France Avsec]], matematik, profesor, 1964–1994 poučeval na Gimnaziji Kranj (1930, [[Ljubljana]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Slavko Brinovec]], geograf, športnik, profesor (1936, [[Kranj]]) *[[Valentin Burnik]], šolnik (1851, [[Stražišče pri Kranju]] – 1924, [[Metlika]]) *[[Vinko Cuderman]], profesor slovenščine (1933, [[Tupaliče]] – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Fran Čadež]], fizik, meteorolog, srednješolski učitelj (1882, [[Kranj]] – 1945, [[Ljubljana]]) *[[Janez Globočnik]], nabožni pisatelj, 1848 ravnatelj glavne šole in katehet, častni občan (1824, [[Cerklje na Gorenjskem]] – 1877, [[Gorica]]) *[[Stanko Gogala]], pedagog (1901, [[Kranj]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Herle]], šolnik, naravoslovec (1869, [[Solčava]] – 1932, [[Kranj]]) *[[Olga Janša Zorn]], zgodovinarka, bibliotekarka, profesorica, publicistka (1938, [[Dolenji Logatec]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Anton Likozar]], učitelj, čebelar, občinski svetnik (1857, [[Primskovo pri Kranju]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Marija Marjeta Jurgele]], učiteljica, pesnica (1940, [[Kranj]]) *[[Makso Pirnat]], biograf Koseskega, profesor 1905–1921 (1875, [[Zgornji Tuštanj]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Praprotnik]], učitelj, pesnik, urednik (1827, [[Podbrezje]] – 1895, [[Ljubljana]]) *[[Helena Puhar]], pedagoginja, pisateljica, urednica (1920, [[Kranj]] – 1968, [[Ljubljana]]), *[[Danica Purg]], profesorica, direktorica, dekanja, politologinja (1946, [[Stogovci]]) *[[Adolf Robida]], profesor 1908–1910, organiziral ljudsko gledališče (1885, [[Ljubljana]] – 1928, [[Ljubljana]]) *[[Frančišek Rojina]], šolski upravitelj v Stražišču (1898–1925), pisal o čebelah in lovu (1867, [[Zgornja Šiška]] – 1944, [[Zgornja Šiška]]) *[[Franci Rozman]], bivši ravnatelj Gimnazije Kranj, matematik, politik (1965, [[Kranj]]) *[[Edin Saračević]], učitelj, pesnik (1964, [[Ljubljana]]) *[[Janko Sicherl]], pedagog, smučarski učitelj, planinec (1900, [[Trzin]] – 1986, [[Kranj]]) *[[Minka Skaberne]], učiteljica (1882, [[Kranj]] – 1965, [[Ljubljana]]) *[[Helena Stupan]], šolnica (1900, [[Kranj]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Stane Šinkovec]], profesor, kemijski tehnolog, direktor (1923, [[Kranj]] – 2009, [[Kranj]]) *[[Anton Vadnal]], poučeval na gimnaziji 1900/1901 (1876, [[Borovnica]] – 1935, [[Šentožbolt]]) *[[France Zupan]], šolnik, prevajalec (1907, [[Kovor]] – 1958, [[Trst]]) *[[Ivo Zorman]], pisatelj, učitelj v Stražišču (1926, [[Gora pri Komendi]] – 2009, [[Kamnik]]) *[[Marija Žagar]], slavistka, profesorica (1921, [[Jesenice]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Andrej Žumer]], šolnik (1847, [[Podhom]] – 1903,[[Kranj]]) == Religija == *[[Andrej Albrecht]], duhovnik, nabožni pisatelj (1782, [[Idrija]] – 1848, [[Novo mesto]]) *[[Friderik Irenej Baraga]], slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar, kandidat za svetnika (1797, [[Knežja vas]] – 1868, [[Marquette]], [[Michigan]]) *[[Janez Bedenčič]], duhovnik, nabožni pisatelj, kot kaplan je do 1803 služboval v Kranju (1777, [[Zgornja Šiška]] – 1843, [[Kranj]]) *[[Metod Benedik]], teolog, urednik starih tekstov (1943, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Anton Berce]], prevajalec, duhovnik (1860, [[Mošnje]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Valentin Bernik]], duhovnik (1861, [[Stražišče pri Kranju]] – 1927, [[Komenda]]) *[[Franc Bleiweis]], duhovnik, nabožni pisec (1869, [[Naklo]] – 1955, [[Mošnje]]) *[[Jože Friderik Crobath]], teolog, profesor (1795, [[Kranj]] – 1877, [[Kranj]]) *[[Janez Evangelist Fabijan]], teolog, duhovnik, filozof, profesor (1889, [[Zgornja Besnica]] – 1967, [[Ljubljana]]) *[[Janez Gogala]], teolog, duhovnik, kanonik (1825, [[Kranj]] – 1884, [[Ljubljana]]) *[[Hipolit]], filolog, nabožni pisec, leksikograf, prevajalec, duhovnik, redovnik, kapucin (1667, [[Novo mesto]] – 1722, [[Kranj]]) *[[Mihael Hofman]], duhovnik, nabožni pisatelj (1755, [[Ljubljana]] – 1826, [[Ljubljana]]) *[[Vojteh Hybášek]], duhovnik, književnik, glasbenik češkega rodu (1873, [[Ruženo]], [[Moravska]], [[Češka]] – 1947, [[Ljubljana]]) *[[Franc Jaklič]], nabožni pisatelj, 1933–1935 gimnazijski katehet (1892, [[Andol]] – 1967, [[Milwaukee]], [[Winsconsin]], [[ZDA]]) *[[Chatzpeck Jakob]], iluminator (zač. 15. st.) *[[Placid Javornik]], biblicist, teolog, duhovnik, redovnik, benediktinec (1803, [[Trstenik]] – 1864, [[Sv. Jurij]], [[Avstrija]]) *[[Simon Klančnik]], teolog, duhovnik (1810, [[Kranj]] – 1844, [[Ljubljana]]) *[[Jernej Knafelj]], duhovnik, pridigar, protestant, v Kranju je nasledil Gašperja Rokavca (ok. 16. st. – ok. 17. st.) *[[Frančišek Krek]], duhovnik, pesnik, nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju (1858, [[Selca]] – 1921, [[Vranja Peč]]) *[[Josip Lavtižar]], duhovnik, skladatelj, pisatelj, zgodovinar, potopisec (1851, [[Kranjska Gora]] – 1943, [[Rateče]]) *[[Alfonz Levičnik]], katehetski pisec, duhovnik (1869, [[Postojna]] – 1966, [[Kranj]]) *[[Janez Jakob Olben]], matematik, duhovnik, redovnik, avguštinec (1643, [[Kranj]] – 1725, [[Sankt Florian]], [[Avstrija]]) *[[Koloman de Manswerd]], župnik (ok. 14. st. – 1434, [[Kranj]]) *[[Franc Perne]], duhovnik, nabožni pisatelj, zgodovinar (1861, [[Povlje]] – 1935, [[Ljubljana]]) *[[Janez Nikolaj Pogačnik]], duhovnik, slikar (1678, [[Klanec]] – 1755, [[Kranj]]) *[[Lovrenc Pogačnik]], teolog, pridigar, duhovnik, redovnik, jezuit (1698, [[Kranj]] – 1768, [[Zagreb]]) *[[Lovro Rakovec]], publicist, duhovnik (1832, [[Zabukovje]] – 1903, [[Draga]], [[Trst]]) *[[Matevž Ravnikar Poženčan]], duhovnik, zbiralec ljudskega blaga, pesnik (1802, [[Poženik]] – 1864, [[Predoslje]]) *[[Gašper Rokavec]], protestantski pridigar, duhovnik (? – 1565, [[Kranj]]) *[[Jožef Rozman]], duhovnik, nabožni pisatelj, pedagoški pisec (1812, [[Stražišče pri Kranju]] – 1874, [[Arclin]]) *[[Ivan Sadar]], duhovnik, pesnik (1890, [[Bukovica – 1926, [[Ljubljana]]) *[[Janez Jakob Schilling]], duhovnik, generalni vikar, kanonik (1664, [[Ljubljana]] – 1754, [[Kranj]]) *[[Valter Schmid]], arheolog, etnograf, čebelar, duhovnik, redovnik, benediktinec (1875, [[Kranj – Gaštej]] – 1951, [[Gradec]]) *[[Dragotin Simandl]], narodni buditelj, slovničar, duhovnik (1828, [[Videm]] – 1864, [[Kranj]]) *[[Adam Skalar]], duhovnik, nabožni pisec, prevajalec (? – 1658, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Avguštin Sluga]], šolnik, duhovnik, redovnik, cistercijan (1753, [[Ljubljana]] – 1842, [[Kranj]]) *[[Matija Smolej]], duhovnik, nabožni pisatelj (1829, [[Tržič]] – 1871, [[Dobrepolje]]) *[[Frančišek Ksaverij Steržaj]], duhovnik in pisatelj (1878, [[Rakek]] – 1922, [[Koprivnik v Bohinju]]) *[[Jožef Sušnik]], urednik, skriptor, duhovnik (1779, [[Šmarjetna Gora]] – 1816, [[Hotedršica]]) *Andrej Šifrer (pater Vincenc), misijonar (1845, [[Srednje Bitnje]], [[Kranj]] – 1929, [[Collegeville]], [[ZDA]]) *[[Matija Škerbec]], duhovnik, politik, publicist (1886, [[Stari trg pri Ložu]] – 1963, [[Cleveland]]) *[[Filip Terpin]], generalni vikar, generalni vizitator, duhovnik (med 1603 in 1604, [[Selca]] – 1683, [[Kranj – Šmartin]]) *[[Dušan Tomše]], teolog, prevajalec (1930, [[Ljubljana]] – 1986, [[Ljubljana]]) *[[Jernej Vidmar]], duhovnik, škof (1802, [[Kranj]] – 1883, [[Kranj]]) *[[Janez Vizintin]], duhovnik, kapucin, pridigar (1735, [[Kranj]] – 1790, [[Bohinj]]) *[[Joža Vovk]], duhovnik, književnik in prevajalec (1911, [[Češnjica pri Kropi]] – 1957, [[Zgornje Jezersko]]) *[[Pavel Wiener]], evangeličanski duhovnik, kanonik, škof (ok. 1495, [[Kranj]] – 1554, [[Sibiu]], [[Romunija]]) *[[Joannes von Werd de Augusta]], miniaturist, iluminator (k. 15 st.) *[[Stanislav Zidar]], župnik, dekan, prelat (1942, [[Sušje]]) == Politika, uprava in pravo == *[[Ivan Bertoncelj]], politik, partizan, direktor, član OK KPS Kranj (1908, [[Zgornja Dobrava, Radovljica]] – 1965, [[Kranj]]) *[[Janez Bleiweis]], politik, veterinar, publicist, vitez (1808, [[Kranj]] – 1881, [[Ljubljana]]) *[[Pavel Bizjak]], delavski voditelj, politik, partizan (1891, [[Čahorče]] – 1988, [[Borovlje]]) *[[Miran Bogataj]], pravnik, brigadir, veteran vojne za Slovenijo (1948, [[Brežice]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Mohor Bogataj]], župan, gospodarstvenik, bivši župan Mestne občine Kranj (1956, [[Jesenice]]) *[[Rado Bohinc]], pravnik, profesor, politik, minister, doktor znanosti (1949, [[Trboje]] pri Kranju) *[[Alenka Bratušek]], slovenska političarka, prva predsednica Vlade RS (1970, [[Celje]]) *[[Janez Brodar]], predsednik pokrajinskega odbora (1885, [[Hrastje]] – 1969, [[Špital na Dravi]], [[Avstrija]]) *[[Duša Trobec Bučan]], ministrica, državna sekretarka, pravnica, političarka (1958, [[Kranj]]) *[[Matej Čujovič]], sodnik, igralec (1976, [[Kranj]]) *[[Janez Frelih]], podžupan, magister znanosti, direktor podjetij, vodja gradbišč za Gorenjsko (1942, [[Zgornja Sorica]] v Selški dolini) *[[Anton Globočnik pl. Sorodolski]], pravnik, upravni uradnik, politik, narodni buditelj, 1849 praktikant pri okrajnem sodišču (1825, [[Železniki]] – 1912, [[Dunaj]]) *[[Viktor Globočnik]], politik, pravnik (1852, [[Tržič]] – 1898, [[Kranj]]) *[[Fran Geiger]], pravnik (1862, [[Kranj]] – 1896, [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]]) *[[Ivan Gogala]], pravnik, notar (1850, [[Kranj]] – 1901, [[Ljubljana]]) *[[Peter Grasselli]], vitez, politik, pravnik, gospodarstvenik, narodni buditelj (1841, [[Kranj]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Branko Grims]], politik, poslanec, geolog, politolog (1962, [[Kranj]]) *[[Josip Hacin]], pravnik, odvetnik, pisatelj, (1881, [[Češnjevek]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Hafner]], politik, komunist, partizan, častnik, politični komisar, prvoborec (1920, [[Stražišče pri Kranju]] – 2015, ?) *[[Bojan Homan]], podžupan, podjetnik, politik, 2004–2011 je bil podžupan Mestne občine Kranj (1969, [[Kranj]]) *[[Evgen Jarc]], politik, 1901–1908 med ustanovitelji prosvetnega društva Kranj (1878, [[Novo mesto]] – 1936, [[Ljubljana]]) *[[Jelko Kacin]], politik, obramboslovec, publicist, živi v Spodnji Besnici pri Kranju (1955, [[Celje]]) *[[Anton Koblar]], zgodovinar, politik (1854, [[Železniki]] – 1928, [[Kranj]]) *[[Martin Košir]], župan, politik, partizan (1926, [[Goriče, Kranj]] – 2016, [[Golnik]]) *[[Anton Levec]], pravnik, publicist (1852, [[Radomlje]] – 1936, [[Ljubljana]]) *[[Nada Mihajlović]], podžupanja, košarkarica, rojena v znani kranjski športni družini (1947, [[Ljubljana]]) *[[Igor Peček]], politik, poslanec (1964, ?) *[[Ciril Pirc]], politik, župan (1865, [[Kranj]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Valentin Pleiweis]], bančnik (1814, [[Kranj]] – 1881, [[Dunaj]]) *[[Ferdinand Pogačnik]], pravnik (1839, [[Kranj]] – 1888, [[Dunaj]]) *[[Jakob Prešern]], doktor prava, planinski pisatelj, potopisec v letih 1888–1975 sodnik (1888, [[Begunje na Gorenjskem]] – 1975, [[Begunje na Gorenjskem]]) *[[Ivan Perne]], diplomat, pravnik (1889, [[Povlje, Golnik]] – 1933, [[Ženeva]], [[Švica]]) *[[Jožica Puhar]], veleposlanica, pravnica, socialoginja, ministrica (1942, [[Kranj]]) *[[Karel Alojzij Raab]], sodni svetnik, sodnik v Kranju, dober prijatelj Prešerna (1814, ? – 1874, ?) *[[Matjaž Rakovec]], gospodarstvenik, kranjski župan (1964, [[Kranj]]) *[[Robert Schrey-Redlwerth pl.]], politik (1838, [[Kranj]] – 1893, [[Ljubljana]]) *[[Franc Skaberne]], pravnik, odvetnik (1877, [[Kranj]] – 1951, [[Ljubljana]]) *[[Karel Šavnik mlajši]], pravnik (1874, [[Kranj]] – 1928, [[Ljubljana]]) *[[Ivo Šorli]], pravnik, pisatelj, pesnik (1877, [[Podmelec]] – 1958, [[Ljubljana]]) *[[Ivo Štempihar]], pravnik, odvetnik, politični delavec, publicist (1898, [[Kranj]] – 1955, [[Jesenice]]) *[[Juri Štempihar]], pravnik (1891, [[Kranj]] – 1978, [[Kranj]]) *[[Valentin Štempihar]], odvetnik, publicist (1851, [[Olševek]] – 1921, [[Kranj]]) *[[Zoran Thaler]], slovenski politik, mednarodni politolog, diplomat, podjetnik (1962, [[Kranj]]) *[[Lovro Toman]], politik, pesnik, praktikant pri okrajnem sodišču (1827, [[Kamna Gorica]] – 1870, [[Rodau pri Dunaju]]) *[[Teodor Tominšek]], pravnik, sodnik (1902, [[Kranj]] – 1996, [[Ljubljana]]) *[[Aleks Leo Vest]], politik, državni sekretar Republike Slovenije, lastnik graščine v Stražišču (1944, ?) *[[Josip Žontar]], zgodovinar, pravnik (1895, [[Jesenice]] – [[Sava]] – 1982, [[Kranj]]) *[[Anton Žun]], pravnik, sociolog (1917, [[Lovran]], [[Hrvaška]] – 1978, [[Kranj]]) == Šport == === Alpsko smučanje === *[[Majda Ankele Samaluk]], alpska smučarka (1940, [[Kranj]]) *[[Nataša Blažič]], alpska smučarka (1964, [[Kranj]]) *[[Bojan Križaj]], alpski smučar (1957, [[Kranj]]) *[[Andreja Leskovšek]], alpska smučarka (1965, [[Kranj]]) *[[Gašper Markič]], alpski smučar (1986, [[Kranj]]) *[[Rok Perko]], alpski smučar (1985, [[Kranj]]) *[[Slava Zupančič]], alpska smučarka, olimpijka (1931, [[Kranj]] – 2000, [[Ljubljana]]) === Atletika === *[[Jože Hladnik]], atletski sodnik (1929, [[Borovnica]] – 2015, ([[Kranj]]) *[[Žana Jereb]], atletinja (1984, [[Kranj]]) *[[Roman Kejžar]], atlet (1966, [[Kranj]]) *[[Brigita Langerholc]], atletinja, olimpijka (1976, [[Kranj]]) *[[Matic Osovnikar]], atlet, slovenski rekorder v šprintu (1980, [[Kranj]]) === Hokej === *[[Jaka Ankerst]], hokejist (1989, [[Kranj]]) *[[Jan Berčič]], hokejist (1990, [[Kranj]]) *[[Metod Bevk]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Jernej Čerin]], hokejist (1987, [[Kranj]]) *[[Tadej Čimžar]], hokejist (1992, [[Kranj]]) *[[Anže Gogala]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Boštjan Goličič]], hokejist (1989, [[Kranj]]) *[[Žiga Jeglič]], hokejist (1988, [[Kranj]]) *[[Domen Jemec]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Nejc Japelj]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Tim Jurajevčič]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Gabrijel Kalan]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Jure Košnik]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Jure Kozjek]], hokejist (1982, [[Kranj]]) *[[Anže Krivec]], hokejist (1983, [[Kranj]]) *[[Anže Kuralt]], hokejist (1991, [[Kranj]]) *[[Anže Markovič]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Jakob Milovanovič]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Klemen Mohorič]], hokejist (1975, [[Kranj]]) *[[Žiga Pavlin]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Aleš Remar]], hokejist (1983, [[Kranj]]) *[[Peter Rožič]], hokejist (1974, [[Kranj]]) *[[Jure Stopar]], hokejist, floorballist (1986, [[Kranj]]) *[[Anže Terlikar]], hokejist (1980, [[Kranj]]) === Kolesarjenje === *[[Janez Lampič st.]], kolesar, olimpijec (1963, [[Kranj]]) *[[Luka Mezgec]], kolesar (1988, [[Kranj]]) *[[Matej Mohorič]], kolesar (1994, [[Kranj]]) *[[Jan Polanc]], kolesar (1992, [[Kranj]]) *[[Bojan Ropret]], kolesar, olimpijec, organizator dela (1957, [[Kranj]]) *[[Tadej Valjavec]], kolesar (1977, [[Kranj]]) === Košarka === *[[Zarja Černilogar]], gorska kolesarka (1989, [[Kranj]] – 2016, [[Kamnik]]) *[[Gregor Fučka]], košarkar (1971, [[Kranj]]) *[[Domen Lorbek]], košarkar, reprezentant Slovenije (1985, [[Kranj]]) *[[Marko Milič]], košarkar (1971, [[Kranj]]) *[[Sandra Piršić]], košarkarica (1984, [[Kranj]]) *[[Miha Zupan]], košarkar (1982, [[Kranj]]) === Nogomet === *[[Siniša Brkić]], nogometaš, trener, športni direktor (1971, ?) *[[David Bunderla]], nogometaš (1987, [[Kranj]]) *[[Matjaž Florijančič]], nogometaš (1967, [[Kranj]]) *[[Josip Iličić]], nogometaš (1988, [[Prijedor]]) *[[Bojan Jokić]], nogometaš (1986, [[Kranj]]) *[[Aleš Mejač]], nogometaš (1983, [[Kranj]]) *[[Aleš Mertelj]], nogometaš (1987, [[Kranj]]) *[[Igor Nenežić]], nogometaš (1984, [[Kranj]]) *[[Miran Pavlin]], nogometaš (1971, [[Kranj]]) *[[Jalen Pokorn]], nogometaš (1979, [[Kranj]]) *[[Aleksandar Radosavljević]], nogometaš (1979, [[Kranj]]) *[[Rajko Tavčar]], nogometaš (1974, [[Kranj]]) === Plavanje === *[[Urša Bežan]] Petrič, plavalka (1994, [[Kranj]]) *[[Vlado Brinovec]], plavalec, infektolog (1941, [[Kranj]] – 2006, ?) *[[Alenka Kejžar]], plavalka (1979, [[Kranj]]) *[[Nika Kozamernik]], plavalka (1986, [[Kranj]]) *[[Sara Isaković]], plavalka, olimpijka (1988, [[Kranj]]) *[[Mia Krampl]], plezalka, olimpijka (2000, [[Kranj]]) *[[Marko Milenkovič]], plavalec (1976, [[Kranj]]) *[[Borut Petrič]], plavalec (1961, [[Kranj]]) *[[Darjan Petrič]], plavalec, športnik, informatik (1964, [[Kranj]]) *[[Tanja Šmid]], plavalka (1990, [[Kranj]]) *[[Robert Žbogar]], plavalec, olimpijec (1989, [[Kranj]]) === Plezanje in alpinizem === *[[Tomo Česen]], športni plezalec, alpinist (1959, [[Kranj]]) *[[Nadja Fajdiga]], alpinistka, elektroinženirka, učiteljica (1926, [[Kranj]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Hladnik]], alpinist, strojnik (1984, [[Kranj]]) *[[Janko Majdič]], planinec, podjetnik, trgovec, utemeljitelj Prešernove koče na Stolu (1870, [[Kranj]] – 1906, Kranj) *[[Andrej Štremfelj]], alpinist, prvi Slovenec na Mount Everestu (1956, [[Kranj]]) *[[Marija Štremfelj]], alpinistka, prva Slovenka na Mount Everestu, profesorica (1957, [[Kranj]]) *[[Nejc Zaplotnik]], alpinist, pisatelj (1952, [[Kranj]] – 1983, [[Manaslu]], [[Himalaja]]) === Smučarski skoki === *[[Brane Benedik]], smučarski skakalec (1960, [[Kranj]]) *[[Jure Bogataj]], smučarski skakalec (1985, [[Kranj]]) *[[Nejc Dežman]], smučarski skakalec (1992, [[Kranj]]) *[[Peter Eržen]], smučarski skakalec (1941, [[Kranj]]) *[[Urban Franc]], smučarski skakalec (1975, [[Kranj]]) *[[Jaka Grosar]], smučarski skakalec (1978, [[Kranj]]) *[[Tamara Kancilija]], smučarska skakalka (1987, [[Kranj]]) *[[Barbara Klinec]], smučarska skakalka (1994, [[Kranj]]) *[[Robert Kranjec]], smučarski skakalec (1981, [[Ljubljana]]) *[[Urška Lampret]], smučarska skakalka, teologinja (1987, [[Kranj]]) *[[Marjan Mesec]], smučarski skakalec, olimpijec (1947, [[Kranj]]) *[[Mitja Mežnar]], smučarski skakalec (1988, [[Kranj]]) *[[Tomaž Naglič]], smučarski skakalec (1989, [[Kranj]]) *[[Bine Norčič]], smučarski skakalec (1981, [[Kranj]]) *[[Primož Peterka]], smučarski skakalec, član kluba Triglav Kranj (1979, [[Ljubljana]]) *[[Cene Prevc]], smučarski skakalec (1996, [[Kranj]]) *[[Domen Prevc]], smučarski skakalec (1999, [[Kranj]]) *[[Peter Prevc]], smučarski skakalec (1992, [[Kranj]]) *[[Peter Štefančič]], smučarski skakalec (1947, [[Kranj]]) *[[Janez Štirn]], smučarski skakalec (1966, [[Kranj]]) *[[Rok Zima]], smučarski skakalec (1988, [[Kranj]]) *[[Matjaž Zupan]], smučarki skakalec, trener (1966, [[Kranj]]) === Tek na smučeh in biatlon === *[[Tadeja Brankovič Likozar]], biatlonka (1979, [[Kranj]]) *[[Alenka Čebašek]], smučarska tekačica (1989, [[Kranj]]) *[[Vesna Fabjan]], smučarska tekačica, olimpijka (1985, [[Kranj]]) *[[Tomas Globočnik]], olimpijec, smučarski tekač, biatlonec (1972, [[Kranj]]) *[[Janez Gorjanc]], nordijski kombinatorec (1948, [[Kranj]]) *[[Barbara Jezeršek]], smučarska tekačica, olimpijka (1986, [[Kranj]]) === Drugi športi === *[[Miroslav Ambrožič]], telovadec, športni pisec, tiskar (1885, [[Kranj]] – 1944, [[Ljubljana]]) *[[Boris Benedik]], kegljač, športnik (1966, [[Kranj]]) *[[Anže Berčič]], kanuist (1990, [[Kranj]]) *[[Iztok Čop]], veslač, športni trener (1964, [[Kranj]]) *[[Rok Flander]], deskar na snegu, olimpijec (1979, [[Kranj]]) *[[Matej Gaber]], rokometaš (1991, [[Kranj]]) *[[Jože Javornik]], trener, športnik, gospodarstvenik, finančnik, 1990–2000 načelnik za finance na MOK (1935, [[Kranj]]) *[[Blaž Kajdiž]], veslač (1977, [[Kranj]]) *[[Juš Markač]], karateist (1993, [[Kranj]]) *[[Branko Mirt]], športni padalec (1958, [[Kranj]]) *[[Dušan Mravlje]], ultramaratonec (1953, [[Kranj]]) *[[Neža Mravlje]], maratonka, fizioterapevtka (1979, [[Kranj]]) *[[Uroš Nastran]], motociklični dirkač (1986, [[Kranj]]) *[[Bojan Novak]], balinar (1971, [[Kranj]]) *[[Mateja Pintar]], olimpijka, namiznoteniška igralka (1985, [[Kranj]]) *[[Urša Pintar]], cestna kolesarka (1985, [[Kranj]]) *[[Blaž Potočnik]], kickbokser, svetovni prvak, trener (1986, ?) *[[Tjaša Ristić]], karateistka (1993, [[Kranj]]) *[[Milan Rogelj]], športni pedagog, trener in predsednik otroških migrantov (1960, ?) *[[Evgen Sajovic]], športni pisec, telovadec (1880, [[Kranj]] – 1916, [[Ljubljana]]) *[[Maja Sajovic]], padalka (1975, [[Kranj]]) *[[Ludvik Starič]], motociklistični dirkač, zaposlen pri veletrgovcu Savniku kot poklicni šofer, odprl je mehanično delavnico v Kranju (1906, [[Mirna Peč]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Luka Špik]], veslač, olimpijec, osebni trener (1979, [[Kranj]]) *[[David Špiler]], rokometaš, reprezentant Slovenije (1983, [[Kranj]]) *[[Peter Šumi]], športnik, telovadec, podjetnik (1895, [[Kranj]] – 1981, [[Dunaj]]) *[[Boris Urbanc]], kegljač, profesor (1957, [[Goriče, Golnik]]) *[[Jošt Zakrajšek]], kajakaš na mirnih vodah, kanuist na divjih vodah (1983, [[Kranj]]) *[[Uroš Zorman]], rokometaš (1977, [[Kranj]]) == Vojska == *[[Danimir Ažman]] – Črtomir, borec Prešernove brigade (1921, [[Ljubljana]] – 1943, [[Lajše]]) *[[Aleksandr Bubnov Dmitrijevič]], pomorščak, vojaški častnik, profesor (1883, [[Varšava]], [[Poljska]] – 1963, [[Kranj]]) *[[Ivan Kern]], vojaški častnik, politik, pomorščak, gimnazijo je obiskoval v Kranju (1898, [[Žužemberk]] – 1991, [[Ljubljana]]) *[[Metod Koch]], kontraadmiral (1874, [[Kranj]] – 1952, [[Trst]]) *[[Rudolf Maister]], general, pesnik, borec za severno mejo (1874, [[Kamnik]] – 1934, [[Unec pri Rakeku]]) *[[Franc Mrak]], aktivist NOV, partizan ([[Kokrica, Kranj]] 1907 – 1942, dolina Drage) *[[Cilka Odar]] – Tatjana, partizanka, aktivistka [[NOB]] (1919, [[Brdo pri Radovljici]] – 1945, [[Lajše]]) *[[Bojan Potočnik]], vojaški častnik, policist, ataše, veteran vojne za Slovenijo, doktor znanosti (1954, [[Kranj]]) *[[Franc Puhar]] – Aci, partizan, politik, gospodarstvenik (1926, [[Kranj]] – 2004, [[Breg, Preddvor]]) *[[Vida Šinkovec]] – Janina, partizanka, aktivistka [[NOB]] (1925, [[Kranj]] – 1945, [[Lajše]]) == Zdravstvo == *[[Martin Benedik]], zdravnik, kirurg, vodja oddelka za pljučno kirurgijo na Golniku (1910, [[Stražišče pri Kranju]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Jože Bežek]], zdravnik, pesnik, v Kranju imel privatno ordinacijo (1899, [[Škofja Loka]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Žiga Bučar]], zdravnik (1830, [[Ljubljana – 1879, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Ivan Cof]], zdravnik, direktor, 1956–1964 je bil direktor Zdravstvenega doma Kranj (1921, [[Ljubljana]] – 1968, [[Izola]]) *[[Božidar Fajdiga]], zdravnik, lovec, zdravnik splošne prakse v Kranju (1887, [[Ljubljana]] – 1966, [[Kranj]]) *[[Darja Fettich]], zdravnica, pediatrinja, doktorica znanosti, mladost je preživela v Kranju (1923, [[Škofja Loka]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Bojan Fortič]], zdravnik, ftiziolog, direktor, profesor, doktor znanosti, direktor bolnišnice Golnik (1921, [[Idrija]] – 2009, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Furlan]], zdravnik ftiziolog, publicist, urednik (1901, [[Verd]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[Anton Hayne]], veterinar, slikar (1786, [[Kranj]] – 1853, [[Dunaj]]) *[[Matija Horvat]], internist, zdravnik, gornik, zaposlen v Zdravstvenem domu Kranj (1935, [[Škofja Loka]] – 2014, ?) *[[Frank Javh Kern]], zdravnik, urednik, pisatelj (1887, [[Breznica pod Lubnikom]] – 1977, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[ZDA]]) *[[Daniel Kikelj]], farmacevt (1954, [[Jesenice]], gimnazija v Kranju) *[[Kljukec]], ranocelnik (ok. 1652, [[Jama]] – 1697, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Kurillo]], zdravnik, fotograf in prevajalec (1933, [[Ljubljana]]) *[[Robert Neubauer]], zdravnik, ftiziolog, direktor, vodja golniškega zdravilišča za tuberkulozo (1895, [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 1969, [[Ljubljana]]) *[[Franc Novak]], ginekolog, porodničar, partizan, profesor (1908, [[Kranj]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Marjan Pajntar]], porodničar, ginekolog, psiholog, psihoterapevt, vodja porodniškega oddelka v Kranju (1932, [[Ljubljana]]) *[[Damijan Perne]], zdravnik, psihiater, politik, igralec, nekdajnji župan (1968, [[Kranj]]) *[[Drago Petrič]], zdravnik, trener, športnik (1935, [[Ljubljana]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Karel Petrič]], zdravnik, humanist, direktor, partizan (1900, [[Jesenice]] – 1944, [[Dolenja Trebuša]]) *[[Tomaž Pirc]], zdravnik (1813, [[Kranj]] – 1880, [[Tržič]]) *[[Florijan Sentimer]], zdravnik (1786, [[Kranj]] – 1836, [[Rusija]]) *[[Janez Jožef Stroj]], zdravnik (?, [[Britof pri Podbrezju]] – 1828, [[Kranj]]) *[[Simon Strupi]], veterinar (1812, [[Čirče]] – 1880, [[Praga]]) *[[Leo Šavnik]], ginekolog, radiolog, visokošolski učitelj (1897, [[Kranj]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Karel Šavnik st.]], župan, lekarnar (1840, [[Kranj]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Pavel Šavnik]], dermatonevrolog (1882, [[Kranj]] – 1924, [[Zagreb]]) *[[Sebastijan Šavnik]], farmacevt, lekarnar, župan (1801, [[Mače]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] – 1885, [[Kranj]]) *[[Jurij Šorli]], zdravnik internist, direktor, doktor znanosti, profesor, 41 let delovne dobe je opravil na Golniku (1942, [[Ljubljana]]) *[[Branko Štangl]], zdravnik, ftiziolog, partizan, profesor, 1954–1990 je delal na Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku (1920, [[Dvor pri Šmihelu]], [[Avstrija]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Lovro Tepina]], veterinarski pisec, kinolog (1882, [[Stražišče pri Kranju]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Voglar pl.]], zdravnik (1651, [[Naklo]] – 1717, [[Kranj]]) *[[Josip Vošnjak]], zdravnik, politik, dramatik, 1861 zdravnik v Kranju (1834, [[Šoštanj]] – 1911, [[Višole pri Slovenski Bistrici]]), *[[Franc Zupanc]], zdravnik (1853, [[Kranj]] – 1922, [[Ljubljana]]) *[[Zvonka Zupanič Slavec]], zdravnica, profesorica, humanistka, doktorica znanosti, publicistka, zgodovinarka (1958, [[Maribor]]) == Gospodarstvo == *[[Franc Babič]], trgovec (1868, [[Kranj]] – 1913, [[Ljubljana]]) *[[Jože Basaj]], gospodarstvenik (1887, [[Suha pri Predosljah]] – 1973, [[Šentjakob]]) *[[Janez Beravs]], gospodarstvenik, generalni direktor tovarne Sava (1923, [[Ladja]] – 1996, [[Kranj]]) *[[Nikolaj Bev]]k, gospodarstvenik, član sveta Mestne občine Kranj (1942, [[Kranj]] – 2004, [[Bled]]) *[[Janez Bohorič]], direktor, gospodarstvenik, kemik, direktor podjetja Sava Trade Kranj (1942, [[Tržič]]) *[[Zvone Černe]], gospodarstvenik, tekstilec, tehnični direktor v Inteksu (Tekstilindus) (1927, [[Jesenice]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Karel Florian]], podjetnik, narodno zaveden meščan (1809, [[Kranj]] – 1877, [[Kranj]]) *[[Izidor Gašperlin]], ekonomist, psihoterapevt, specialist zakonske in družinske terapije, fotograf (1963, [[Kranj]]) *[[Josipina Hočevar]], podjetnica, mecenka, dobrotnica, otroštvo je preživela pri starih starših v Stražišču pri Kranju (1824, [[Radovljica]] – 1911, [[Krško]]) *[[Dušan Horjak]], gospodarstvenik, direktor Tiskanine Kranj, direktor Tekstilindusa, ustanovitelj Gorenjske turistične zveze v Kranju (1920, [[Ljubljana]] – 1979, [[Ljubljana]]) *[[Janez Khisl]] (Janž Kiesel), baron, veleposestnik, kulturni mecen (ok. 1530, [[Ljubljana]] – ok.1593, ?) *[[Konrad Lokar]], podjetnik, župan, narodni buditelj (1803, [[Kranj]] – 1875, [[Kranj]]) *[[Franc Oman]], gospodarstvenik (1902, [[Stražišče pri Kranju]] – 1987, [[Kranj]]) *[[Viljem Požgaj]], podjetnik, založnik in knjigovez (1879, [[Ljubljana]] – 1951, [[Kranj]]) *[[Ivan Savnik]], trgovec, industrialec (1879, [[Trebež]] – 1950, ?) *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina, tovarnar (1788, [[Stražišče pri Kranju]] – po 1856, ?) *[[Natalis Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina, zdravnik, tovarnar, župan (1746, [[Kobarid]] – 1832, [[Kranj]]) *[[Sigismund Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina (1792, [[Kranj]] – 1855, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Pakič]], trgovec (1827, [[Ljubljana]] – 1889, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Konrad Pleiweiss]], trgovec (1816, [[Kranj]] – 1865, [[Kranj]]) *[[Valentin Pleiweiss st.]], podjetnik, trgovec (1785, [[Kranj]] – 1866, [[Kranj]]) *[[Andrej Polenec]], gospodarstvenik, športnik (1945, [[Kranj]]) *[[Natalija Polenec]], direktorica Zavoda za turizem Kranj, arhitektka (1965, [[Kranj]]) *[[Karel Pollak]], veletrgovec, tovarnar (1853, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Franjo Sirc]], trgovec, industrialec (1891, [[Kranj]] – 1950, [[Ljubljana]]) *[[Bruno Skumavc]], gospodarstvenik, lovec, gimnazija v Kranju (1927, [[Bela Peč]], [[Trbiž]], [[Italija]] – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Josip Slavec]], gradbenik in podjetnik (1901, [[Tacen]] – 1978, [[Kranj]]) *[[Fidelis Terpinc]], industrialec, podjetnik (1799, [[Kranj]] – 1875, [[Ljubljana]]) *[[Blaž Terpinc]], trgovec (1759, [[Bled]] – 1836, [[Kranj]]) *[[Ivan Tominc]], tekstilec, sindikalist (1911, [[Hrušica]] – 1942, okolica Vipave) *[[Črtomir Zorec]], tekstilni strokovnjak, publicist (1907, [[Stična]] – 1991, [[Zgornja Besnica]]) == Gostinstvo == *[[Anton Arvaj]], mesar, podjetnik (1939, [[Britof, Kranj]]) *[[Ivana Arvaj]], podjetnica, gostinka, poslovodja gostišča Arvaj (1946, [[Kranj]]) *[[Uroš Gorjanc]], chef gostilne Krištof v Predosljah (neznano) *[[Karim Merdjadi]], chef v Atelier Karim, živi v Kranju (neznano) *[[Jože Oseli]], vodja strežbe, svetovalec za kulinariko, vodja gostinstva, direktor, predavatelj, mednarodni sodnik za kulinariko, bil je vodja protokolarne strežbe na Gradu Brdo pri Kranju (1949, [[Medvode]]) *[[Andrej Šegš]], kuhar, vajeništvo je opravljal v hotelu Jelen v Kranju (1947, [[Zdole, Krško]]) *[[Bine Volčič]], chef de cuisine, lastnik restavracije Monstera bistro (1980, Kranj) *[[Jorg Zupan]], chef v restavraciji Atelje, podjetnik (1987, Kranj) == Drugo == *[[Ivan Bajželj]], telesnokulturni pedagog, publicist (1877, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Božič]], komercialist (1921, [[Kranj]] – 1986, [[Umag]], [[Hrvaška]]) *[[Ivan Cof]], lovec, posestnik, med ustanovitelji gasilskega društva Kranj, ustanovitelj Cofišča (1856, [[Kranj]] – 1938, [[Kranj]]) *[[Vasja Doberlet]], elektroinženir, fotograf, dolgoletni predsednik Fotografskega društva Janez Puhar Kranj (1946, [[Ljubljana]]) *[[Janez Friderik Egger]], tiskar, založnik (1735, [[Saška]] – 1799, [[Ljubljana]]) *[[Andraž Jakelj]], direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož, član številnih svetov (1982, [[Kranj]]) *[[Franc Emmer]] (Fanouš), inženir rudarstva, organizator četniškega gibanja (1918, [[Kranj]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Stojan Globočnik]], gradbenik, profesor (1895, [[Kranj]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Jereb]], novinar, publicist (1845, [[Dolenja Ravan]] – 1893, [[Trst]]) *[[Štefan Kadoič]], ekonomist, predavatelj, dekan, podžupan, družbenopolitični delavec, magister znanosti, konstruktor v Iskri Kranj (1933, [[Zagorje ob Savi]]) *[[Milan Klemenčič]], policist, veteran vojne za Slovenijo, bil je inšpektor za vojne in posebne enote milice na UNZ Kranj (1959, [[Žiberce pri Gornji Radgoni]]) *[[Fortunat Lužar]], zbiralec ljudskega blaga, 1920 v Kranju šolski nadzornik (1870, [[Velike Lašče]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Peter Majdič st.]], mlinar, l. 1884 je kupil stari mlin v Kranju (1823, [[Jarše pri Mengšu]] – 1908, [[Jarše pri Mengšu]]) *[[Vinko Majdič]], mlinar, gospodarstvenik, upravni svetnik železnice Kranj-Tžič (1858, [[Jarše pri Mengšu]] – 1924, [[Kranj]]) *[[Ivan Baptist Mayer]], poštar, knjigar (ok. 1749, ? – 1806, [[Kranj]]) *[[Tia Paynich]], modna oblikovalka, scenaristka, pisateljica (1980, [[Kranj]]) *[[Albin Pogačnik]], tiskar, založnik, zbiralec, častni predsednik Numizmatičnega društva *Slovenije (1915, [[Budimpešta]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Ludvik Pogačnik]], tiskar, telovadec (1918, [[Budimpešta]] – 1944, [[Na Logu]]) *[[Tone Polenec]], letalec (1942, [[Kranj]] – 2004, [[Kranj]]) *[[Marijan Prosen]], astronom, profesor, publicist, po upokojitvi živi v Kranju (1937, [[Brežice]]) *[[Janez Puhar]], izumitelj fotografije na steklo, duhovnik, fotograf (1814, [[Kranj]] – 1864, [[Kranj]]) *[[Vladimir Ravnik]], botanik, profesor, ilustrator (1924, [[Kranj]] – 2017, ?) *[[Davorin Savnik]], industrijski oblikovalec (1929, [[Kranj]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Janez Kristijan Rieser]], zvonar v Kranju 1743–75 (? – ?) *[[Ivan Selan]], kartograf samouk (1902, [[Savlje]] – 1981, [[Suhadole]]) *[[Viktor Skaberne]], gradbenik (1878, [[Kranj]] – 1956, [[Ljubljana]]) *[[Jožef Sterger]], lovski pisec, notar (1817, [[Šentrupert]] – 1899, [[Kranj]]) *[[Srečko Šabec]], mlekarski strokovnjak (1894, [[Pivka]] – 1981, [[Kranj]]) *[[Franc Šifrer]] (Kozinov oča), župan (1839, [[Srednje Bitnje]] – 1931, [[Srednje Bitnje]]) *[[Ljubinka Šimunac]], knjižničarka, učiteljica, direktorica, nekdanja direktorica Mestne knjižnice Kranj (1916, [[Kruševac]] – 2015, [[Kranj]]) *[[Jožef Škarja]], cesarski krajevni poštar, mestni sodnik, vodja zemljiške knjige 1822–1833, l. 1809 je prevzel kranjsko poštno postajo od Emanuela Mayerja (1792, ? – 1861, [[Kranj]]) *[[Ivan Šusteršič]], kranjski deželni glavar(1863, [[Ribnica]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Franc Terseglav]], časnikar, urednik, esejist, prevajalec (1882, [[Ljubljana]] – 1950, [[Ljubljana]]) *[[Hieronim Ullrich]], gozdarski strokovnjak (1811, [[Horni Orlice]], [[Češka]] – 1866, [[Kranj]]) *[[Angela Vadnal]], agronomka, statističarka (1917, [[Kranj]] – 1994, [[Ljubljana]]) *[[Fran Vilfan]], navtik (1874, [[Stražišče pri Kranju]] – 1931, [[Nica]], [[Francija]]) *[[Primož Žontar]], čebelar, rezbar (1858, [[Sv. Duh]] – 1934, [[Kranj]]) == Glej tudi == * [[:Kategorija:Kranjski športniki]] == Viri == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon.] * [https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,znani-mescani.htm/ Znani meščani Mestne občine Kranj.] * [https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,castni-mescani.htm/ Častni meščani Mestne občine Kranj.] * [[Miran Hladnik]]: [http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html/ Kranjski tiski do druge svetovne vojne.] * [[Miran Hladnik]]: [[:v:Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni|Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. Wikiverza. * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/napredno-iskanje/?kraj-delovanja=Kranj/ Obrazi slovenskih pokrajin] * ''Kranjska knjiga''. Ur. France Pibernik. Ljubljana: SM, 2008. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Kranj]] 6i430trgbqga68etwt33p61f44ez9gh 0 442283 5726162 5465751 2022-07-31T18:55:01Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka |name = Krčica |image = Kraftwerk Eberstein.JPG |image_caption = Hidroelektrarna na Krčici pri [[Svinec, Koroška|Svincu]] |source1 = pri kraju [[Getemberg]] (Hüttenberg) {{koord|46|56|18.65|N|14|32|54|E|}} |mouth = [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] pri [[Mostič]]u {{koord|46|44|54|N|14|31|40|E|}} |basin_countries = [[Avstrija]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | length = 26,8 km |source1_elevation = 783 m |mouth_elevation = 498 m |discharge1 = 3,8 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Mostič)<ref>Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft (Hrsg.): ''Hydrographisches Jahrbuch von Österreich 2011''. 119.&nbsp;Band, Wien 2013, S.&nbsp;OG&nbsp;349 ([http://www.bmlfuw.gv.at/dms/lmat/wasser/wasser-oesterreich/wasserkreislauf/hydrographische_daten/jahrbuecher/JB2011/JB2011_neu.pdf PDF; 14,5&nbsp;MB])</ref> |basin_size = 315 km<sup>2</sup>/s }} ''' Krčica''' je potok na severovzhodu [[Avstrijska Koroška|avstrijske Koroške]], levi pritok [[Krka, Avstrija (reka)|Krke]]. Ime je slovenskega izvora, po katerem lahko vidimo, da so vodotok Karantanci poimenovali kot “malo Krko”. Krčica nastane na območju [[Getemberg (Koroška)|Getemberga]] ob sotočju Hörfeldbacha (ali Stajerskega potoka) in Mosinzbacha. Je nekdanji odtok Hörfeldmoora, naravnega rezervata po [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]]. Pod Getembergom (Hüttenbergom) teče Krčica skozi ozko dolino, ki se razširi šele pri Möselu. Pri [[Mostič]]u se izliva v Krko na nadmorski višini 498 m. Teče po celotni dolžini Doline Krčice in prejema na levi s [[Svinška planina|Svinške planine]] prihajajoče pritoke, kot je Löllinger Bach, na desni pa potoke iz precej nižjega Mostiškega (Brückler) in Kotarškega (Guttaringer) hribovja. == Hidrogeografija == [[Rečni režim|Pretočni režim]] Krčice je jesensko-snežni, ima dva maksimuma v pozni pomladi in jeseni. Povodje zajema približno 315&nbsp;km ². Povprečni pretok vode na ustju znaša 3,8 m3 / s. Krčica je le zmerno onesnažena in ima I-II kakovostni razred vode. Eko-morfološko stanje je mogoče opisati kot malo prizadeto, z izjemo lokalnih območij Getemberga, Mali Šentpavel in Mostič. V Krčici se pojavljajo različne ribe, med njimi zlasti [[potočna postrv]]. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam rek v Avstriji]] * [[Geografija Avstrijske Koroške]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Pritoki Drave]] [[Kategorija:Geografija Avstrijske Koroške]] [[Kategorija:Svinška planina]] 5y6503b9msno0yqcpyd49dry9iwz7g7 0 442423 5726203 5617907 2022-07-31T21:06:44Z Sportomanokin 14776 /* SI-FI klasike na blu-ray */ wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem produkcijske hiše [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === SI-FI klasike na blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |- |colspan=12 align=center|'''ŠE NISO IZDANI NA BLU-RAY''' |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right rowspan=6|''še ni izdan'' &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center| | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|16mm{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center width=35| | align=center width=45| | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right| &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |} == Slabše in nepopolne restavracije slovenskih filmov == Digitalno delno (nedo)končani ali slabo restavrirani filmi, ki jih ni obdelal Iridium Film in ki ne zadostujejo visoko ločljivostnim Blu-ray standardom: *''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (2012) – <small>(16 mm film, HD720p, format 14:9)</small><ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> *''[[Srečno, Kekec!]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> *''[[Kekčeve ukane]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] kpy1mvrf1qb8uso25gxbzwonh4lgvn7 5726204 5726203 2022-07-31T21:07:44Z Sportomanokin 14776 /* SI-FI klasike na blu-ray */ wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem produkcijske hiše [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === SI-FI klasike na blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |- |colspan=12 align=center|'''ŠE NISO IZDANI NA BLU-RAY''' |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right rowspan=6|''še ni izdan'' &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center| | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | |- align=center | | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center width=35| | align=center width=45| | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right| &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |} == Slabše in nepopolne restavracije slovenskih filmov == Digitalno delno (nedo)končani ali slabo restavrirani filmi, ki jih ni obdelal Iridium Film in ki ne zadostujejo visoko ločljivostnim Blu-ray standardom: *''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (2012) – <small>(16 mm film, HD720p, format 14:9)</small><ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> *''[[Srečno, Kekec!]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> *''[[Kekčeve ukane]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] ejt5jffzip80ebb1wvv990m0ona1jmg 5726205 5726204 2022-07-31T21:13:19Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem produkcijske hiše [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center| | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center width=35| | align=center width=45| | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |} == Slabše in nepopolne restavracije slovenskih filmov == Digitalno delno (nedo)končani ali slabo restavrirani filmi, ki jih ni obdelal Iridium Film in ki ne zadostujejo visoko ločljivostnim Blu-ray standardom: *''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (2012) – <small>(16 mm film, HD720p, format 14:9)</small><ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> *''[[Srečno, Kekec!]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> *''[[Kekčeve ukane]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] iuhdtd1az15c936qbnrfqqg17jg8stq 5726206 5726205 2022-07-31T21:23:28Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem produkcijske hiše [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45| | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center| | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center width=35| | align=center width=45| | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |} === Nepopolne in nedokončane restavracije === Digitalno delno (nedo)končani ali slabo restavrirani filmi, ki jih ni obdelal Iridium Film in ki ne zadostujejo visoko ločljivostnim Blu-ray standardom: *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> *''[[Srečno, Kekec!]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> *''[[Kekčeve ukane]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 8ttc6s4z83ep2h8us0qkqxixbbbthg4 5726207 5726206 2022-07-31T21:24:12Z Sportomanokin 14776 /* Digitalna restavracija */ wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45| | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center| | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center width=35| | align=center width=45| | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |} === Nepopolne in nedokončane restavracije === Digitalno delno (nedo)končani ali slabo restavrirani filmi, ki jih ni obdelal Iridium Film in ki ne zadostujejo visoko ločljivostnim Blu-ray standardom: *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> *''[[Srečno, Kekec!]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> *''[[Kekčeve ukane]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] r1mc8gco7z4i198v5i6ef0hli38pgwc 5726209 5726207 2022-07-31T21:35:18Z Sportomanokin 14776 /* Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center| | align=center width=45| | align=center|35mm | [[Viba film]] | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center width=35| | align=center width=45| | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |} === Nepopolne in nedokončane restavracije === Digitalno delno (nedo)končani ali slabo restavrirani filmi, ki jih ni obdelal Iridium Film in ki ne zadostujejo visoko ločljivostnim Blu-ray standardom: *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> *''[[Srečno, Kekec!]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> *''[[Kekčeve ukane]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 9jkci6balnfnsgp862vf5owxkhknkqi 5726212 5726209 2022-07-31T21:44:59Z Sportomanokin 14776 /* Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |} === Nepopolne in nedokončane restavracije === Digitalno delno (nedo)končani ali slabo restavrirani filmi, ki jih ni obdelal Iridium Film in ki ne zadostujejo visoko ločljivostnim Blu-ray standardom: *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> *''[[Srečno, Kekec!]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, predvsem slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> *''[[Kekčeve ukane]]'' (2016) – <small>(zelo površna restavracija opravljena v Beogradu, kjer so tudi originali, slab zvok in problemi z nasledstvenim sporazumom)</small><ref name="Kekec"/> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 80qplkel6jagwkjdt8vhcqtzagy7ikh 5726213 5726212 2022-07-31T21:49:46Z Sportomanokin 14776 /* Nepopolne in nedokončane restavracije */ wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |} === Nepopolne in nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 0ylv0rweasn9iah6f36xxfnqh60d1zu 5726214 5726213 2022-07-31T21:50:55Z Sportomanokin 14776 /* Nepopolne in nedokončane restavracije */ wikitext text/x-wiki [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|thumb|220px|"Linear Tape-Open 2" (LTO 2);<br>magnetni disk format, kamor se shranjujejo digitalno restavrirani filmi]] '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 291xzzhltx1txhgfgdtppsu4ik68djc 5726215 5726214 2022-07-31T22:06:07Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|12. november 2019 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] pk9fuclhvvjd9a71aq54qfritads614 5726217 5726215 2022-07-31T22:15:04Z Sportomanokin 14776 /* Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 5avxe7ug266dzpi319e0ag6rzymkdtc 5726219 5726217 2022-07-31T22:17:46Z Sportomanokin 14776 /* Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 6cv170cr360lak2ymfcovz5djt9j3hg 5726224 5726219 2022-07-31T22:25:55Z Sportomanokin 14776 /* Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izid !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] g2uxl6eoy5v88dhdysbk7e9sduc6uwo 5726225 5726224 2022-07-31T22:26:24Z Sportomanokin 14776 /* Blu-ray */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 1icu1wjsix0s5htoa32u6mhrzcv7wyf 5726226 5726225 2022-07-31T22:28:19Z Sportomanokin 14776 /* Trenutno še niso na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani, a še ne na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] ojwpasadr7ihy5zpmsaq4wwv07lfzoz 5726228 5726226 2022-07-31T22:49:16Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani, a še ne na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani, a še niso izdani na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 129pqtbgiw0d0lwrlnr0qobtm2jfgjg 5726229 5726228 2022-07-31T23:00:56Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani, a še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani¸filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] tp9nbc38b9w7bdhrqmbtfrs7ftxlq39 5726230 5726229 2022-07-31T23:01:13Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani¸filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki pa še niso izdani na Blu-ray nosilcu === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] st80c24ytsbj90lh8ey74zzygf4oukc 5726231 5726230 2022-07-31T23:03:25Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki pa še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki pa še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že že bili predvajani na televiziji, kinu ali pa na velikem platnu na projekcijah na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] fb6lgv593rw7pexsodarzljpj3ek1tj 5726232 5726231 2022-07-31T23:03:44Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki pa še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že že bili predvajani na televiziji, kinu ali pa na velikem platnu na projekcijah na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] m4byk4wf1ta514vwqmj2445s746ya4t 5726233 5726232 2022-07-31T23:04:29Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že že bili predvajani vsaj na televiziji, kinu ali pa na velikem platnu na projekcijah na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] c35hfi3v1r0o5qdhen5qshshzvth2jo 5726234 5726233 2022-07-31T23:05:05Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že že bili predvajani vsaj na televiziji, kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko zelo slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] aennx4fjcwq9d7g7cc1ahuoitsqeoox 5726235 5726234 2022-07-31T23:06:10Z Sportomanokin 14776 /* Nepopolne ali nedokončane restavracije */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že že bili predvajani vsaj na televiziji, kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] atsiu2lsl0eco1nyltjflf4ojx4r273 5726236 5726235 2022-07-31T23:09:47Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že že bili predvajani tako na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] mck00s6dpg38cs798ibke40sv2rmr30 5726237 5726236 2022-07-31T23:10:39Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že že bili premierno predvajani tako na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] oh165qq5y0bos43jjoagov2jcuykqug 5726238 5726237 2022-07-31T23:11:33Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] kttujuu5yihcbv08uaotrlf84kpmp5j 5726239 5726238 2022-07-31T23:13:02Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restravrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] gnb3rcvzdf4ko44ci8clihzljbrqjeb 5726240 5726239 2022-07-31T23:15:37Z Sportomanokin 14776 /* Nepopolne ali nedokončane restavracije */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa je v resoluciji HD720 in zato ni na blu-ray ploščku. Pri tem filmu je šlo za začetke filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] nkepchlvuetjpsco8stgk29o4d1fvvl 5726241 5726240 2022-07-31T23:18:25Z Sportomanokin 14776 /* Zaznamek */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === A so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] misfa0udo14dxv82g3p3n5l0rvid3s1 5726242 5726241 2022-07-31T23:20:24Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu Volčjem potoku|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci Francija Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 89xntzkrpq4bjvyw4o9dsa7w3q82y3n 5726243 5726242 2022-07-31T23:22:06Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] eot9kapwk3uut0c5ubhciw5ah2fhkjw 5726244 5726243 2022-07-31T23:22:43Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:135px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] q24390sfobvqsgpy0hmp656ivwo0895 5726245 5726244 2022-07-31T23:23:04Z Sportomanokin 14776 /* Blu-ray */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:125px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] f4eau5nvw1cop5b742x5mviyuu1ok40 5726246 5726245 2022-07-31T23:23:20Z Sportomanokin 14776 /* Blu-ray */ wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] lttzukyukbt707mjfvkefq5yw9ffb40 5726247 5726246 2022-07-31T23:32:39Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] o5cp0le09ttvc03cv4249uc43w0s6uy 5726251 5726247 2022-07-31T23:38:45Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|235px]] |pixels= |caption=disk "Linear Tape-Open 2" (LTO 2) |sport= |founded= 2017 |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] fdt0d0e0ywjxwcggpqvzrb2rysa8rkp 5726252 5726251 2022-07-31T23:42:08Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|245px]] |pixels= |caption= "Linear Tape-Open"<br><small>(digitalni medij za dolgotrajno hranjenje filmov)</small> |sport= |founded= |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] lzokw9wp8idemncrtkvzw34g0skugrj 5726253 5726252 2022-07-31T23:44:46Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|260px]] |pixels= |caption= "Linear Tape-Open"<br><small>(digitalni medij za dolgotrajno hranjenje filmov)</small> |sport= |founded= |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko restavracijo oz. skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je kakovost 16 mm filmov. Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 8sne3jnheeylzp0aixhj6a3x3dy9y0x 5726254 5726253 2022-07-31T23:58:25Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|260px]] |pixels= |caption= "Linear Tape-Open"<br><small>(digitalni medij za dolgotrajno hranjenje filmov)</small> |sport= |founded= |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabša je pri 16 mm filmih (pri 70 mm celo do 12K). Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] 417z83ietsvbbqiyouqk6wks1ln83ki 5726255 5726254 2022-07-31T23:59:28Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |current_season= |logo= [[Image:LTO2-cart-purple.jpg|260px]] |pixels= |caption= "Linear Tape-Open"<br><small>(digitalni medij za dolgotrajno hranjenje filmov)</small> |sport= |founded= |current leaders= |website= }} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabše je pri 16 mm filmih (pri 70 mm celo do 12K). Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] ia9ro77uigwpsqycsujulxs3441n7r4 5726328 5726255 2022-08-01T08:49:22Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FAEBD7 colspan=2 align="center" | SI-FI Klasika |- | align="center" colspan=2 | [[File:LTO2-cart-purple.jpg|250px]]<br>"Linear Tape-Open"<br><small>(digitalni medij za dolgotrajno hranjenje filmov)</small> |- |'''Ustanovitev:''' || 2017 |- | '''V zbirki:''' || 5 filmov |- | '''Restavrator:''' || Iridium Film |} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabše je pri 16 mm filmih (pri 70 mm celo do 12K). Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] ds9rdpm8yl8miqeybmkg0gvw95qzaai 5726330 5726328 2022-08-01T08:53:00Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FAEBD7 colspan=2 align="center" | SI-FI Klasika |- | align="center" colspan=2 | [[File:LTO2-cart-purple.jpg|220px]]<br>"Linear Tape-Open"<br><small>(digitalni medij za dolgotrajno hranjenje)</small> |- |'''Ustanovitev:''' || 2017 |- | '''V zbirki:''' || 5 filmov |- | '''Restavrator:''' || Iridium Film |- | '''Izdajatelj:''' || Slovenski filmski center |} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabše je pri 16 mm filmih (pri 70 mm celo do 12K). Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] nkcfd3d5u9zp14cklm5x4xbfpkzjxvv 5726331 5726330 2022-08-01T08:55:28Z Sportomanokin 14776 /* Blu-ray */ wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FAEBD7 colspan=2 align="center" | SI-FI Klasika |- | align="center" colspan=2 | [[File:LTO2-cart-purple.jpg|220px]]<br>"Linear Tape-Open"<br><small>(digitalni medij za dolgotrajno hranjenje)</small> |- |'''Ustanovitev:''' || 2017 |- | '''V zbirki:''' || 5 filmov |- | '''Restavrator:''' || Iridium Film |- | '''Izdajatelj:''' || Slovenski filmski center |} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabše je pri 16 mm filmih (pri 70 mm celo do 12K). Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] cpg1qkbqyicnl624r88dxpf0qjl1m0f 5726332 5726331 2022-08-01T08:56:18Z Sportomanokin 14776 /* Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu */ wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FAEBD7 colspan=2 align="center" | SI-FI Klasika |- | align="center" colspan=2 | [[File:LTO2-cart-purple.jpg|220px]]<br>"Linear Tape-Open"<br><small>(digitalni medij za dolgotrajno hranjenje)</small> |- |'''Ustanovitev:''' || 2017 |- | '''V zbirki:''' || 5 filmov |- | '''Restavrator:''' || Iridium Film |- | '''Izdajatelj:''' || Slovenski filmski center |} '''SI-FI Klasika''' je [[Blu-ray Disc|blu-ray]] zbirka kulturne dediščine slovenskih filmskih digitalno restavriranih klasik v visoki ločljivosti, ki jo od leta 2017 izdaja [[Slovenski filmski center]]. FIlmi so bili večinoma posneti na 35 mm trak, kar omogoča vrhunsko skeniranje vse do ločljivosti 6K, malo slabše je pri 16 mm filmih (pri 70 mm celo do 12K). Pri restavraciji se najprej pregleda trak, stabilizira se slika, digitalno se odstranijo madeži in praske, na koncu pa se popravijo še barve in kontrast. Gre za zelo zamuden postopek, saj ima film 30 sličic na sekundo, kar pri 90 minutnem filmu znese skupaj 162,000 sličic (in vsako popravit). == Digitalna restavracija == Digitalna restavracija slovenskih filmov poteka pod okriljem [[Iridium Film]]. Ti so poskenirani v resoluciji 2K (2048×1080 pikslov), ki je mednarodno uveljavljen standard digitalne kino projekcije (DCI) in v FullHD (1920x1080) na domačih televizorjih ali 4K. Filmi so izdani na nosilcu visoke ločjivosti blu-ray. Prvi tak primer v Sloveniji je ''[[Dolina miru]]''. Restavrirani filmi so shranjeni na magnetno digitalnem mediju Linear Tape-Open (LTO), ki so ga razvili v poznih 1990ih in ima zelo dolgo življenjsko dobo. == Seznam == === Blu-ray === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#ccc; width:118px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Blu-ray izdaja !scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" | |- align=center | 1 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Dolina miru]]'' | 1956 | [[France Štiglic]] | 82 min | align=right|18. maj 2016 &nbsp; | align=center width=35|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|10. april 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Dolina miru iz Cannesa na Kongresni trg|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7387/dolina-miru-iz-cannesa-na-kongresni-trg/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Dolina miru: prva slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=http://www.film-center.si/sl/novice/7444/dolina-miru-prva-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slov. film. center|accessdate=10. april 2017}}</ref> |- align=center | 2 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' | 1969 | [[Matjaž Klopčič]] | 91 min | align=right|15. december 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. november 2017 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Projekcija filma Sedmina v razprodani dvorani Slovenske kinoteke|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7324/projekcija-filma-sedmina-v-razprodani-dvorani-slovenske-kinoteke/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=16. december 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Na blu-rayu tudi restavrirana Sedmina, "mejnik na slovenski filmski poti"|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/na-blu-rayu-tudi-restavrirana-sedmina-mejnik-na-slovenski-filmski-poti/438421|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=20. november 2017}}</ref> |- align=center | 3 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[To so gadi]]'' | 1977 | [[Jože Bevc]] | 96 min | align=right|31. januar 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|29. maj 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=V Cankarjevem domu premiera digitalizirane in restavrirane verzije filma To so gadi|url=https://misli.sta.si/2477072/v-cd-premiera-digitalizirane-in-restavrirane-verzije-filma-to-so-gadi|publisher=STA|accessdate=31. januar 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=To so gadi – tretja slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7610/to-so-gadi-tretja-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=29. maj 2018}}</ref> |- align=center | 4 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Na svoji zemlji]]'' | 1948 | [[France Štiglic]] | 110 min | align=right|27. avgust 2018 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Triglav film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|20. december 2018 &nbsp; | <ref>{{cite web|title=Ob 70 obletnici projekciji filma Na svoji zemlji v Ajdovščini in Idriji|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7675/ob-70-obletnici-projekciji-filma-na-svoji-zemlji-v-ajdovscini-in-idriji/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. november 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Na svoji zemlji – četrta slovenska filmska mojstrovina na Blu-rayu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7688/na-svoji-zemlji-cetrta-slovenska-filmska-mojstrovina-na-blu-rayu/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=20. december 2018}}</ref> |- align=center | 5 | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Ne joči, Peter]]'' | 1964 | [[France Štiglic]] | 92 min | align=right|9. november 2019 &nbsp; | align=center|21:9 | align=center width=45|2.35:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | bgcolor=#FFF8DC align=right|26. avgust 2021 &nbsp; | <ref name="Film 2019">{{cite web|title=Slavnostna projekcija digitalno restavriranega filma Ne joči, Peter|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7823/slavnostna-projekcija-digitalno-restavriranega-filma-ne-joci-peter-reziserja-franceta-stiglica/|publisher=SFC|accessdate=9. november 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=NE JOČI, PETER - DVD.SL. POD, BLU-RAY|url=https://www.bigbang.si/ne-joci-peter-dvd-sl-pod-blu-ray-izdelek-276372/|accessdate=9. november 2019}}</ref> |} === Digitalno restavrirani filmi, ki še niso izdani na Blu-ray nosilcu === ...a so že bili premierno predvajani ali na televiziji, v kinu ali pa na projekcijah na velikem platnu na prostem. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;" |Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:115px;" |{{Abbr|Digitalna projekcija|Digitalno restavrirana premiera filma}} !scope="col" style="background:#ccc; width:105px;" colspan=3|Izvirni format !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;" |Distribucija !scope="col" style="background:#ccc; width:20px;" | |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' | 1973 | [[Matjaž Klopčič]] | 122 min | align=right|27. december 2012 &nbsp; | align=center|14:9 | align=center width=45|1.56:1 | align=center|16mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Danes na TVS: Cvetje v jeseni prvič takšno, kot bi moralo biti|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/danes-na-tvs-cvetje-v-jeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. december 2012}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Krizno obdobje]]'' | 1981 | [[Franci Slak]] | 89 min | align=right|17. marec 2015 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Krizno obdobje ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7257/krizno-obdobje-ob-20-letnici-slovenskega-filmskega-centra/|publisher=Slovenski filmski center|accessdate=12. marec 2015}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Jebiga]]'' | 2000 | [[Miha Hočevar]] | 90 min | align=right|6. februar 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|{{Abbr|16mm|kasneje povečan na 35 mm (z "Blow-up" postopkom)}} | Fun Film | <ref>{{cite web|title=Neponovljiva komedija Jebiga odpira vrata Dvorane slovenskega filma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/neponovljiva-komedija-jebiga-odpira-vrata-dvorane-slovenskega-filma/513111|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=30. januar 2020}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' | 1965 | [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] | 90 min | align=right|9. oktober 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Projekcija restavriranega Babičevega filma o sezonskih delavcih|url=https://drustvodsi.si/projekcija-restavriranega-babicevega-filma-o-sezonskih-delavcih/|publisher=drustvodsi.si|accessdate=7. oktober 2020}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Sreča na vrvici]]'' | 1977 | [[Jane Kavčič]] | 83 min | align=right|25. december 2020 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavrirana klasika Sreča na vrvici nocoj premierno na malih zaslonih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavrirana-klasika-sreca-na-vrvici-nocoj-premierno-na-malih-zaslonih/546917|publisher=SFC|accessdate=25. december 2020}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' | 1975 | [[France Štiglic]] | 99 min | align=right|1. januar 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Kinoteka na spletu: Povest o dobrih ljudeh|url=https://bsf.si/sl/dogodki/kinoteka-na-spletu-povest-o-dobrih-ljudeh/|publisher=bsf.si|accessdate=1. januar 2021}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Tistega lepega dne]]'' | 1962 | [[France Štiglic]] | 83 min | align=right|22. julij 2021 &nbsp; | align=center|16:9 | align=center width=45|1.85:1 | align=center|35mm | [[Viba film]] | <ref name="Film 2019"/><ref>{{cite web|title=Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica na ogled v novi preobleki v Arboretumu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8050/tistega-lepega-dne-reziserja-franceta-stiglica-na-ogled-v-novi-preobleki-v-arboretumu-volcjem-potoku/|publisher=bsf.si|accessdate=20. julij 2021}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' | 1982 | [[Vojko Duletič]] | 91 min | align=right|10. december 2021 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Digitalno restavriran film Deseti brat premierno v Višnji Gori|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/digitalno-restavriran-film-deseti-brat-premierno-v-visnji-gori/604545|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=10. december 2021}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' | 1987 | [[Franci Slak]] | 90 min | align=right|11. maj 2022 &nbsp; | align=center|N/A | align=right width=45|N/A &nbsp; | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Po novem digitalno restavrirani tudi večkratno nagrajeni Hudodelci F. Slaka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/po-novem-digitalno-restavrirani-tudi-veckratno-nagrajeni-hudodelci-francija-slaka/626973|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=11. maj 2022}}</ref> |- align=center | align=left bgcolor=gainsboro|&nbsp;''[[Ne čakaj na maj]]'' | 1957 | [[František Čap]] | 109 min | align=right|21. julij 2022 &nbsp; | align=center|11:8 | align=center width=45|1.37:1 | align=center width=35|35mm | [[Viba film]] | <ref>{{cite web|title=Ne čakaj na maj, premiera digitalno restravriranega filma|url=https://www.film-center.si/sl/novice/8205/ne-cakaj-na-maj/|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=21. julij 2022}}</ref> |} === Nepopolne ali nedokončane restavracije === *''[[Kekec (film)|Kekec]]'' (1951), ''[[Srečno, Kekec!]]'' (1963) in ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968) – vsi trije Kekci so bili leta 2016 v Beogradu, kjer so bili takrat še originalni trakovi, tako barvno kot tonsko slabo restavrirani in čakajo na popravke oziroma novo restavracijo v Sloveniji.</small><ref name="Kekec">{{cite web|title=Na projekcije digitaliziranih Kekcev bo treba še počakati |url=https://misli.sta.si/2318796/na-projekcije-digitaliziranih-kekcev-bo-treba-se-pocakati|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]|accessdate=22. februar 2018}}</ref> == Zaznamek == Konec decembra 2012 so predvajali sploh prvi slovenski digitalno restravriran film in sicer ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (1973), ki pa (še) ni na blu-ray ploščku. In to je bil začetek filmske digitalne restavracije na Slovenskem. == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} [[Kategorija:Slovenski film]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi Triglav filma (1946-1966)]] slcv7i2n4msx68svthawq5nrsb9odti 0 443043 5726163 5689350 2022-07-31T18:55:07Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Mejna grofija Istra''' (ali '''Istrska marka''') je nastala kot [[Karolingi|karolinška]] mejna [[Marka (obmocje)|marka]], ki je obsegala območje [[Istra|Istrskega polotoka]] in okoliških območij, ki jih je osvojil [[Pipin Langobardski]], sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 789. == Predhodno zgodovinsko dogajanje== ===Rimsko obdobje=== Območje poselitve antičnih plemen [[Histri|Histrov]] v Istri so do okoli leta 178 pr.n.š. osvojili [[Rimski imperij|Rimljani]]. V obdobju rimskega poveljnika [[Gaj Julij Cezar|Gaja Julija Cezarja]] so meje Italije prestavili na reko [[Timava|Timavo]], kmalu po njegovem umoru pa na reko [[Rižana (reka)|Rižano]]. Med leti 27 in 12 je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] postavil mejo na reko [[Raša (reka)|Rašo]] in ustanovil t.i. deseto regijo Italije oz. provinco [[Rimski imperij|Rimskega imperija]], imenovano Benečija in Istra (''Venetia et Histria''). [[Slika:Regio X.jpg|280px|thumb|desno|Rimska X. regija Venetia et Histria]] === Bizantinska oblast=== Po zatonu Rimskega imperija je leta 538/9 Istra prešla pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko ali vzhodnorimsko oblast]], v upravnem smislu pa skupaj z [[Benečija|Benečijo]] pod [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhat]] v [[Ravena|Raveni]]. Ko se se v drugi polovici 6. stoletja začeli sovražni vpadi v Istro, predvsem [[Langobardi|Langobardov]] po letu 568, ter kasneje [[Avari|Avarov]] (Obrov) in Slovanov, so bizantinske oblasti v Istri združile civilno in vojaško oblast in na vodstvo dežele postavile svojega vojaškega poveljnika, ki pa je prevzel še naloge civilnega upravnika (iudes provinciae). Bizantinci so se s [[Franki]] srečali že sredi 6. stoletja, še pred langobardskim prodorom v Italijo. Položaj se je povsem spremenil po [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanju ljudstev]], ko so Langobardi pod vodstvom kralja [[Alboin]]a po letu 568 n. š. osvojili Furlanijo in tam ustanovili svojo [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], ki je bila del [[Langobardska kraljevina|Langobardske kraljevine]]. Istrski polotok pa je ostal pod vladavino [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]] (Vzhodnega Rima) in njegovim vplivom. Predvsem zaradi oblikovanja obrambe oz. t.i. »Tržaškega numerusa«, ki se je raztezal od [[Timava]] po kraškem delu Istre vse do [[Kastav|Kastva]], so se [[Južni Slovani|Južnoslovanska]] plemena (predniki [[Slovenci|Slovencev]] in [[Hrvati|Hrvatov]]) tedaj naselili predvsem ob vzhodni in severni istrski meji. {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization --> |native_name = <!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks<br> If language uses Latin characters, place name(s) in italics. --> |conventional_long_name = Mejna grofija Istra |common_name = Istra |common_name2 = Istra |subdivision = |nation = [[Karolinško cesarstvo]] |status_text = <!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --> |government_type = <!-- To generate categories: "Monarchy", "Republic", etc. to generate categories --> <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = |title_deputy =Frankovski vladarji<br>[[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejski patriarhi]]<br>mejni grofje Istre |leader1 = |deputy1 = [[Hunfrid, Mejni grof Istre|Hunfrid]] |year_deputy1 =789-804 |leader2 = |year_leader2 = |deputy2 = [[Janez (vojvoda Istre)|vojvoda Janez]] |year_deputy2 = <!-- Legislature --> |legislature = |house1 = <!-- Name of first chamber --> |house2 = <!-- Name of second chamber --> |type_house1 = <!-- Default: "Upper house" --> |type_house2 = <!-- Default: "Lower house" --> <!-- General information --> |capital = |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = <!-- Accepts wikilinks --> |national_anthem = <!-- Accepts wikilinks --> |political_subdiv = <!-- Accepts wikilinks --> |today = <!-- Rise and fall, events, years and dates --> <!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". --> |year_start = 778 |year_end = 1060 |event_start = [[Karel Veliki|Frankovska zasedba Istre]] |date_start = |event_end = [[Sveto Rimsko cesarstvo]] |date_end = <!-- Optional: Date of disestablishment --> |event1 = [[Verdunska pogodba]] |date_event1 = 843 |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event4 = |date_event4 = |life_span = |era = [[Srednji vek|Zgodnji srednji vek]] |event_pre = <!-- Optional: A crucial event that took place before before "event_start" --> |date_pre = |event_post = <!-- Optional: A crucial event that took place before after "event_end" --> |date_post = <!-- Images --> |image_flag = |image_border = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |flag_type = <!-- Displayed text for link under flag. Default "Flag" --> |flag = <!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --> |image_coat = |symbol_type = |symbol = <!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --> |image_map = Carolingian Empire 481 - 814.GIF |image_map_caption = Karolinško cesarstvo (481-814) <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = Bizantinsko cesarstvo |flag_p1 = <!-- Default: "Flag of {{{p1}}}.svg" (size 30) --> |border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_p1 = [[File:Byzantine_Palaiologos_Eagle.svg|20px]] |s1 = Sveto Rimsko cesarstvo |flag_s1 = Holy roman flag1806.png |border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = Beneška republika |flag_s2 = Flag of the Republic of Venice (Mid-14th century).svg |border_s2 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s2 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> <!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --> |stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --> |footnotes = <!-- Accepts wikilinks --> }} ==Zgodovina== === Karolinška marka (799–843) === [[Ajstulf]], langobardski kralj od leta 749, je napadel preostanek bizantinskega ozemlja v Italiji in celo ogrožal [[Bizantinsko papeštvo]] v Rimu. Zato je [[papež Zaharija]], ki ni mogel računati na pomoč iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]], sklenil zavezništvo s [[Pipin Mali|Pipinom Malim]], vojaško močnim [[majordom]]om [[Frankovsko cesarstvo|frankovske države]] na severni strani [[Alpe|Alp]], ki ga je imenoval za kralja [[Franki|Frankov]]. Leta 755 je Pipin zasedel Italijo in prisilil Ajstulfa v frankovsko vazalstvo. Pipinov sin [[Karel Veliki]] je v letih 773/774 Italijansko kraljevstvo priključil k [[Karolinška država|Frankovskemu imperiju]]. Karel Veliki je najprej Istrski polotok priključil k langobardski [[Vojvodina Furlanija|vojvodini Furlaniji]], kot del karolinške Kraljevine Italije, ki ji je vladal sin [[Pipin Langobardski|Pipin]]. Formalno je bila vojvodina, vendar je bila Furlanija ''[[de facto]]'' mejna grofija ali marka, le da je nosila vojvodsko čast in so od leta 776 Franki imenovali svojega vojvodo. Mejna grofija Istra se kot takšna pojavi po smrti furlanskega vojvode [[Erik Furlanski|Erika]] leta 799 pri obleganju v [[Bitka za Trsat|bitki za Trsat]] na frankovski meji s [[Kneževina Primorska Hrvaška|Kneževino Primorsko Hrvaško]]. Istra je bila podeljena v fevd frankovskemu grofu [[Hunfrid, Mejni grof Istre|Hunfridu]], ki je tudi nosil naslov vojvoda furlanski ''dux Foroiulanus''. Ta začetna Karolinška marka ali mejna grofija se je raztezala od [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in [[Kras]]a na jug do [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskega zaliva]]. Bila je ena od treh mejnih grofij, poleg Furlanije in [[Karantanija|Karantanije]], ki so varovale Italijo pred [[Avari]], [[Slovani]], in [[Madžari]]. V prvem desetletju 9. stoletja je Istri vladal vojvoda [[Janez (vojvoda Istre)|Janez]], nominalno v skladu s starimi bizantinskimi običaji, vendar pa dejansko kot frankovski vazal. V okviru takratne mejne grofije ali marke je bilo devet mest, med katerimi je bilo najpomembnejše mesto Tergeste, današnji [[Trst]]. Potem ko je kralj [[Pipin Mali|Pipin]] večkrat poskušal zavzeti [[Beneška republika|Benetke]] na Jadranski obali, je njegov oče cesar Karel Veliki z mirovno pogodbo iz leta 812 [[Pax Nicephori]] (Nikiforjev mir) končno priznal formalno bizantinsko kontrolo nad mestom in zahodno obalo Istre. Po odstavitvi zadnjega furlanskega vojvode [[Balderik]]a, je frankovski kralj in svetorimski cesar [[Ludvik Pobožni]] leta 829 na [[Državni zbor (Sveto Rimsko cesarstvo)|državnem zboru]] v [[Worms, Nemčija|Wormsu]] razdelil obsežno vojvodino Furlanijo na štiri grofije (marke). Istri s [[Furlanska marka|Furlansko marko]] je vladal iz [[Oglej]]a mejni grof [[Eberhard Furlanski|Eberhard]] in njegovi [[Unruochings|Unruochingški]] nasledniki. Po letu 843 je bila z [[Verdunska pogodba|Verdunsko pogodbo]] dodeljena cesarju [[Ludvik II. Italijanski|Ludviku II.]] z italijanskim kraljevstvom. Mejni grof Unruochingški [[Berengar I. Italijanski|Berengar Furlanski]] je celo nasledil [[Karel Debeli|Karla Debelega]] kot kralj Italije v letu 888. {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization --> |native_name = <!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks<br> If language uses Latin characters, place name(s) in italics. --> |conventional_long_name = Mejna grofija Istra |common_name = Istra |common_name2 = Istra |subdivision = |nation = [[Sveto Rimsko cesarstvo]] |status_text = <!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --> |government_type = <!-- To generate categories: "Monarchy", "Republic", etc. to generate categories --> <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = |title_deputy = grofje in mejni grofje Istre |leader1 = |deputy1 = Wiemarski grofje |year_deputy1 =1012-1109 |leader2 = |year_leader2 = |deputy2 = Speinheimi |year_deputy2 =1107-1173 |leader3 = |deputy3 = [[Andeški grofje]] |year_deputy3 =1173-1248 <!-- General information --> |capital = |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = <!-- Accepts wikilinks --> |national_anthem = <!-- Accepts wikilinks --> |political_subdiv = <!-- Accepts wikilinks --> |today = [[Hrvaška]]<br> [[Slovenija]]<br> [[Italija]] <!-- Rise and fall, events, years and dates --> <!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". --> |year_start = |year_end = |event_start = |date_start = |event_end = |date_end = <!-- Optional: Date of disestablishment --> |event1 = sprememba iz grofije v mejno grofijo - Markgrafschaft |date_event1 = 1040-1060 |event2 = Istra preide v posest [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]] |date_event2 = 1209 |event3 = Motovun, Poreč, Bale in Rovinj ne priznavajo oblasti Ogleja, patriarh za pomoč zaprosi grofa [[Albert I. Goriški|Alberta Goriškega]] |date_event3 = 1266 |event4 =delitev goriških posesti med brati [[Albert IV. Goriški|Albertom IV.]], [[Majnhard IV. Goriški|Majhnardom VII.]] in [[Henrik III. Goriški|Henrikom III.]] Albert IV. prevzame istrska ozemlja |date_event4 = 1342 |life_span = |era = [[Srednji vek]] |event_pre = <!-- Optional: A crucial event that took place before before "event_start" --> |date_pre = |event_post = <!-- Optional: A crucial event that took place before after "event_end" --> |date_post = <!-- Images --> |image_flag = Holy roman flag1806.png |image_border = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |flag_type = <!-- Displayed text for link under flag. Default "Flag" --> |flag = <!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --> |image_coat = |symbol_type = |symbol = <!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --> |image_map = Republik Venedig.png |image_map_caption = Zemljevid ozemlja [[Beneška republika|Beneške republike]] (označeno rdeče) z grofijo Istro (Mark Istrien) ter [[Kranjska krajina|Kranjsko krajino]] (Mark Krain) <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = Karolinško cesarstvo |flag_p1 = <!-- Default: "Flag of {{{p1}}}.svg" (size 30) --> |border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_p1 = |s1 = Kranjska krajina |flag_s1 = Carniola Arms.svg |border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = Beneška republika |flag_s2 = Flag of Most Serene Republic of Venice.svg |border_s2 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s2 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> <!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --> |stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --> |footnotes = <!-- Accepts wikilinks --> }} ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 952 je [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški cesar]] [[Oton I. Veliki]] osvojil severno Italijo in [[Verona|Veronsko]] marko z Istro predal svojemu bratu vojvodi Henriku I. Bavarskemu, ki je že vladal [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] marki. Cesar [[Oton II.]] je Koroško leta 976 ločil od [[Bavarska|Bavarske]] in jo naredil za samostojno vojvodino, ki je vključevala tudi Istro. Tako se konec 10. stoletja pojavljajo istrski grofje, dokler je bila Istra združena s [[Kranjska krajina|Kranjsko marko]] do leta 1040, ko je pod [[Poppo I. Istrski|Popom I. Weimarskim]], za časa cesarja [[Henrik III. Salijec|Henrika III.]], slednji Istro izdvojil kot samostojno marko in jo podelil grofu [[Ulrik I. Weimar-Orlamünde|Ulriku I. Weimar-Orlamünde]]. Naslednji cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], ki je naslov prevzel po polnoletnosti leta 1084, je bil zaposlen z vojnami s Poljsko in Ogrsko, ter z borbo za investituro ter v boje s svojim naslednikom (sinom). Zato se je v Istri popolnoma naslonil na Ulrika in njegove naslednike. Tako se je povečala vloga istrskih cerkvenih in posvetnih fevdalcev. Henrik IV. je nominalno Istrsko marko leta 1077 priključil [[Oglejski patriarhat|Oglejskemu patriarhatu]], čeprav je teritorij in titulo v svojem imenu zadržala [[Kranjska]]. Ko je bil Ulrik imenovan za istrskega mejnega grofa, pod cesarstvo ni spadalo območje vzhodne Istre od [[Učka|Učke]] do [[Reka|Reke]]. To ozemlje je Ulrik poskušal pridobiti v vojnem pohodu leta 1069 – 1070, v katerem je bil tudi smrtno ranjen. Vzhodna Istra (severno od reke [[Raša (reka)|Raše]]) je pod upravo istrskega mejnega grofa prišla kasneje, najverjetneje v času Ulrikovega sina [[Poppo II. Weimar-Orlamünde|Poppa II. Weimarskega]] (1096 – 1098). Ker Popon II. ni imel sinov, so se po njem na položaju mejnega grofa Istre tekom [[12. stoletje|12. st.]] menjavali nasledniki po ženski liniji iz grofovskih družin [[Spanheimi|Spanheimov]] in [[Andeški]]h. V 12. stoletju je bila cesarska oblast v Istri brez večjega vpliva in so tudi nominalni mejni grofje bili pomembni v državni politiki knezi cesarstva z glavnimi posestmi izven Istre, zato so tam bivali zelo redko in Istro prepuščali svojim namestnikom in jih obdarili za njihovo službo z velikimi posestvi, kar je škodovalo upravni enotnosti mejne grofije. Vse to je v Istri omogočalo, da so se postopno mesta osamosvajala (lokalna avtonomija) – še posebej na zahodni obali Istre, kjer so se Benetke ponujale kot zaščitnica mest. Sčasoma je [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]] po vztrajnih poskusih uspelo uveljaviti ne samo cerkveno jurisdikcijo ampak tudi vrhovno oblast, tako da so patriarhi tudi imenovali istrske mejne grofe. ==Razpad enotne oblasti== Leta 933 so Benečani z Rialtskim mirom triumfirali nad istrskim mejnim grofom Winterjem, ki se je uprl njihovi čedalje večji prisotnosti na polotoku, vendar je bil s trgovsko blokado prisiljen k predaji.<ref>{{navedi knjigo |author= Žitko Salvator|year=2021 |title=Slovenska Istra II, zgodovina in družba: Med beneško republiko in Avstrijskim cesarstvom |publisher=Slovenska matica |isbn=978-961-213-367-2 |cobiss=83007491 |pages=62}}</ref> S tem so bili postavljeni temelji kasnejše dominancije [[Beneška republika|Benečanov]] v Istri, ki so v 9. stoletju nasledili Bizanc na [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in so postopoma prevzeli oblast v istrskih obalnih mestih ([[Pulj]] 1148, [[Poreč]] 1267, [[Novigrad, Istra|Novigrad]] 1270, [[Koper]] 1279, [[Piran]] 1283, [[Milje, Italija|Milje]] 1420) in ozemlje ob zahodni obali polotoka. Ko je leta 1374 izumrla istrska veja goriških, so njihove posest pridobili [[Avstrijsko cesarstvo|Habsburžani]], ki so od leta 1335 imeli v svoji posesti med ostalimi tudi [[Kranjska krajina|Kranjsko krajino]], kasnejšo vojvodinjo [[Kranjska|Kranjsko]]. Leta 1382 so pridobili še nadzor nad [[Trst]]om. Ker niti [[oglejski patriarhi]], lokalni škofje in opati niso mogli neposredno izvrševati oblasti na svojih posestvih, so to poverili svojim posvetnim predstavnikom (advokatom), medtem ko so obrambo prepuščali posameznim fevdalcem. Ta »obramba« pa se je ponekod spremenila v prisvajanje posesti. Tako je grof [[Meinhard Schwarzenburg]] v drugi polovici 12. stoletja zasegel posesti Poreškega škofa in postal gospodar na območju osrednje Istre ter s tem postavil temelje kasnejši [[Pazinska grofija|Pazinski grofiji]]. [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarhi]] so prenehali imenovati istrske mejne grofe in so svoje posesti v notranjosti polotoka prepustili v neposredni nadzor [[Goriški grofje|Goriškim grofom]]. K vsesplošni slabitvi fevdalne oblasti so pripomogla še dokaj neodvisna mesta na zahodni obali Istre. ==Sklici== {{sklici}} == Viri== * [[Darko Darovec|Darovec, Darko]] (2009). ''Kratka zgodovina Istre'' : Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales {{COBISS|ID=246275072}} ISBN 978-961-6328-75-3. * Guštin, Mitja: Žitko, Salvator, Slovenska Istra II, Zgodovina in družba, Slovenska matica, Ljubljana, Libris, 2021 ISBN 978-961-213-367-2 {{COBISS|ID=83007491}} * Darovec, Darko (2010). ''Breve storia dell'Istria'' : Udine Forum {{COBISS|ID=1893587}} ISBN 978-88-8420-618-3. {{ikona it}} * Štih Peter (1997). ''Goriški grofje in geneza Pazinske grofije'' Ljubljana 1997 {{COBISS|ID=18036578}} ==Glej tudi== * [[Rižanski zbor]] * [[Janez (vojvoda Istre)]] {{Istra}} </noinclude> [[Kategorija:Mejni grofje Istre|*]] [[Kategorija:Istra]] i18h7zo3ixmhp08ydtgf117ur3o0y0f 0 443333 5726305 5724741 2022-08-01T06:32:05Z Sporti 5955 /* Julij */ +1 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|22}} '''2022''' ('''[[rimske številke|MMXXII]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 2022 razglasila za mednarodno leto [[steklo|stekla]], mednarodno leto ribištva in ribogojstva, mednarodno leto temeljnih znanosti za trajnostni razvoj ter mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskega sveta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International years |publisher=[[Organizacija združenih narodov]] |accessdate=2022-01-01}}</ref> V Sloveniji je dobilo naziv »supervolilno leto«, saj so načrtovane splošne volitve v vsa tri predstavniška telesa ([[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]], [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in občinsko vodstvo), poleg tega pa še volitve v [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]].<ref>{{cite news |url=https://www.dnevnik.si/1042956929 |title=Dušan Vučko, direktor službe državne volilne komisije: Za digitalne volitve še nismo zreli |work=Nedeljski dnevnik |first=Nataša |last=Bucik Ozebek |date=2021-06-13 |accessdate=2021-08-21}}</ref> Poleg tega je Vlada Republike Slovenije razglasila 2022 za Plečnikovo in Tartinijevo leto zaradi dveh jubilejev: 150-letnice rojstva arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] ter 330-letnice rojstva skladatelja in violinista [[Giuseppe Tartini|Giuseppeja Tartinija]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/leto-2022-bo-v-znamenju-jubilejev-plecnika-in-tartinija/607242 |title=Leto 2022 bo v znamenju jubilejev Plečnika in Tartinija |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-01-03 |accessdate=2022-01-23}}</ref> == Dogodki == === Januar–april === [[Slika:Tonga Volcano Eruption 2022-01-15 0320Z to 0610Z Himawari-8 visible.gif|sličica|Nasin satelitski posnetek izbruha Hunge Tonge]] [[slika:Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (3) (cropped).jpg|thumb|Ruski tank z znamenjem »Z«, uničen med [[Obleganje Mariupola|bitko za Mariupol]] v sklopu ruske invazije na Ukrajino]] * [[5. januar]] - vlada [[Kazahstan]]a odstopi ob valu množičnih nasilnih protestov, ki so v začetku leta izbruhnili zaradi naraščanja cen goriva, v več delih države so razglašene izredne razmere.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/markets/commodities/kazakhstan-government-resigns-after-violent-protests-over-fuel-price-2022-01-05/ |title=Kazakh president fails to quell protests, ex-Soviet states offer help |first=Olzhas |last=Auyezov |publisher=Reuters |date=2022-01-06 |accessdate=2022-01-06}}</ref> * [[15. januar]] - eksplozivni izbruh vulkanskega otoka [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai]] na [[Tonga|Tongi]] povzroči [[cunami]]je, ki dosežejo tudi oddaljene obale [[Tihi ocean|Tihega oceana]], in zračni udarni val, zaznaven tudi v [[Evropa|Evropi]] na nasprotni strani zemeljske oble.<ref>{{navedi novice |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220115-huge-tonga-volcanic-eruption-felt-around-the-world |title=Huge Tonga volcanic eruption felt around the world |date=2022-01-16 |work=France 24 |accessdate=2022-01-16}}</ref> *[[16. januar]] - [[Dimitar Kovačevski]] postane predsednik vlade Severne Makedonije. *[[18. januar]] - [[Roberta Metsola]] postane najmlajša predsednica Evropskega parlamenta v zgodovini.<ref>{{Navedi splet|title=Nova predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola iz EPP-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nova-predsednica-evropskega-parlamenta-je-roberta-metsola-iz-epp-ja/609006|website=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-01-18|language=sl}}</ref> * [[4. februar|4.]]–[[20. februar]] - v [[Peking]]u potekajo [[Zimske olimpijske igre 2022]]. *[[6. februar]] - 70. obletnica vladavine kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>{{navedi splet |title=The heartbreaking reason the Queen doesn't celebrate her accession|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/kraljica-elizabeta-ii-umirjena-avtoriteta-sedi-na-prestolu-ze-sedem-turbulentnih-desetletij/610981 |date=2022-02-06 |work=MMC RTV-SLO |access-date=2022-02-06}}</ref> * [[21. februar]] - [[rusko-ukrajinska kriza (2021–2022)|rusko-ukrajinska kriza]]: [[Rusija]] prizna neodvisnost separatističnih [[Luganska ljudska republika|Luganske]] in [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |title= Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck |date=2022-02-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-02-21}}</ref> * [[24. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Oborožene sile Ruske federacije|ruska vojska]] začne z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ruska-vojska-napada-ukrajinsko-vojasko-infrastrukturo-zelenski-putin-zeli-uniciti-naso-drzavo/613523 |title=Ruska vojska napada ukrajinsko vojaško infrastrukturo. Zelenski: Putin želi uničiti našo državo. |date=2022-02-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-02-24}}</ref> * [[26. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Združene države Amerike]], [[Evropska unija]] ter zavezniki se odločijo za odstranitev ruskih bank iz sistema [[Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo|SWIFT]] in uvedejo ukrepe proti [[Ruska centralna banka|Ruski centralni banki]] ter članom elite blizu ruskega državnega vrha, kar sproži [[Ruska finančna kriza (2022)|finančno krizo v državi]].<ref>{{Cite web|title=West to cut some Russian banks off from Swift|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-60542433 |access-date=2022-02-27 |date=2022-02-27 |work=BBC News}}</ref> * [[27. februar]] - [[Belorusija|beloruski]] volivci na ustavnem [[referendum]]u izglasujejo preklic nejedrskega statusa države in možnost stalne namestitve ruskih oboroženih sil na ozemlju države.<ref>{{Cite web|title=Belarus referendum approves proposal to renounce non-nuclear status - agencies|url=https://www.reuters.com/world/europe/launchpad-russias-assault-ukraine-belarus-holds-referendum-renounce-non-nuclear-2022-02-27/|access-date=2022-02-28 |date=2022-02-27 |publisher=Reuters}}</ref> * [[28. februar]] - [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] izda drugi del šestega ocenjevalnega poročila, v katerem zaključi, da so številni človekovi vplivi na [[podnebje]] zdaj »nepovratni«.<ref>{{Cite web|title=IPCC issues 'bleakest warning yet' on impacts of climate breakdown |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/feb/28/ipcc-issues-bleakest-warning-yet-impacts-climate-breakdown |access-date=2022-02-28 |date=2022-02-28 |work=The Guardian}}</ref> * [[2. marec]] - ruska invazija na Ukrajino: ruska vojska zavzame prvo večje ukrajinsko mesto, [[Herson, Ukrajina|Herson]] ob [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name="falls">{{cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Pérez-Peña|first2=Richard|date=2022-03-02 |title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|access-date=2022-03-03 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|url-status=live}}</ref> * [[10. marec]] - v [[Zagreb|Zagrebu]] [[Strmoglavljenje Tu-141 v Zagrebu|strmoglavi brezpilotni izvidnik]] sovjetske izdelave [[Tupoljev Tu-141]]. * [[15. marec]] - rusko-ukrajinska kriza: predsednik vlad Slovenije, Češke in Poljske [[Janez Janša]], [[Petr Fiala]] in [[Mateusz Morawiecki]] z vlakom odidejo v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref> * [[18. marec]] - v [[Turčija|Turčiji]] odprejo [[most 1915 Çanakkale]] čez [[Dardanele]], z 2023 m najdaljši [[viseči most]] na svetu.<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/travel/article/turkey-worlds-biggest-bridge/index.html |title=Turkey opens record-breaking bridge between Europe and Asia |date=2022-03-18 |work=CNN |accessdate=2022-03-20}}</ref> * [[28. marec]] - stavba [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst]]u je dobrih sto let po fašističnem požigu vrnjena slovenski narodni skupnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.primorski.eu/trzaska/dokument-je-podpisan-narodni-dom-je-spet-slovenska-last-foto-in-video-EM1068789 |title= Dokument je podpisan, Narodni dom je spet slovenska last |date=2022-03-28 |work=[[Primorske novice]] |accessdate=2022-03-28}}</ref> * [[3. april]] - ** v [[Srbija|Srbiji]] potekajo [[Predsedniške volitve v Srbiji 2022|predsedniške]] in parlamentarne volitve, na katerih večino glasov osvojita [[Aleksandar Vučić]] in Srbska napredna stranka.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042986529 |title= Vučić prepričljivo zmagal na volitvah v Srbiji |date=2022-04-04 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-11}}</ref> ** na [[Parlamentarne volitve na Madžarskem 2022|parlamentarnih volitvih na Madžarskem]] zmaga vladajoča stranka [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/svet/spremljamo-v-zivo-volisca-so-se-zaprla-se-naprej-orban-ali-peter-marki-zay/ |title=Hud udarec za madžarsko opozicijo, Orban naj bi ohranil tudi ustavno večino |last=Miklavčič |first=Katja |date=2022-04-04 |work=[[N1 Slovenija]] |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[24. april]] - na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji]] zmaga stranka [[Gibanje Svoboda]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] in si s tem zagotovi 41 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Poleg nje se v Državni zbor uvrstijo še stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (27 sedežev), [[Nova Slovenija]] (8 sedežev), [[Socialni demokrati]] (7 sedežev) in [[Levica (politična stranka)|Levica]] (5 sedežev).<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042987808 |title= Po 99,68 odstotka preštetih glasov: Gibanje Svoboda s 41 poslanskimi mesti, SDS 27, NSi 8, SD 7, Levica 5 |work=Dnevnik |date=2022-04-24 |last=Potočnik |first=Aljaž |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj–avgust === [[slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|thumb|15. vlada Republike Slovenije]] [[slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|thumb|Gašenje požara na Krasu]] * [[10. maj|10.]]–[[14. maj]] - v [[Torino|Torinu]] poteka [[Pesem Evrovizije 2022|66. tekmovanje za Pesem Evrovizije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-uradno-odprta-z-generalkami-se-zacenja-zares/626693 |title=Evrovizija uradno odprta, z generalkami se začenja zares |date=2022-05-09 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[12. maj]] - v tovarni [[Kočevje|kočevskega]] podjetja [[Melamin (podjetje)|Melamin]] pride do [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|eksplozije]], v kateri življenje izgubi sedem ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-se-sedma-zrtev-eksplozije-v-melaminu.html |title=Umrla še sedma žrtev eksplozije v Melaminu |date=2022-06-06 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-23}}</ref> * [[13. maj]] - skladno z rezultati aprilskih volitev je ustanovljen [[9. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednico je izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/z-ustanovno-sejo-bo-mandat-nastopil-deveti-sklic-drzavnega-zbora/ |title=Urška Klakočar Zupančič postala prva predsednica državnega zbora |last1=Eržen |first1=Barbara |last2=Intihar |first2=Anja |date=2022-05-13 |work=Delo |accessdate=2022-05-13}}</ref> * [[14. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: z umikom ruske vojske se konča [[Bitka za Harkov (2022)|bitka za Harkov]] na severovzhodu Ukrajine.<ref>{{cite web |title=Russian forces are withdrawing from Kharkiv, Ukraine says|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/14/ukraine-says-russian-forces-withdrawing-kharkiv|website=The Guardian|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref><ref>{{cite web |title=Russian forces withdraw far from Kharkiv – mayor|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61441664|website=BBC News|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref> * [[16. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinska vojska evakuira približno 260 vojakov iz [[Bitka za Mariupol (2022)|obleganega Mariupola]], kar po mnenju komentatorjev pomeni rusko zmago.<ref>{{Cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref> * [[18. maj]] - v luči rusko-ukrajinske krize [[Švedska]] in [[Finska]] vložita prošnjo za vstop v zvezo [[NATO]] po več desetletjih nevtralnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989284/svet/svedska-in-finska-uradno-vlozili-prosnji-za-vstop-v-nato |title=Švedska in Finska uradno vložili prošnji za vstop v Nato |date=2022-05-18 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-18}}</ref> * [[23. maj]] - v Sloveniji je potrjen prvi primer [[Opičje koze|opičjih koz]], nalezljive bolezni, ki je endemična v podsaharski [[Afrika|Afriki]] in se od 13. maja širi izven tega območja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989702/slovenija/pri-primer-opicjih-koz-v-sloveniji |title= Tudi Slovenija na zemljevidu opičjih koz |last=Klipšteter |first=Tomaž |date=2022-05-24 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-24}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2022-DON385 |title= Multi-country monkeypox outbreak in non-endemic countries |date=2022-05-21 |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=2022-05-24}}</ref> * [[1. junij]] - v Državnem zboru je potrjena [[15. vlada Republike Slovenije]] na čelu s predsednikom [[Robert Golob|Robertom Golobom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html |title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=2022-06-01 |accessdate=2022-07-21 |website=24ur.com}}</ref> * [[22. junij]] - v močnem [[potres]]u z jakostjo 6,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki prizadene regijo ob meji med [[Afganistan]]om in [[Pakistan]]om, umre več kot 1000 ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/afghanistan-earthquakes-bacc4c96b7a07b5d7d397bee9eb9d3c8 |title=Afghanistan quake kills 1,000 people, deadliest in decades |date=2022-06-22 |publisher=Associated Press |accessdate=2022-06-23}}</ref> * [[11. julij]] - ameriška vesoljska agencija [[NASA]] objavi prvo operativno sliko [[Vesoljski teleskop James Webb|vesoljskega teleskopa James Webb]], t. i. [[Webbovo prvo globoko polje]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/kozmicne-pecine-nasa-objavila-fotografije-vesoljskega-teleskopa-james-webb/633933 |title=Kozmične pečine: Nasa objavila fotografije vesoljskega teleskopa James Webb |work=MMC RTV-SLO |date=2022-07-12 |accessdate=2022-07-21}}</ref> * [[15. julij]] - na [[Kras (območje)|Krasu]] izbruhne [[Požar na Krasu (2022)|obsežen požar]], ki zajame več kot 2000 hektarjev površin na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pozar-presega-2000-hektarjev/634895 |title=Požar presega 2000 hektarjev |date=2022-07-21 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-07-26}}</ref> * [[15. julij|15.]]–[[24. julij]] - v mestu [[Eugene, Oregon|Eugene]] ([[Oregon]], [[Združene države Amerike]]) poteka [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2021|18. svetovno prvenstvo v atletiki]]. * [[17. julij|17.]]–[[24. julij]] - v [[Celje|Celju]] poteka mednarodna gasilska olimpijada.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin z GZS podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-in-predsednik-gzs-podpisala-pogodbo-o-sodelovanju-pri-organizaciji-gasilske-olimpijade.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> * [[25. julij]] - zgodi se [[stebrni udar]] v [[Premogovnik Velenje|premogovniku Velenje]], poškodovanih je 12 rudarjev. * [[26. julij]] - na [[Hrvaška|Hrvaškem]] je odprt [[Pelješac (most)|most Pelješac]], s katerim je vzpostavljena prometna povezava s skrajnim jugom [[Dalmacija|Dalmacije]] mimo ozemlja [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/hrvaska-v-polni-pripravljenosti-odpira-se-peljeski-most.html |title=Pelješac preletela vojaška letala, novoodprti most je razsvetlil ognjemet |date=2022-07-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-07-28}}</ref> === Predvideni dogodki === *[[26. avgust]]–[[11. september]] - [[Poljska]] in [[Slovenija]] bosta gostili [[svetovno prvenstvo v odbojki 2022|svetovno prvenstvo v odbojki]], po tem, ko je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odvzela organizacijo prvenstva Rusiji zaradi vojaške invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/svetovno-prvenstvo-v-odbojki-tudi-v-sloveniji/ |title=Svetovno prvenstvo v odbojki poleti tudi v Sloveniji |date=2022-04-14 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[23. oktober]]: potekale bodo [[volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitve predsednika Republike Slovenije]]. Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 13. novembra<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novega predsednika države bomo volili 23. oktobra 2022|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>. *[[20. november]] - potekale bodo [[lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalne volitve v Sloveniji]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdaj bomo prihodnje leto trikrat šli na volitve|url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-kdaj-bomo-sli-na-volitve-560881|website=siol.net|accessdate=2021-11-20|language=sl}}</ref> Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 4. decembra<ref name=":1" />. *[[21. november]]–[[18. december]] - v [[Katar]]ju bo potekalo moško [[svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovno prvenstvo v nogometu]]. == Smrti == === Januar === [[slika:Official portrait of David Sassoli, president of the European Parliament.jpg|thumb|150px|David Sassoli]] [[slika:Parni Valjak concert in Maribor 2010 (14).jpg|thumb|150px|Aki Rahimovski]] * [[2. januar]]: **[[Richard Leakey]], kenijski paleontropolog in naravovarstvenik (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Famed Paleoanthropologist and Wildlife Conservationist Richard Leakey Dies at 77|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/kenyan-paleoanthropologist-and-wildlife-conservationist-richard-leakey-dies-at-77-180979313/|website=Smithsonian Magazine|accessdate=2022-01-06|language=en|first=Elizabeth|last=Gamillo}}</ref> **[[Eric Walter Elst]], belgijski astronom (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Overlijden Eric W. Elst (1936 - 2022)|url=https://www.vvs.be/werkgroepen/werkgroep-astrogeschiedenis/overlijden-eric-w-elst-1936-2022|website=Vereniging Voor Sterrenkunde|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=nl}}</ref> * [[3. januar]] - [[Viktor Sanejev]], gruzinski atlet (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Muere el saltador georgiano Viktor Saneyev a los 76 años|url=https://www.lavanguardia.com/deportes/otros-deportes/20220103/7966049/muere-saltador-georgiano-viktor-saneyev-tres-veces-campeon-olimpico.html|website=La Vanguardia|date=2022-01-03|accessdate=2022-01-03|language=es}}</ref> *[[5. januar]] - [[Francisco Álvarez Martínez]], španski kardinal (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Fallece a los 96 años el cardenal emérito de Toledo Francisco Álvarez Martínez|url=https://www.elespanol.com/eldigitalcastillalamancha/region/toledo/20220105/fallece-cardenal-emerito-toledo-francisco-alvarez-martinez/640186009_0.html|website=El Español|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=es}}</ref> * [[6. januar]]: **[[Sidney Poitier]], bahamsko-ameriški igralec, režiser in diplomat (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-prvi-temnopolti-oskarjevec-sidney-poitier.html |title=Umrl prvi temnopolti oskarjevec Sidney Poitier |date=2022-01-07 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-07}}</ref> **[[Bob Falkenburg]], brazilsko ameriški tenisač (* [[1926]]) *[[7. januar]] - [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]], ruski general (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер экс-глава Генштаба ВС РФ Квашнин|url=https://www.bfm.ru/news/490111|website=BFM.ru - деловой портал|accessdate=2022-01-14|language=ru|last=BFM.ru}}</ref> * [[10. januar]] - [[Herbert Achternbusch]], nemški dramatik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Dramatiker und Filmemacher Herbert Achternbusch gestorben|url=https://www.br.de/nachrichten/kultur/dramatiker-und-filmemacher-herbert-achternbusch-gestorben,SuPeBWC|website=BR24|date=2022-01-13|accessdate=2022-01-14|language=de}}</ref> *[[11. januar]]: **[[David Sassoli]], italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Morto David Sassoli, presidente del Parlamento europeo: era ricoverato per una malattia che aveva colpito il sistema immunitario|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/01/11/news/david_sassoli_morto-333382194/|website=la Repubblica|date=2022-01-11|accessdate=2022-01-14|language=it}}</ref> **[[Tadej Brate]], slovenski industrijski arheolog (* [[1947]]) *[[14. januar]] - [[Franc Avberšek]], slovenski politik in rudarski inženir (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji poslanec in minister za energetiko Franc Avberšek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-in-minister-za-energetiko-franc-avbersek/|work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-01-14|language=sl-si}}</ref> *[[19. januar]]: **[[Gaspard Ulliel]], francoski igralec (* [[1984]])<ref>{{Navedi splet|title=French actor Gaspard Ulliel dies at 37 after skiing accident|url=https://www.theguardian.com/film/2022/jan/19/gaspard-ulliel-french-actor-dies-skiing-accident|website=the Guardian|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=en}}</ref> **[[David Roxbee Cox]], angleški statistik (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Sir David Cox, 1924-2022|url=https://www.nuffield.ox.ac.uk/news-events/news/sir-david-cox-1924-2022/|website=Nuffield College Oxford University|accessdate=2022-01-21|language=en}}</ref> *[[20. januar]] - [[Meat Loaf]], ameriški glasbenik in igralec (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Meat Loaf Dies: ‘Bat Out Of Hell’ Singer & ‘Rocky Horror Picture Show’ Actor Was 74|url=https://deadline.com/2022/01/meat-loaf-dead-bat-out-of-hell-rocky-horror-picture-show-1234917056/|website=Deadline|date=2022-01-21|accessdate=2022-01-21|language=en-US|first=Erik|last=Pedersen|first2=Erik|last2=Pedersen}}</ref> *[[21. januar]] - [[Louie Anderson]], ameriški igralec in komik (* [[1953]])<ref>{{Navedi splet|title=Louie Anderson Dies: ‘Baskets’ Emmy-Winner & Stand-Up Comic Was 68|url=https://www.msn.com/en-us/tv/emmys/louie-anderson-dies-baskets-emmy-winner-stand-up-comic-was-68/ar-AAT0Zoi?ocid=BingNewsSearch|website=www.msn.com|accessdate=2022-01-21}}</ref> *[[22. januar]] - [[Aki Rahimovski]], makedonsko-hrvaški pevec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-aki-rahimovski-pevec-skupine-parni-valjak.html |title=Umrl Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak |date=2022-01-22 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-22}}</ref> *[[24. januar]] - [[Heidi Biebl]], nemška alpska smučarka (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Oberstaufener Olympiasiegerin Heidi Biebl gestorben {{!}} AllgäuHIT - Dein Allgäu. Dein Radio.|url=https://www.allgaeuhit.de/Oberallgaeu-Oberstaufen-Oberstaufener-Olympiasiegerin-Heidi-Biebl-gestorben-article10049316.html|website=allgaeuhit.de|accessdate=2022-01-24|language=de|first=AllgäuHIT-Baumann und Häuslinger|last=GbR}}</ref> *[[28. januar]] - [[Werner Grossmann]], nemški politik (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=Werner Großmann: Letzter Chef der DDR-Auslandsspionage gestorben|url=https://www.bietigheimerzeitung.de/inhalt.werner-grossmann-letzter-chef-der-ddr-auslandsspionage-gestorben.7fc4a358-5c29-4eb4-8619-5545c78f9a64.html|website=bietigheimerzeitung.de|accessdate=2022-01-29|language=de|first=Bietigheimer|last=Zeitung}}</ref> *[[31. januar]] - [[Voldemaras Novickis]], litovski rokometaš (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Anapalin iškeliavo legendinis rankinio treneris bei žaidėjas Valdemaras Novickis|url=https://www.rankinis.lt/anapalin-iskeliavo-legendinis-rankinio-treneris-bei-zaidejas-valdemaras-novickis/|website=Lietuvos rankinio federacija|accessdate=2022-02-01}}</ref> === Februar === * [[1. februar]] - [[Wolfgang Schwanitz]], nemški general in politik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Ehemaliger Stasi-General und Mielke-Nachfolger Schwanitz gestorben|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2022/02/berlin-stasi-general-mielke-nachfolger-schwanitz-tot-gestorben-ddr.html|website=www.rbb24.de|accessdate=2022-02-02|language=de}}</ref> * [[2. februar]] - [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je Irena Pavlič - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/66247/Poslovila_se_je_Irena_Pavlic|website=www.pomurec.com|accessdate=2022-02-02|language=sl}}</ref> * [[4. februar]] - [[Marko Brecelj]], slovenski glasbenik in politični aktivst (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/umrl-je-marko-brecelj|title=Umrl je Marko Brecelj|date=4.2.2022|accessdate=4.2.2022|website=Primorske novice|last=Gombač|first=Andraž}}</ref> * [[6. februar]] - [[Lata Mangeshkar]], indijska pevka (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-60257952 |title=Lata Mangeshkar: 'Why I loved the Indian singer as much as The Beatles' |work=BBC News |date=2022-02-07 |accessdate=2022-02-16}}</ref> * [[8. februar]] - [[Luc Montagnier]], francoski virolog, nobelovec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2022/02/10/luc-montagnier-codecouvreur-du-virus-du-sida-et-prix-nobel-de-medecine-en-2008-est-mort_6113151_3382.html |title=Luc Montagnier, codécouvreur du VIH et Prix Nobel de médecine en 2008, est mort |work=Le Monde |date=2022-02-10 |accessdate=2022-02-10}}</ref> * [[13. februar]] - [[Berit Berthelsen]], norveška atletinja (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Friidrettslegenden Berit Berthelsen er død|url=https://www.nrk.no/sport/friidrettslegenden-berit-berthelsen-er-dod-1.15855113|website=NRK|date=2022-02-14|accessdate=2022-02-16|language=nb-NO|last=NRK}}</ref> * [[14. februar]] - [[Borislav Ivkov]], srbski šahovski velemojster (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=Borislav Ivkov (1933-2022)|url=https://www.fide.com/news/1575|website=www.fide.com|accessdate=2022-02-16|language=en}}</ref> * [[19. februar]] - [[Mario Plenković]], hrvaški komunikolog (* [[1947]])<ref>{{Navedi novice|title=Umrl je mariborski profesor, oče hrvaškega premierja|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-mariborski-profesor-oce-hrvaskega-premierja-573373|website=siol.net|accessdate=2022-02-20|language=sl}}</ref> === Marec === [[slika:Secalbright.jpg|thumb|150px|Madeleine Albright]] * [[1. marec]] - [[Alevtina Kolčina]], ruska smučarska tekačica (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.stadium.ru/news/04-03-2022-umerla-olimpiiskaya-chempionka-po-lijnim-gonkam-alevtina-kolchina |title=Умерла олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Алевтина Колчина |date=2022-03-04 |work=Stadium.ru |accessdate=2022-03-14 |lang=ru}}</ref> * [[3. marec]] – [[Dean Woods]], avstralski kolesar (* [[1966]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.auscycling.org.au/nat/news/vale-dean-woods-oam-olympic-gold-medallist-passes-away-aged-55 |title=Vale Dean Woods OAM: Olympic Gold Medallist Passes Away Aged 55 |work=AusCycling |date=2022-03-03 |accessdate=2022-03-14}}</ref> * [[13. marec]] - [[William Hurt]], ameriški igralec (* [[1950]])<ref>{{Navedi novice |title=Umrl je ameriški igralec William Hurt |url=https://www.vecer.com/zabava/film-in-tv/umrl-igralec-william-hurt-10274505 |last=Majcen |first=Matic |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2022-03-14 |date=2022-03-14}}</ref> * [[15. marec]] - [[Eugene Parker]], ameriški astrofizik (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |title=Eugene N. Parker, 94, Dies; Predicted the Existence of Solar Wind |url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/science/space/eugene-n-parker-dead.html |date=2022-03-17 |last=Chang |first=Kenneth |work=The New York Times |accessdate=2022-03-19}}</ref> * [[23. marec]] - [[Madeleine Albright]], ameriška političarka (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |last1=Gregorian |first1=Dareh |title=Madeleine Albright, first female secretary of state, dies at 84 |url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/madeleine-albright-first-female-secretary-state-dies-84-rcna21247 |website=NBC News |date=2022-03-23 |access-date=2022-03-23}}</ref> * [[25. marec]] – [[Taylor Hawkins]], ameriški bobnar (* [[1972]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-je-bobnar-skupine-foo-fighters-taylor-hawkins.html |title=Umrl je bobnar skupine Foo Fighters, Taylor Hawkins |date=2022-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-03-26}}</ref> * [[26. marec]] - [[Boštjan Kiauta]], slovenski zoolog (* [[1937]])<ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/bostjan-kiauta |title=Kiauta, Boštjan |accessdate=2022-03-28 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref> === April === * [[5. april]] - ** [[Sidney Altman]], kanadsko-ameriški molekularni biolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/04/08/nobel-prize-sidney-altman-dies/ |title=Sidney Altman, Nobel laureate in chemistry, dies at 82 |last=Schudel |first=Matt |work=[[The Washington Post]] |date=2022-04-08 |url-access=subscription}}</ref> ** [[Peter Gosar]], slovenski fizik (* [[1923]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/events/624d89ef4894879c02030468 |title=Akad. Peter Gosar (1923–2022) |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] |accessdate=2022-04-09}}</ref> * [[9. april]] - [[Jack Higgins]], angleški pisatelj (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/best-selling-thriller-writer-jack-higgins-dies-aged-92-41537761.html |title=Best-selling thriller writer Jack Higgins dies aged 92 |last=O'Reilly |first=Luke |date=2022-04-09 |work=Belfast Telegraph |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. april]] - [[Radu Lupu]], romunski pianist (* [[1945]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2022/04/20/arts/music/radu-lupu-dead.html |title=Radu Lupu, Pianist Who Awed Listeners, Is Dead at 76 |last=Allen |first=David |date=2022-04-20 |work=The New York Times |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj === [[slika:Georges Yoram Federmann et Boris Pahor Strasbourg 19 juin 2015 (cropped).jpg|thumb|150px|Boris Pahor]] * [[1. maj]] - [[Ivica Osim]], bosanski nogometaš in menedžer (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-je-strauss-z-grbavice-ivica-osim/625878 |title=Umrl je "Strauss z Grbavice" Ivica Osim |date=2022-05-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[6. maj]] - [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski trobentar (* [[1944]]) * [[8. maj]] - [[Marija Gusakova]], ruska smučarska tekačica (* [[1931]])<ref>{{navedi novice |url=https://78.ru/news/2022-05-08/olimpiiskaya_chempionka_po_lizhnim_gonkam_mariya_gusakova_umerla_v_peterburge |title=Ушла из жизни олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Мария Гусакова |work=78.ru |language=ru |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[10. maj]] - [[Leonid Kravčuk]], ukrajinski politik (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-neodvisne-ukrajine-leonid-kravcuk/ |title=Umrl je prvi predsednik neodvisne Ukrajine Leonid Kravčuk |date=2022-05-10 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. maj]] - [[Vangelis]], grški glasbenik in skladatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.ot.gr/2022/05/19/english-edition/vangelis-papathanasiou-oscar-winning-composer-passes-away-at-the-age-of-79/ |title=Vangelis Papathanasiou: Oscar-winning composer passes away at the age of 79 |work=OT.gr |date=2022-05-19 |accessdate=2022-05-20}}</ref> * [[26. maj]] - [[Ray Liotta]], ameriški igralec (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-igralec-ray-liotta-zvezdnik-filmov-dobri-fantje-in-hannibal/628792 |title=Umrl je igralec Ray Liotta, zvezdnik filmov Dobri fantje in Hannibal |work=MMC RTV-SLO |date=2022-05-26 |accessdate=2022-05-26}}</ref> * [[27. maj]] - [[Marko Račič]], slovenski atlet (* [[1920]])<ref>{{Cite news|date = 2022-05-28 |title = Umrl Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec |newspaper = [[Primorske novice]]|url = https://www.primorske.si/sport/umrl-marko-racic-najstarejsi-slovenski-olimpijec|access-date = 2022-06-02}}</ref> * [[30. maj]] - [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj (* [[1913]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-boris-pahor/611422 |title=Umrl je Boris Pahor |date=2022-05-30 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-30}}</ref> === Junij === * [[1. junij]] - [[Geza Erniša]], škof [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske evangeličanske cerkve]] (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-evangelicanski-duhovnik-geza-ernisa.html |title=Umrl je evangeličanski duhovnik Geza Erniša |work=24ur.com |date=2022-06-01 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[6. junij]] - [[Valerij Rjumin]], ruski kozmonavt (* [[1939]])<ref>{{navedi novice| url=https://www.space.com/obituary-valery-ryumin-cosmonaut-roscosmos |title=Valery Ryumin, cosmonaut who launched to Salyut and Mir space stations, dies at 82 |work=Space.com |last=Pearlman |first=Robert Z. |date=2022-06-06 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[15. junij]] - [[Borut Bassin]], slovenski košarkar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/sportal/kosarka/umrl-je-borut-bassin-581763 |title=Umrl je legendarni član Olimpije in jugoslovanske košarkarske reprezentance |work=Siol.net |date=2022-06-15 |accessdate=2022-06-15}}</ref> * [[16. junij]] - [[Kajetan Gantar]], slovenski literarni zgodovinar, filolog, prevajalec in urednik (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3050660/umrl-klasicni-filolog-in-akademik-kajetan-gantar |title=Umrl klasični filolog in akademik Kajetan Gantar |date=2022-06-17 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[17. junij]] - [[Marlenka Stupica]], slovenska slikarka in ilustratorka (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-slikarka-in-ilustratorka-marlenka-stupica.html |title=Umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica |date=2022-06-17 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[19. junij]] - [[Borut Šuklje]], slovenski novinar, diplomat, politik in publicist (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042991448/slovenija/umrl-je-nekdanji-minister-in-diplomat-borut-suklje |title= Poslovil se je Borut Šuklje |date=2022-06-19 |last=Potič |first=Zoran |accessdate=2022-06-28}}</ref> === Julij === * [[3. julij]] - [[Robert Curl]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1933]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/07/06/robert-curl-dies-buckyball-chemistry/ |title=Robert Curl, Nobel-winning chemist in ‘buckyball’ discovery, dies at 88 |last=Murpy |first=Brian |date=2022-07-06 |work=Washington Post |accessdate=2022-07-20}}</ref> * [[8. julij]] - [[Šinzo Abe]], japonski politik (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/shinzo-abe-dead-nara-shooting/ |title=Former Prime Minister Shinzo Abe dies after being shot in Nara |work=Japan Times |date=2022-07-08 |accessdate=2022-07-08}}</ref> * [[18. julij]] - [[Claes Oldenburg]], švedsko-ameriški kipar (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=Claes Oldenburg obituary |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/jul/18/claes-oldenburg-obituary |access-date=2022-07-20 |work=The Guardian}}</ref> * [[26. julij]] - [[James Lovelock]], britanski naravoslovec in futurist (* [[1919]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=James Lovelock, creator of Gaia hypothesis, dies on 103rd birthday |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/jul/27/james-lovelock-creator-of-gaia-hypothesis-dies-on-103rd-birthday |access-date=2022-07-28 |work=The Guardian}}</ref> * [[31. julij]] - [[Bill Russell]], ameriški košarkar in trener (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/liga-nba/umrl-legendarni-bill-russell-kosarkar-z-11-prstani-v-13-letni-nba-karieri/635861 |title=Umrl legendarni Bill Russell – košarkar z 11 prstani v 13-letni NBA-karieri|date=2022-07-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] |accessdate=2022-08-01}}</ref> === Neznan datum smrti === * januar - [[Aleš Hauc]], slovenski bankir in podjetnik (* [[1964]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prvi mož Nove KBM in Pošte Slovenije Aleš Hauc|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-nekdanji-prvi-moz-nove-kbm-in-poste-slovenije-ales-hauc/ |work=Delo |accessdate=2022-01-21|language=sl}}</ref> * februar - [[Stane Papež]], slovenski rokometaš (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl pionir slovenskega rokometa Stane Papež|url=https://ljubljanainfo.com/novica/kronika/umrl-pionir-slovenskega-rokometa-stane-papez/183450|website=Ljubljanainfo.com|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> * februar - [[Franc Korbar]] – Cac, slovenski narodnozabavni glasbenik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je znani trobentač|url=https://siol.net/trendi/glasba/umrl-znani-trobentac-franc-korbar-573164|website=siol.net|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Leto 2022|*]] j9525x0w6yojka517c66yfaqi72c1ts 5726314 5726305 2022-08-01T07:33:24Z Yerpo 8417 /* Junij */ +slika wikitext text/x-wiki {{leto|2000|22}} '''2022''' ('''[[rimske številke|MMXXII]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 2022 razglasila za mednarodno leto [[steklo|stekla]], mednarodno leto ribištva in ribogojstva, mednarodno leto temeljnih znanosti za trajnostni razvoj ter mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskega sveta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International years |publisher=[[Organizacija združenih narodov]] |accessdate=2022-01-01}}</ref> V Sloveniji je dobilo naziv »supervolilno leto«, saj so načrtovane splošne volitve v vsa tri predstavniška telesa ([[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]], [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in občinsko vodstvo), poleg tega pa še volitve v [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]].<ref>{{cite news |url=https://www.dnevnik.si/1042956929 |title=Dušan Vučko, direktor službe državne volilne komisije: Za digitalne volitve še nismo zreli |work=Nedeljski dnevnik |first=Nataša |last=Bucik Ozebek |date=2021-06-13 |accessdate=2021-08-21}}</ref> Poleg tega je Vlada Republike Slovenije razglasila 2022 za Plečnikovo in Tartinijevo leto zaradi dveh jubilejev: 150-letnice rojstva arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] ter 330-letnice rojstva skladatelja in violinista [[Giuseppe Tartini|Giuseppeja Tartinija]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/leto-2022-bo-v-znamenju-jubilejev-plecnika-in-tartinija/607242 |title=Leto 2022 bo v znamenju jubilejev Plečnika in Tartinija |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-01-03 |accessdate=2022-01-23}}</ref> == Dogodki == === Januar–april === [[Slika:Tonga Volcano Eruption 2022-01-15 0320Z to 0610Z Himawari-8 visible.gif|sličica|Nasin satelitski posnetek izbruha Hunge Tonge]] [[slika:Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (3) (cropped).jpg|thumb|Ruski tank z znamenjem »Z«, uničen med [[Obleganje Mariupola|bitko za Mariupol]] v sklopu ruske invazije na Ukrajino]] * [[5. januar]] - vlada [[Kazahstan]]a odstopi ob valu množičnih nasilnih protestov, ki so v začetku leta izbruhnili zaradi naraščanja cen goriva, v več delih države so razglašene izredne razmere.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/markets/commodities/kazakhstan-government-resigns-after-violent-protests-over-fuel-price-2022-01-05/ |title=Kazakh president fails to quell protests, ex-Soviet states offer help |first=Olzhas |last=Auyezov |publisher=Reuters |date=2022-01-06 |accessdate=2022-01-06}}</ref> * [[15. januar]] - eksplozivni izbruh vulkanskega otoka [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai]] na [[Tonga|Tongi]] povzroči [[cunami]]je, ki dosežejo tudi oddaljene obale [[Tihi ocean|Tihega oceana]], in zračni udarni val, zaznaven tudi v [[Evropa|Evropi]] na nasprotni strani zemeljske oble.<ref>{{navedi novice |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220115-huge-tonga-volcanic-eruption-felt-around-the-world |title=Huge Tonga volcanic eruption felt around the world |date=2022-01-16 |work=France 24 |accessdate=2022-01-16}}</ref> *[[16. januar]] - [[Dimitar Kovačevski]] postane predsednik vlade Severne Makedonije. *[[18. januar]] - [[Roberta Metsola]] postane najmlajša predsednica Evropskega parlamenta v zgodovini.<ref>{{Navedi splet|title=Nova predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola iz EPP-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nova-predsednica-evropskega-parlamenta-je-roberta-metsola-iz-epp-ja/609006|website=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-01-18|language=sl}}</ref> * [[4. februar|4.]]–[[20. februar]] - v [[Peking]]u potekajo [[Zimske olimpijske igre 2022]]. *[[6. februar]] - 70. obletnica vladavine kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>{{navedi splet |title=The heartbreaking reason the Queen doesn't celebrate her accession|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/kraljica-elizabeta-ii-umirjena-avtoriteta-sedi-na-prestolu-ze-sedem-turbulentnih-desetletij/610981 |date=2022-02-06 |work=MMC RTV-SLO |access-date=2022-02-06}}</ref> * [[21. februar]] - [[rusko-ukrajinska kriza (2021–2022)|rusko-ukrajinska kriza]]: [[Rusija]] prizna neodvisnost separatističnih [[Luganska ljudska republika|Luganske]] in [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |title= Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck |date=2022-02-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-02-21}}</ref> * [[24. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Oborožene sile Ruske federacije|ruska vojska]] začne z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ruska-vojska-napada-ukrajinsko-vojasko-infrastrukturo-zelenski-putin-zeli-uniciti-naso-drzavo/613523 |title=Ruska vojska napada ukrajinsko vojaško infrastrukturo. Zelenski: Putin želi uničiti našo državo. |date=2022-02-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-02-24}}</ref> * [[26. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Združene države Amerike]], [[Evropska unija]] ter zavezniki se odločijo za odstranitev ruskih bank iz sistema [[Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo|SWIFT]] in uvedejo ukrepe proti [[Ruska centralna banka|Ruski centralni banki]] ter članom elite blizu ruskega državnega vrha, kar sproži [[Ruska finančna kriza (2022)|finančno krizo v državi]].<ref>{{Cite web|title=West to cut some Russian banks off from Swift|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-60542433 |access-date=2022-02-27 |date=2022-02-27 |work=BBC News}}</ref> * [[27. februar]] - [[Belorusija|beloruski]] volivci na ustavnem [[referendum]]u izglasujejo preklic nejedrskega statusa države in možnost stalne namestitve ruskih oboroženih sil na ozemlju države.<ref>{{Cite web|title=Belarus referendum approves proposal to renounce non-nuclear status - agencies|url=https://www.reuters.com/world/europe/launchpad-russias-assault-ukraine-belarus-holds-referendum-renounce-non-nuclear-2022-02-27/|access-date=2022-02-28 |date=2022-02-27 |publisher=Reuters}}</ref> * [[28. februar]] - [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] izda drugi del šestega ocenjevalnega poročila, v katerem zaključi, da so številni človekovi vplivi na [[podnebje]] zdaj »nepovratni«.<ref>{{Cite web|title=IPCC issues 'bleakest warning yet' on impacts of climate breakdown |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/feb/28/ipcc-issues-bleakest-warning-yet-impacts-climate-breakdown |access-date=2022-02-28 |date=2022-02-28 |work=The Guardian}}</ref> * [[2. marec]] - ruska invazija na Ukrajino: ruska vojska zavzame prvo večje ukrajinsko mesto, [[Herson, Ukrajina|Herson]] ob [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name="falls">{{cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Pérez-Peña|first2=Richard|date=2022-03-02 |title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|access-date=2022-03-03 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|url-status=live}}</ref> * [[10. marec]] - v [[Zagreb|Zagrebu]] [[Strmoglavljenje Tu-141 v Zagrebu|strmoglavi brezpilotni izvidnik]] sovjetske izdelave [[Tupoljev Tu-141]]. * [[15. marec]] - rusko-ukrajinska kriza: predsednik vlad Slovenije, Češke in Poljske [[Janez Janša]], [[Petr Fiala]] in [[Mateusz Morawiecki]] z vlakom odidejo v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref> * [[18. marec]] - v [[Turčija|Turčiji]] odprejo [[most 1915 Çanakkale]] čez [[Dardanele]], z 2023 m najdaljši [[viseči most]] na svetu.<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/travel/article/turkey-worlds-biggest-bridge/index.html |title=Turkey opens record-breaking bridge between Europe and Asia |date=2022-03-18 |work=CNN |accessdate=2022-03-20}}</ref> * [[28. marec]] - stavba [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst]]u je dobrih sto let po fašističnem požigu vrnjena slovenski narodni skupnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.primorski.eu/trzaska/dokument-je-podpisan-narodni-dom-je-spet-slovenska-last-foto-in-video-EM1068789 |title= Dokument je podpisan, Narodni dom je spet slovenska last |date=2022-03-28 |work=[[Primorske novice]] |accessdate=2022-03-28}}</ref> * [[3. april]] - ** v [[Srbija|Srbiji]] potekajo [[Predsedniške volitve v Srbiji 2022|predsedniške]] in parlamentarne volitve, na katerih večino glasov osvojita [[Aleksandar Vučić]] in Srbska napredna stranka.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042986529 |title= Vučić prepričljivo zmagal na volitvah v Srbiji |date=2022-04-04 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-11}}</ref> ** na [[Parlamentarne volitve na Madžarskem 2022|parlamentarnih volitvih na Madžarskem]] zmaga vladajoča stranka [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/svet/spremljamo-v-zivo-volisca-so-se-zaprla-se-naprej-orban-ali-peter-marki-zay/ |title=Hud udarec za madžarsko opozicijo, Orban naj bi ohranil tudi ustavno večino |last=Miklavčič |first=Katja |date=2022-04-04 |work=[[N1 Slovenija]] |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[24. april]] - na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji]] zmaga stranka [[Gibanje Svoboda]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] in si s tem zagotovi 41 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Poleg nje se v Državni zbor uvrstijo še stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (27 sedežev), [[Nova Slovenija]] (8 sedežev), [[Socialni demokrati]] (7 sedežev) in [[Levica (politična stranka)|Levica]] (5 sedežev).<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042987808 |title= Po 99,68 odstotka preštetih glasov: Gibanje Svoboda s 41 poslanskimi mesti, SDS 27, NSi 8, SD 7, Levica 5 |work=Dnevnik |date=2022-04-24 |last=Potočnik |first=Aljaž |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj–avgust === [[slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|thumb|15. vlada Republike Slovenije]] [[slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|thumb|Gašenje požara na Krasu]] * [[10. maj|10.]]–[[14. maj]] - v [[Torino|Torinu]] poteka [[Pesem Evrovizije 2022|66. tekmovanje za Pesem Evrovizije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-uradno-odprta-z-generalkami-se-zacenja-zares/626693 |title=Evrovizija uradno odprta, z generalkami se začenja zares |date=2022-05-09 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[12. maj]] - v tovarni [[Kočevje|kočevskega]] podjetja [[Melamin (podjetje)|Melamin]] pride do [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|eksplozije]], v kateri življenje izgubi sedem ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-se-sedma-zrtev-eksplozije-v-melaminu.html |title=Umrla še sedma žrtev eksplozije v Melaminu |date=2022-06-06 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-23}}</ref> * [[13. maj]] - skladno z rezultati aprilskih volitev je ustanovljen [[9. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednico je izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/z-ustanovno-sejo-bo-mandat-nastopil-deveti-sklic-drzavnega-zbora/ |title=Urška Klakočar Zupančič postala prva predsednica državnega zbora |last1=Eržen |first1=Barbara |last2=Intihar |first2=Anja |date=2022-05-13 |work=Delo |accessdate=2022-05-13}}</ref> * [[14. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: z umikom ruske vojske se konča [[Bitka za Harkov (2022)|bitka za Harkov]] na severovzhodu Ukrajine.<ref>{{cite web |title=Russian forces are withdrawing from Kharkiv, Ukraine says|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/14/ukraine-says-russian-forces-withdrawing-kharkiv|website=The Guardian|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref><ref>{{cite web |title=Russian forces withdraw far from Kharkiv – mayor|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61441664|website=BBC News|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref> * [[16. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinska vojska evakuira približno 260 vojakov iz [[Bitka za Mariupol (2022)|obleganega Mariupola]], kar po mnenju komentatorjev pomeni rusko zmago.<ref>{{Cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref> * [[18. maj]] - v luči rusko-ukrajinske krize [[Švedska]] in [[Finska]] vložita prošnjo za vstop v zvezo [[NATO]] po več desetletjih nevtralnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989284/svet/svedska-in-finska-uradno-vlozili-prosnji-za-vstop-v-nato |title=Švedska in Finska uradno vložili prošnji za vstop v Nato |date=2022-05-18 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-18}}</ref> * [[23. maj]] - v Sloveniji je potrjen prvi primer [[Opičje koze|opičjih koz]], nalezljive bolezni, ki je endemična v podsaharski [[Afrika|Afriki]] in se od 13. maja širi izven tega območja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989702/slovenija/pri-primer-opicjih-koz-v-sloveniji |title= Tudi Slovenija na zemljevidu opičjih koz |last=Klipšteter |first=Tomaž |date=2022-05-24 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-24}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2022-DON385 |title= Multi-country monkeypox outbreak in non-endemic countries |date=2022-05-21 |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=2022-05-24}}</ref> * [[1. junij]] - v Državnem zboru je potrjena [[15. vlada Republike Slovenije]] na čelu s predsednikom [[Robert Golob|Robertom Golobom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html |title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=2022-06-01 |accessdate=2022-07-21 |website=24ur.com}}</ref> * [[22. junij]] - v močnem [[potres]]u z jakostjo 6,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki prizadene regijo ob meji med [[Afganistan]]om in [[Pakistan]]om, umre več kot 1000 ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/afghanistan-earthquakes-bacc4c96b7a07b5d7d397bee9eb9d3c8 |title=Afghanistan quake kills 1,000 people, deadliest in decades |date=2022-06-22 |publisher=Associated Press |accessdate=2022-06-23}}</ref> * [[11. julij]] - ameriška vesoljska agencija [[NASA]] objavi prvo operativno sliko [[Vesoljski teleskop James Webb|vesoljskega teleskopa James Webb]], t. i. [[Webbovo prvo globoko polje]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/kozmicne-pecine-nasa-objavila-fotografije-vesoljskega-teleskopa-james-webb/633933 |title=Kozmične pečine: Nasa objavila fotografije vesoljskega teleskopa James Webb |work=MMC RTV-SLO |date=2022-07-12 |accessdate=2022-07-21}}</ref> * [[15. julij]] - na [[Kras (območje)|Krasu]] izbruhne [[Požar na Krasu (2022)|obsežen požar]], ki zajame več kot 2000 hektarjev površin na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pozar-presega-2000-hektarjev/634895 |title=Požar presega 2000 hektarjev |date=2022-07-21 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-07-26}}</ref> * [[15. julij|15.]]–[[24. julij]] - v mestu [[Eugene, Oregon|Eugene]] ([[Oregon]], [[Združene države Amerike]]) poteka [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2021|18. svetovno prvenstvo v atletiki]]. * [[17. julij|17.]]–[[24. julij]] - v [[Celje|Celju]] poteka mednarodna gasilska olimpijada.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin z GZS podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-in-predsednik-gzs-podpisala-pogodbo-o-sodelovanju-pri-organizaciji-gasilske-olimpijade.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> * [[25. julij]] - zgodi se [[stebrni udar]] v [[Premogovnik Velenje|premogovniku Velenje]], poškodovanih je 12 rudarjev. * [[26. julij]] - na [[Hrvaška|Hrvaškem]] je odprt [[Pelješac (most)|most Pelješac]], s katerim je vzpostavljena prometna povezava s skrajnim jugom [[Dalmacija|Dalmacije]] mimo ozemlja [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/hrvaska-v-polni-pripravljenosti-odpira-se-peljeski-most.html |title=Pelješac preletela vojaška letala, novoodprti most je razsvetlil ognjemet |date=2022-07-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-07-28}}</ref> === Predvideni dogodki === *[[26. avgust]]–[[11. september]] - [[Poljska]] in [[Slovenija]] bosta gostili [[svetovno prvenstvo v odbojki 2022|svetovno prvenstvo v odbojki]], po tem, ko je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odvzela organizacijo prvenstva Rusiji zaradi vojaške invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/svetovno-prvenstvo-v-odbojki-tudi-v-sloveniji/ |title=Svetovno prvenstvo v odbojki poleti tudi v Sloveniji |date=2022-04-14 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[23. oktober]]: potekale bodo [[volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitve predsednika Republike Slovenije]]. Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 13. novembra<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novega predsednika države bomo volili 23. oktobra 2022|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>. *[[20. november]] - potekale bodo [[lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalne volitve v Sloveniji]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdaj bomo prihodnje leto trikrat šli na volitve|url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-kdaj-bomo-sli-na-volitve-560881|website=siol.net|accessdate=2021-11-20|language=sl}}</ref> Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 4. decembra<ref name=":1" />. *[[21. november]]–[[18. december]] - v [[Katar]]ju bo potekalo moško [[svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovno prvenstvo v nogometu]]. == Smrti == === Januar === [[slika:Official portrait of David Sassoli, president of the European Parliament.jpg|thumb|150px|David Sassoli]] [[slika:Parni Valjak concert in Maribor 2010 (14).jpg|thumb|150px|Aki Rahimovski]] * [[2. januar]]: **[[Richard Leakey]], kenijski paleontropolog in naravovarstvenik (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Famed Paleoanthropologist and Wildlife Conservationist Richard Leakey Dies at 77|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/kenyan-paleoanthropologist-and-wildlife-conservationist-richard-leakey-dies-at-77-180979313/|website=Smithsonian Magazine|accessdate=2022-01-06|language=en|first=Elizabeth|last=Gamillo}}</ref> **[[Eric Walter Elst]], belgijski astronom (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Overlijden Eric W. Elst (1936 - 2022)|url=https://www.vvs.be/werkgroepen/werkgroep-astrogeschiedenis/overlijden-eric-w-elst-1936-2022|website=Vereniging Voor Sterrenkunde|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=nl}}</ref> * [[3. januar]] - [[Viktor Sanejev]], gruzinski atlet (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Muere el saltador georgiano Viktor Saneyev a los 76 años|url=https://www.lavanguardia.com/deportes/otros-deportes/20220103/7966049/muere-saltador-georgiano-viktor-saneyev-tres-veces-campeon-olimpico.html|website=La Vanguardia|date=2022-01-03|accessdate=2022-01-03|language=es}}</ref> *[[5. januar]] - [[Francisco Álvarez Martínez]], španski kardinal (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Fallece a los 96 años el cardenal emérito de Toledo Francisco Álvarez Martínez|url=https://www.elespanol.com/eldigitalcastillalamancha/region/toledo/20220105/fallece-cardenal-emerito-toledo-francisco-alvarez-martinez/640186009_0.html|website=El Español|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=es}}</ref> * [[6. januar]]: **[[Sidney Poitier]], bahamsko-ameriški igralec, režiser in diplomat (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-prvi-temnopolti-oskarjevec-sidney-poitier.html |title=Umrl prvi temnopolti oskarjevec Sidney Poitier |date=2022-01-07 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-07}}</ref> **[[Bob Falkenburg]], brazilsko ameriški tenisač (* [[1926]]) *[[7. januar]] - [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]], ruski general (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер экс-глава Генштаба ВС РФ Квашнин|url=https://www.bfm.ru/news/490111|website=BFM.ru - деловой портал|accessdate=2022-01-14|language=ru|last=BFM.ru}}</ref> * [[10. januar]] - [[Herbert Achternbusch]], nemški dramatik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Dramatiker und Filmemacher Herbert Achternbusch gestorben|url=https://www.br.de/nachrichten/kultur/dramatiker-und-filmemacher-herbert-achternbusch-gestorben,SuPeBWC|website=BR24|date=2022-01-13|accessdate=2022-01-14|language=de}}</ref> *[[11. januar]]: **[[David Sassoli]], italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Morto David Sassoli, presidente del Parlamento europeo: era ricoverato per una malattia che aveva colpito il sistema immunitario|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/01/11/news/david_sassoli_morto-333382194/|website=la Repubblica|date=2022-01-11|accessdate=2022-01-14|language=it}}</ref> **[[Tadej Brate]], slovenski industrijski arheolog (* [[1947]]) *[[14. januar]] - [[Franc Avberšek]], slovenski politik in rudarski inženir (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji poslanec in minister za energetiko Franc Avberšek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-in-minister-za-energetiko-franc-avbersek/|work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-01-14|language=sl-si}}</ref> *[[19. januar]]: **[[Gaspard Ulliel]], francoski igralec (* [[1984]])<ref>{{Navedi splet|title=French actor Gaspard Ulliel dies at 37 after skiing accident|url=https://www.theguardian.com/film/2022/jan/19/gaspard-ulliel-french-actor-dies-skiing-accident|website=the Guardian|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=en}}</ref> **[[David Roxbee Cox]], angleški statistik (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Sir David Cox, 1924-2022|url=https://www.nuffield.ox.ac.uk/news-events/news/sir-david-cox-1924-2022/|website=Nuffield College Oxford University|accessdate=2022-01-21|language=en}}</ref> *[[20. januar]] - [[Meat Loaf]], ameriški glasbenik in igralec (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Meat Loaf Dies: ‘Bat Out Of Hell’ Singer & ‘Rocky Horror Picture Show’ Actor Was 74|url=https://deadline.com/2022/01/meat-loaf-dead-bat-out-of-hell-rocky-horror-picture-show-1234917056/|website=Deadline|date=2022-01-21|accessdate=2022-01-21|language=en-US|first=Erik|last=Pedersen|first2=Erik|last2=Pedersen}}</ref> *[[21. januar]] - [[Louie Anderson]], ameriški igralec in komik (* [[1953]])<ref>{{Navedi splet|title=Louie Anderson Dies: ‘Baskets’ Emmy-Winner & Stand-Up Comic Was 68|url=https://www.msn.com/en-us/tv/emmys/louie-anderson-dies-baskets-emmy-winner-stand-up-comic-was-68/ar-AAT0Zoi?ocid=BingNewsSearch|website=www.msn.com|accessdate=2022-01-21}}</ref> *[[22. januar]] - [[Aki Rahimovski]], makedonsko-hrvaški pevec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-aki-rahimovski-pevec-skupine-parni-valjak.html |title=Umrl Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak |date=2022-01-22 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-22}}</ref> *[[24. januar]] - [[Heidi Biebl]], nemška alpska smučarka (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Oberstaufener Olympiasiegerin Heidi Biebl gestorben {{!}} AllgäuHIT - Dein Allgäu. Dein Radio.|url=https://www.allgaeuhit.de/Oberallgaeu-Oberstaufen-Oberstaufener-Olympiasiegerin-Heidi-Biebl-gestorben-article10049316.html|website=allgaeuhit.de|accessdate=2022-01-24|language=de|first=AllgäuHIT-Baumann und Häuslinger|last=GbR}}</ref> *[[28. januar]] - [[Werner Grossmann]], nemški politik (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=Werner Großmann: Letzter Chef der DDR-Auslandsspionage gestorben|url=https://www.bietigheimerzeitung.de/inhalt.werner-grossmann-letzter-chef-der-ddr-auslandsspionage-gestorben.7fc4a358-5c29-4eb4-8619-5545c78f9a64.html|website=bietigheimerzeitung.de|accessdate=2022-01-29|language=de|first=Bietigheimer|last=Zeitung}}</ref> *[[31. januar]] - [[Voldemaras Novickis]], litovski rokometaš (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Anapalin iškeliavo legendinis rankinio treneris bei žaidėjas Valdemaras Novickis|url=https://www.rankinis.lt/anapalin-iskeliavo-legendinis-rankinio-treneris-bei-zaidejas-valdemaras-novickis/|website=Lietuvos rankinio federacija|accessdate=2022-02-01}}</ref> === Februar === * [[1. februar]] - [[Wolfgang Schwanitz]], nemški general in politik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Ehemaliger Stasi-General und Mielke-Nachfolger Schwanitz gestorben|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2022/02/berlin-stasi-general-mielke-nachfolger-schwanitz-tot-gestorben-ddr.html|website=www.rbb24.de|accessdate=2022-02-02|language=de}}</ref> * [[2. februar]] - [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je Irena Pavlič - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/66247/Poslovila_se_je_Irena_Pavlic|website=www.pomurec.com|accessdate=2022-02-02|language=sl}}</ref> * [[4. februar]] - [[Marko Brecelj]], slovenski glasbenik in politični aktivst (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/umrl-je-marko-brecelj|title=Umrl je Marko Brecelj|date=4.2.2022|accessdate=4.2.2022|website=Primorske novice|last=Gombač|first=Andraž}}</ref> * [[6. februar]] - [[Lata Mangeshkar]], indijska pevka (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-60257952 |title=Lata Mangeshkar: 'Why I loved the Indian singer as much as The Beatles' |work=BBC News |date=2022-02-07 |accessdate=2022-02-16}}</ref> * [[8. februar]] - [[Luc Montagnier]], francoski virolog, nobelovec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2022/02/10/luc-montagnier-codecouvreur-du-virus-du-sida-et-prix-nobel-de-medecine-en-2008-est-mort_6113151_3382.html |title=Luc Montagnier, codécouvreur du VIH et Prix Nobel de médecine en 2008, est mort |work=Le Monde |date=2022-02-10 |accessdate=2022-02-10}}</ref> * [[13. februar]] - [[Berit Berthelsen]], norveška atletinja (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Friidrettslegenden Berit Berthelsen er død|url=https://www.nrk.no/sport/friidrettslegenden-berit-berthelsen-er-dod-1.15855113|website=NRK|date=2022-02-14|accessdate=2022-02-16|language=nb-NO|last=NRK}}</ref> * [[14. februar]] - [[Borislav Ivkov]], srbski šahovski velemojster (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=Borislav Ivkov (1933-2022)|url=https://www.fide.com/news/1575|website=www.fide.com|accessdate=2022-02-16|language=en}}</ref> * [[19. februar]] - [[Mario Plenković]], hrvaški komunikolog (* [[1947]])<ref>{{Navedi novice|title=Umrl je mariborski profesor, oče hrvaškega premierja|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-mariborski-profesor-oce-hrvaskega-premierja-573373|website=siol.net|accessdate=2022-02-20|language=sl}}</ref> === Marec === [[slika:Secalbright.jpg|thumb|150px|Madeleine Albright]] * [[1. marec]] - [[Alevtina Kolčina]], ruska smučarska tekačica (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.stadium.ru/news/04-03-2022-umerla-olimpiiskaya-chempionka-po-lijnim-gonkam-alevtina-kolchina |title=Умерла олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Алевтина Колчина |date=2022-03-04 |work=Stadium.ru |accessdate=2022-03-14 |lang=ru}}</ref> * [[3. marec]] – [[Dean Woods]], avstralski kolesar (* [[1966]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.auscycling.org.au/nat/news/vale-dean-woods-oam-olympic-gold-medallist-passes-away-aged-55 |title=Vale Dean Woods OAM: Olympic Gold Medallist Passes Away Aged 55 |work=AusCycling |date=2022-03-03 |accessdate=2022-03-14}}</ref> * [[13. marec]] - [[William Hurt]], ameriški igralec (* [[1950]])<ref>{{Navedi novice |title=Umrl je ameriški igralec William Hurt |url=https://www.vecer.com/zabava/film-in-tv/umrl-igralec-william-hurt-10274505 |last=Majcen |first=Matic |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2022-03-14 |date=2022-03-14}}</ref> * [[15. marec]] - [[Eugene Parker]], ameriški astrofizik (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |title=Eugene N. Parker, 94, Dies; Predicted the Existence of Solar Wind |url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/science/space/eugene-n-parker-dead.html |date=2022-03-17 |last=Chang |first=Kenneth |work=The New York Times |accessdate=2022-03-19}}</ref> * [[23. marec]] - [[Madeleine Albright]], ameriška političarka (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |last1=Gregorian |first1=Dareh |title=Madeleine Albright, first female secretary of state, dies at 84 |url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/madeleine-albright-first-female-secretary-state-dies-84-rcna21247 |website=NBC News |date=2022-03-23 |access-date=2022-03-23}}</ref> * [[25. marec]] – [[Taylor Hawkins]], ameriški bobnar (* [[1972]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-je-bobnar-skupine-foo-fighters-taylor-hawkins.html |title=Umrl je bobnar skupine Foo Fighters, Taylor Hawkins |date=2022-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-03-26}}</ref> * [[26. marec]] - [[Boštjan Kiauta]], slovenski zoolog (* [[1937]])<ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/bostjan-kiauta |title=Kiauta, Boštjan |accessdate=2022-03-28 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref> === April === * [[5. april]] - ** [[Sidney Altman]], kanadsko-ameriški molekularni biolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/04/08/nobel-prize-sidney-altman-dies/ |title=Sidney Altman, Nobel laureate in chemistry, dies at 82 |last=Schudel |first=Matt |work=[[The Washington Post]] |date=2022-04-08 |url-access=subscription}}</ref> ** [[Peter Gosar]], slovenski fizik (* [[1923]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/events/624d89ef4894879c02030468 |title=Akad. Peter Gosar (1923–2022) |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] |accessdate=2022-04-09}}</ref> * [[9. april]] - [[Jack Higgins]], angleški pisatelj (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/best-selling-thriller-writer-jack-higgins-dies-aged-92-41537761.html |title=Best-selling thriller writer Jack Higgins dies aged 92 |last=O'Reilly |first=Luke |date=2022-04-09 |work=Belfast Telegraph |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. april]] - [[Radu Lupu]], romunski pianist (* [[1945]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2022/04/20/arts/music/radu-lupu-dead.html |title=Radu Lupu, Pianist Who Awed Listeners, Is Dead at 76 |last=Allen |first=David |date=2022-04-20 |work=The New York Times |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj === [[slika:Georges Yoram Federmann et Boris Pahor Strasbourg 19 juin 2015 (cropped).jpg|thumb|150px|Boris Pahor]] * [[1. maj]] - [[Ivica Osim]], bosanski nogometaš in menedžer (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-je-strauss-z-grbavice-ivica-osim/625878 |title=Umrl je "Strauss z Grbavice" Ivica Osim |date=2022-05-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[6. maj]] - [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski trobentar (* [[1944]]) * [[8. maj]] - [[Marija Gusakova]], ruska smučarska tekačica (* [[1931]])<ref>{{navedi novice |url=https://78.ru/news/2022-05-08/olimpiiskaya_chempionka_po_lizhnim_gonkam_mariya_gusakova_umerla_v_peterburge |title=Ушла из жизни олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Мария Гусакова |work=78.ru |language=ru |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[10. maj]] - [[Leonid Kravčuk]], ukrajinski politik (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-neodvisne-ukrajine-leonid-kravcuk/ |title=Umrl je prvi predsednik neodvisne Ukrajine Leonid Kravčuk |date=2022-05-10 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. maj]] - [[Vangelis]], grški glasbenik in skladatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.ot.gr/2022/05/19/english-edition/vangelis-papathanasiou-oscar-winning-composer-passes-away-at-the-age-of-79/ |title=Vangelis Papathanasiou: Oscar-winning composer passes away at the age of 79 |work=OT.gr |date=2022-05-19 |accessdate=2022-05-20}}</ref> * [[26. maj]] - [[Ray Liotta]], ameriški igralec (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-igralec-ray-liotta-zvezdnik-filmov-dobri-fantje-in-hannibal/628792 |title=Umrl je igralec Ray Liotta, zvezdnik filmov Dobri fantje in Hannibal |work=MMC RTV-SLO |date=2022-05-26 |accessdate=2022-05-26}}</ref> * [[27. maj]] - [[Marko Račič]], slovenski atlet (* [[1920]])<ref>{{Cite news|date = 2022-05-28 |title = Umrl Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec |newspaper = [[Primorske novice]]|url = https://www.primorske.si/sport/umrl-marko-racic-najstarejsi-slovenski-olimpijec|access-date = 2022-06-02}}</ref> * [[30. maj]] - [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj (* [[1913]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-boris-pahor/611422 |title=Umrl je Boris Pahor |date=2022-05-30 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-30}}</ref> === Junij === [[slika:Marlenka Stupica 2013.jpg|thumb|150px|Marlenka Stupica]] * [[1. junij]] - [[Geza Erniša]], škof [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske evangeličanske cerkve]] (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-evangelicanski-duhovnik-geza-ernisa.html |title=Umrl je evangeličanski duhovnik Geza Erniša |work=24ur.com |date=2022-06-01 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[6. junij]] - [[Valerij Rjumin]], ruski kozmonavt (* [[1939]])<ref>{{navedi novice| url=https://www.space.com/obituary-valery-ryumin-cosmonaut-roscosmos |title=Valery Ryumin, cosmonaut who launched to Salyut and Mir space stations, dies at 82 |work=Space.com |last=Pearlman |first=Robert Z. |date=2022-06-06 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[15. junij]] - [[Borut Bassin]], slovenski košarkar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/sportal/kosarka/umrl-je-borut-bassin-581763 |title=Umrl je legendarni član Olimpije in jugoslovanske košarkarske reprezentance |work=Siol.net |date=2022-06-15 |accessdate=2022-06-15}}</ref> * [[16. junij]] - [[Kajetan Gantar]], slovenski literarni zgodovinar, filolog, prevajalec in urednik (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3050660/umrl-klasicni-filolog-in-akademik-kajetan-gantar |title=Umrl klasični filolog in akademik Kajetan Gantar |date=2022-06-17 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[17. junij]] - [[Marlenka Stupica]], slovenska slikarka in ilustratorka (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-slikarka-in-ilustratorka-marlenka-stupica.html |title=Umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica |date=2022-06-17 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[19. junij]] - [[Borut Šuklje]], slovenski novinar, diplomat, politik in publicist (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042991448/slovenija/umrl-je-nekdanji-minister-in-diplomat-borut-suklje |title= Poslovil se je Borut Šuklje |date=2022-06-19 |last=Potič |first=Zoran |accessdate=2022-06-28}}</ref> === Julij === * [[3. julij]] - [[Robert Curl]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1933]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/07/06/robert-curl-dies-buckyball-chemistry/ |title=Robert Curl, Nobel-winning chemist in ‘buckyball’ discovery, dies at 88 |last=Murpy |first=Brian |date=2022-07-06 |work=Washington Post |accessdate=2022-07-20}}</ref> * [[8. julij]] - [[Šinzo Abe]], japonski politik (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/shinzo-abe-dead-nara-shooting/ |title=Former Prime Minister Shinzo Abe dies after being shot in Nara |work=Japan Times |date=2022-07-08 |accessdate=2022-07-08}}</ref> * [[18. julij]] - [[Claes Oldenburg]], švedsko-ameriški kipar (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=Claes Oldenburg obituary |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/jul/18/claes-oldenburg-obituary |access-date=2022-07-20 |work=The Guardian}}</ref> * [[26. julij]] - [[James Lovelock]], britanski naravoslovec in futurist (* [[1919]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=James Lovelock, creator of Gaia hypothesis, dies on 103rd birthday |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/jul/27/james-lovelock-creator-of-gaia-hypothesis-dies-on-103rd-birthday |access-date=2022-07-28 |work=The Guardian}}</ref> * [[31. julij]] - [[Bill Russell]], ameriški košarkar in trener (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/liga-nba/umrl-legendarni-bill-russell-kosarkar-z-11-prstani-v-13-letni-nba-karieri/635861 |title=Umrl legendarni Bill Russell – košarkar z 11 prstani v 13-letni NBA-karieri|date=2022-07-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] |accessdate=2022-08-01}}</ref> === Neznan datum smrti === * januar - [[Aleš Hauc]], slovenski bankir in podjetnik (* [[1964]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prvi mož Nove KBM in Pošte Slovenije Aleš Hauc|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-nekdanji-prvi-moz-nove-kbm-in-poste-slovenije-ales-hauc/ |work=Delo |accessdate=2022-01-21|language=sl}}</ref> * februar - [[Stane Papež]], slovenski rokometaš (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl pionir slovenskega rokometa Stane Papež|url=https://ljubljanainfo.com/novica/kronika/umrl-pionir-slovenskega-rokometa-stane-papez/183450|website=Ljubljanainfo.com|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> * februar - [[Franc Korbar]] – Cac, slovenski narodnozabavni glasbenik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je znani trobentač|url=https://siol.net/trendi/glasba/umrl-znani-trobentac-franc-korbar-573164|website=siol.net|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Leto 2022|*]] npcljxg61caoqck661izsylvsodjm50 0 444765 5726164 4947795 2022-07-31T18:55:19Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Železničarska kolonija''' je naziv za stanovanjsko [[Kolonija|kolonijo]], ki se nahaja v [[Magdalena, Maribor|Mestni četrti Magdalena]] v [[Maribor]]u. Železničarska kolonija je najstarejše delavsko naselje v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je pomenila pionirski pristop v [[Slovenija|Sloveniji]] pri reševanju bivanjskih razmer proletariata. Prav tako je mariborska posebnost in edinstven [[Kulturni zgodovinar|kulturnozgodovinski]] in [[Etnologija|etnološki]] spomenik. Za urbanistični spomenik I. kategorije je bila razglašena leta 1987.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1331|title=Mestna občina Maribor|accessdate=2018-01-28|website=www.maribor.si}}</ref> == Zgodovina kolonije == Leta 1846 je z izgradnjo [[Južna železnica|Južne železnice]] na trasi [[Dunaj]] - [[Trst]] je le-ta dosegla [[Maribor]]. Maribor je imel ob izgradnji pomembno vlogo, saj so na desnem bregu [[Drava|Drave]] južni železnici priključili krak, ki se je odcepil v smeri proti [[Koroška (vojvodina)|Koroški]], v bližini pa leta 1863 postavili velike železničarske delavnice.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/zeleznicarska-kolonija|title=Pogled spomenika - Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor|accessdate=2018-01-28|website=www.mariborart.si|language=sl-SI}}</ref> Za železničarje, nove prebivalce Maribora, je v mestu primanjkovalo primernih stanovanj. [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska]] delniška družba za gradnjo [[Južna železnica|železnic]] je zato med letoma 1863 in 1873 postavila za nastanitev zaposlenih v osrednjih delavnicah v Mariboru kolonijo. Mariborsko železničarsko kolonijo je projektiral dunajski arhitekt [[Gustav Wilhelm Flattich]] ([[:de:Wilhelm von Flattich|de]]). Najprej so zgradili 12 hiš s po štirimi stanovanji med današnjimi Gorkega ulico, Ulico heroja Zidanška in Ghegovo ulico. Dve hiši sta bili enonadstropni, druge pa pritlične s podstrešji, urejenimi v stanovanja. Tem hišam domačini jim pravijo ''»stara kolonija«''. Do leta 1874 so zgradili še 28 podolgovatih enonadstropnih hiš s po osmimi stanovanji na območju med Gorkega ulico, Ghegovo, Komenskega ulico, Murkovo in Koresovo ulico<ref name=":0" />, katere so imenovane ''»nova kolonija«.'' Skupno je bilo zgrajeno 40 večstanovanjskih hiš, medtem ko je bila ena porušena med vojno.<ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/zeleznicarska-kolonija-degradaciji-ni-videti-konca-6268301|title=Železničarska kolonija: Degradaciji ni videti konca|newspaper=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-01-28|language=sl-si}}</ref> == Kolonija danes == Železničarska kolonija je danes zaščitena kot [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] in ima svoj ureditveni načrt, v okviru katerega je izdelana projektna dokumentacija za obnovo vzorčne hiše. Ureditveni načrtu določa, da bi bilo potrebno ohraniti del stare in nove kolonije z infrastrukturnimi objekti, ulični raster z drevoredi, vrtovi in zunanjo obliko stavb. Ureditven načrt je bil sprejet 1989,<ref>{{Navedi novice|url=https://maribor24.si/lokalno/zeleznicarska-kolonija-se-nekaj-let-ne-bo-docakala-obnove/|title=Železničarska kolonija še nekaj let ne bo dočakala obnove|date=2016-04-17|newspaper=maribor24.si|accessdate=2018-01-28|language=sl-SI}}</ref> prav tako je bila leta 1990 na vzorčen način obnovljena ena hiša. Stanje na terenu je danes nekoliko drugačno. Po sprejetju [[Stanovanjski zakon (1991)|Jazbinškovega stanovanjskega zakona]] v letu 1991, so prebivalci kolonije začeli množično kupovati posamezna stanovanja. Zaradi drage vzorčne obnove, nesistematičnega sofinanciranja obnove spomeniških objektov in nerešenih [[Zemljiška knjiga|zemljiško-knjižnih]] zadev (predvsem določitve pripadajočih funkcionalnih zemljišč) so se prebivalci lotili obnove hiš po svoje. Prebivalci so se lotili predelav, dozidav, sanacij in prilagoditev, vsak po svojih predstavah in na lastno pest - torej povsem mimo smernic. In predvsem na različne načine in povsem neusklajeno, s čimer so nekatere stavbe izgubile prvotni izgled.<ref name=":3" /> == Prebivalstvo kolonije == Ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] je bilo v stari in novi koloniji 368 stanovanj, v katerih je kmalu po vselitvi živelo okrog 1600 ljudi. V koloniji so lahko stanovali le delavci železničarskih delavnic oziroma železnice na sploh. Prebivalci železničarske kolonije so vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] govorili pretežno [[Nemščina|nemško]]. Kolonija je bila nekakšen nemški otok v mariborskih predmestjih.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=KRATEK ETNOLOŠKI ORIS ŽELEZNIČARSKE KOLONIJE STUDENCI V MARIBORU|last=Petek|first=Tone|publisher=Časopis za slovensko krajevno zgodovino|year=1983|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Prebivalci nemške narodnosti so se takoj po prvi vojni iz kolonije v glavnem izselili. Takoj po vojni privabijo delavnice, kakor tudi kolonija, precej novih ljudi iz bližnje okolice Maribora. kasneje pa tudi iz drugih delov [[Slovenija|Slovenije]]. V letih 1921 do 1928 pa je prišlo tudi večje število [[Primorci|Primorcev]], predvsem iz okolice [[Trst]]a in [[Sežana|Sežane]], ki so pribežali na [[Štajerska|Štajersko]] zaradi [[Fašizem|fašističnega]] nasilja. Ker so bili to ljudje z ustrezno kvalifikacijo, so imeli prednost pri pridobitvi stanovanja v koloniji.<ref name=":2" /> Po podatkih popisa prebivalstva leta 1930 je živelo v koloniji 1266 ljudi. Po štetju prebivalstva leta 1971 je živelo v koloniji 1047 ljudi.<ref name=":2" /> Zaradi pripadnosti podjetju, ker so delovali stanovalci in zaradi velike mere samozadostnosti kolonije, je večina prebivalcev živela v izoliranosti glede na ostale predele Maribora. Zavestna pripadnost stanovalcev kolonije se je pričela izgubljati po letu 1952, ko pogoj za bivanje v koloniji ni bilo več delo v železniških delavnicah.<ref name=":1" /> == Karakteristike kolonije == Načrtovalci kolonije so poleg stavb uredili tudi okolico, kar je sprožilo tudi prvi parcialni [[Urbanizem|regulacijski načrt]] Maribora. Vse stavbe še vedno obdajajo vrtovi, zraven so drvarnice, nekdaj pa so stanovalci ob hišah smeli gojiti tudi manjše živali. Vse hiše, tudi tiste iz »stare« kolonije, so urejene v pravilen raster, vrtovi imajo obliko pravokotnika, med vrtovi pa tečejo ulice, ki se pravokotno sekajo.<ref name=":0" /> Pritličja hiš so zgrajena iz dvakrat žgane rdeče opeke, zgornja nadstropja pa so sivo ometana in predeljena z zobčastimi venci. Iz rdeče opeke so tudi pročelja šole v naselju z izstopajočim rizalitom v sredini. Vse stavbe so bile last delavnic, ki so skrbele za njihovo vzdrževanje, niso pa dovoljevali nobenih sprememb ne v stanovanjih ne na vrtovih okrog hiš. V koloniji je bilo na voljo prav vse, kar so stanovalci potrebovali za vsakdanje življenje. Vrtec je bil zgrajen leta 1870, šola leta 1873, nakupovalni magacin leta 1874, imeli pa so tudi kopališče in dobro založeno knjižnico.<ref name=":2" /> Po prvi svetovni vojni je upravljanje kolonijo prešlo pod železnice [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], njeno vzdrževanje in urejanje pa je začelo postopoma pešati. == Glej tudi == * [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]] * [[Hutterjeva kolonija]] == Viri in literatura == {{sklici}} [[Kategorija:Stanovanjska naselja v Mariboru]] 08wtoby5tvqu51pqp5moyowq9evz8do 0 449372 5726381 5343798 2022-08-01T11:52:27Z Ljuba brank 92351 tp, np wikitext text/x-wiki [[Slika:Seto Inland Sea.jpg|sličica|Notranje morje Seto z otoka Mijadžima.]] [[Slika:Seto-Inland-Sea-Photo.jpg|sličica|Notanje morje z večjimi ožinami (meje morja označene z belo črto., črtkana črta Osaški zaliv)]] '''Notranje morje Seto '''(瀬戸内海 ''Seto najkaj''), tudi '''Setouči''' ali samo ''Notranje morje'' je [[morje]], ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, [[Honšu]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]]. Območje okoli tega morja, ki vključuje tudi priobalne dele otokov, se imenuje regija Setouči. Deluje kot transportna pot med [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] in [[Japonsko morje|Japonskim morjem]]. Povezuje [[Osaški zaliv]] z industrijskimi središči regije [[Kansai]], vključno z [[Osaka|Osako]] in [[Kobe|Kobejem]]. Pred izgradnjo železniške linije San'jo ob obali Notranjega morja je bilo tudi glavna povezovalna pot med regijo Kansai in Kjušujem. Ob obali morja so prefekture [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]], [[Prefektura Hirošima|Hirošima]], [[Prefektura Okajama|Okajama]], [[Prefektura Hjogo|Hjogo]], [[Prefektura Okasaka|Okasaka]], [[Prefektura Vakajama|Vakajama]], [[Prefektura Kagava|Kagava]], [[Prefektura Ehime|Ehime]], [[Prefektura Tokušima|Tokušima]], [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]] in [[Prefektura Ojta|Ojta]] ter mesta [[Hirošima]], [[Ivakuni]], [[Takamacu]] in [[Macujama]]. Regija je znana po milem podnebju s stabilnimi temperaturami skozi vse leto in relativno malo padavinami. Morje je znano po periodičnih rdečih plimah (赤潮 ''akašio''), ki ga povzročijo goste populacije določenih vrst [[Fitoplankton|fitoplanktona]], kar povzroči smrt velikega števila rib. Od 1980-ih so bile severne in južne obale morja povezane s tremi potmi projekta most Honšu-Šikoku, katerega del je tudi [[most Seto-Ōhaši]], ki služi tako železniškem kot avtomobilskem prometu. == Geografske značilnosti == [[Slika:Seto_Sea_over_Great_Seto_Bridge.jpg|sličica|Sončni zahod nad Notranjim morjem z mostom Seto-Ōhaši v ospredju.]] Notranje morje Seto meri 450 km od vzhoda proti zahodu in 15-55 km od severa proti jugu. Večinoma je precej plitvo s povprečno globino 38 m in največjo globino 105 m.<ref>{{cite web|title=Inland Se|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/288431/Inland-Sea|publisher=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=22 February 2013}}</ref> Zahodni del morja se povezuje z Japonskim morjem preko [[Ožina Kanmon|ožine Kanmon]] in s Pacifikom preko [[Kanal Bungo|kanala Bungo]], vzhodni del pa preko [[Ožina Naruto|ožine Naruto]] s [[Kanal Kii|kanalom Kii]], ki vodi v Tihi ocean, V morju se nahaja skoraj 3000 otokov. Največja sta [[Avadži-šima]] in [[Šodo-šima]]. Več manjših otokov je nenaseljenih. === Večji otoki === * Vzhodni del: Avadži, Šodo, otoki Iešima, otoki Naošima, otoki Šivaku * Osrednji del: Omišima, Innošima, Icukušima (tudi Mijadžima), otoki Hinase, otoki Kasaoka * Zahodni del: Suo-Ošima, otoki Uvakaj, otoki Hašira-džima === Favna === V morju živi preko 500 vrst živali, med njimi riba aju, podkvaste rakovice in [[beli morski volk]], ki občasno napade tudi ljudi. Zaradi [[Kitolov|kitolova]] in onesnaženja se kiti več ne pojavljajo v morju, kjer so se včasih hranili in tudi razmnoževali. Včasih vanj zaidejo izgubljeni posamezniki. == Zgodovina == [[Slika:Itsukushima_torii_distance.jpg|sličica|Vrata ''torii'' svetišča Icukušima ]] Danes velja, da je bil nivo morja med zadnjo [[Ledena doba|ledeno dobo]] nižje. Po koncu tega obdoja je začela v morje dreti voda iz gora regija [[Čugoku]] in Šikoku. Tako se je ustvarilo morje, kot ga poznamo danes. Še iz starodavnih časov je imelo povezovalno vlogo med priobalnimi območji današnje regije Kansai in Kjušuja, pa tudi s [[Koreja|Korejo]] in [[Kitajska|Kitajsko]]. Tudi po zgradnji avtocest Nankajdo in San'jodo je ohranilo svojo vlogo. Obstajajo zapisi, ki pravijo, da so preko morja potovali kitajski in korejski odposlanci. Zaradi velikega pomena vodnega prometa so imele regionalne sile ob morju navadno svoje zasebne mornarice, ki jih starejši dokument imenujejo ''sujgun'' (水軍"vodna vojska") ali pa kar pirati. Včasih so jih smatrali za sovražnike države, v večini primerov pa so jim zaradi moči kar podelili pravico do samouprave. V 12. stoletju je želel [[Tajra no Kijomori]] prestaviti prestolnico iz [[Kjoto|Kjota]] v obalno vas Fukuhara (danes Kobe), da bi spodbujal trgovino s kitajsko [[Dinastija Song|dinastijo Song]]. Ta prenos je bil neuspešen in prestolnica se je vrnila v Kjoto. Kasneje v 12. stoletju se je ob obali današnjega Takamacuja bojevala [[bitka pri Jašimi]]. Med fevdalnim obdobjem je imel ''sujgun ''največ moči na obalnih predelih. Kono iz province Ijo (danes del prefekture Ehime) in Kobajakava (kasneje klan Mori) iz province Aki (danes del prefekture Hirošima) sta bila dva bolj znana mogočnika ''sujgun''. V [[Obdobje Edo|obdobju Edo]] je bilo morje Seto eno najživahnejših transportnih poti okoli japonskih otokov preko Japonskega morja. Bilo je na glavni liniji med regijo Kansai in Kjušujem, pa tudi regijo [[Hokuriku]], [[Tohoku]] in [[Hokaido]] (takrat imenovano Ezo). Večja pristanišča tistega časa so bila Osaka, Sakaj, Šimocuj, Ušimado in Tomonoura. Morje je služilo mnogim ''[[Daimjo|dajmjojem]]'' na poti v Edo med opravljanjem dolžnosti pod politiko ''[[sankin-kotaj]]'', predvsem ladje iz Osake, ki je postajala japonsko gospodarsko središče. Vsaka domena ''han'' je imela v Osaki pisarno'' [[Ozakajašiki]]'', ki so bile prva oblika bank na Japonskem, ki so spodbujale domačo trgovino in pomagale pri organizaciji bogastva ''dajmjojev'' v obliki ogromnih bal riža, imenovanih ''koku''. Notranje morje Seto je bilo tudi del poti Čosendencuši, po kateri so k [[Šogun|šogunu]] prihajali korejski odposlanci. Po [[Obnova Meidži|obnovi Mejdži]] so se mesta ob obali hitro industrializirala. V mestu Kure so zgradili bazo japonske mornarice. Od takrat se je z razvojem kopenskih poti pomen morja zmanjšal. Pomembnejše novosti so železniška linija San'jo na Honšuju in Josan na Šikokuju (obe dokončani pred 2. svetovno vojno) in tri serije mostov iz konca 20. stoletja, ki povezujejo Honšu in Šikoku. Še vedno ga uporabljajo mednarodne transportne linije in lokalni transport med Honšujem, Šikokujem in Kjušujem. === Literatura === Nekatera mesta ob morju so del literature iz 8. stoletja (''[[Kodžiki]], [[Nihon Šoki]]'' in ''[[Man'jošu]]''). Ker so bili tu tudi kraji izgnanstva, so bili občutki in krajina obujeni v poeziji ''[[Poezija Vaka|vaka]]''. V romanu ''Princ in dvorne gospe'' je princ Gendži za dve leti ubežal iz Kjota v mesti Suma (danes del Kobeja) in Akaši. V srednjeveški literaturi se pojavlja morje zaradi [[Genpejska vojna|genpejske vojne]], kjer je pomembno ozadnje [[Povest o klanu Tajra|Povesti o klanu Tajra]], predvsem v zadnjem delu. == Gospodarstvo == === Industrija === Mesta z veliko industrije ob obali Notranjega morja so Osaka, Kobe in Hirošima, najdemo pa jo tudi v mestih Kurašiki, Kure, Fukujama in Ube na Honšuju ter mestih Sakajde, Imabari in Niihama na Šikokuju. Glavne panoge vključujejo proizvodnjo jekla, vozil, tekstila gradnjo ladij, od šestdesetih let prejšnjega stoletja pa tudi rafiniranje nafte in kemijskih proizvodov. Zaradi zmernega podnebja in čudovitega okolja prinesejo v regijo veliko denarja tudi ribolov, kmetijstvo in turizem. === Transport === [[Slika:Wake_behind_a_ferry.jpg|sličica|Trajekt KURE-MACUJAMA, morje Seto 2017]] Danes služi Notranje morje Seto obalnim predelom kot cona notranjega transporta in prevoza tovora. Trije mostovi, del projekta mostovi Honšu-Šikoku, povezujejo otoka: [[Most Akaši-Kaikjo]], most Seto-Ohaši in avtocesta Nišiseto. Noben most ne povezuje Kjušuja s kakšnim drugim otokom. Zgodovinsko gledano je morje povezovalo razne obalne regije Japonske, pa tudi Japonsko s Korejo in Kitajsko. Leta 1868 so ustanovili pristanišče Kobe, ki naj bi služilo mednarodnim ladjam. Postalo je pomembna povezava s Pacifikom. Zaradi kasnejšega razvoja kopenskega transporta se je narava transporta spremenila. Železniške povezave so spodbujale lokalna gospodarstva. === Turizem === Obalno območje je ena najrazpoznavnejših turističnih destinacij. Še pred odprtjem države v sredini 19. stoletja so zahodnjaki poročali o njegovi lepoti. Priobalno območje, razen v prefekturi Osaka in delu prefekture Vakajama, je od 16. marca 1934 del [[Narodni park Setonajkaj|Narodnega parka Setonajkaj]] (瀬戸内海国立公園 ''Setonajkaj Kokuricu koen''), s čimer je eno od treh najstarejših narodnih parkov. [[Svetišče Icukušima]] na otoku Icukušima je del [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO svetovne dediščine]] in eden najslavnejših krajev zunaj [[Tokio|Tokia]] in Kjota. Šodošima, tudi "otok oliv" in vrtinci Naruto sta znani turistični točki. Turisti se pogosto ustavijo tudi v mestih Kotohira, Okajama, Takamacu in Kurašiki. Hirošima je tudi vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine zaradi [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskega bombardiranja mesta]] leta 1945. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Seto-naikai}} * [http://www.env.go.jp/park/setonaikai/ Seto Celinsko Morje in Nacionalni Park Uradni strani] {Japonski} * [http://ilovesetouchi.com Ljubim Setouchi] - Setouchi Blagovne Znamke * [http://www.anchorage.jp/setouchi/index.html Uživajte v Setouchi Japonske: Setonaikai] - Yokoso! Japonska s JNTO * {{Wikipotovanje-medvrstično}} [[Kategorija:Geografija Japonske]] {{normativna kontrola}} a8epbvmqhfxpw1of0tb0h8jlx2y4e7r 0 449856 5726165 5527928 2022-07-31T18:55:25Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Umetnost s kolesom po Miljah''' ({{Jezik-de|KUNSTradln in Millstatt}}) je mednarodna umetniška [[razstava]] v [[Milje, Avstrija|Miljah (Millstatt)]] (na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]), za katero so značilne različne umetniške postaje, raporejene po celotnih Miljah in med sabo povezane s kolesarsko potjo. == Koncept in organizacija == Prva razstava je bila postavljena leta 2018, in se ponovil v letih 2019 in 2020, temelji na subvenciji [[Evropska unija|Evropske unije]] - [[Evropska kohezijska politika v obdobju 2007-2013#Evropski sklad za regionalni razvoj|Evropski sklad za regionalni razvoj 2014–2020]]. Trenutno ima 37 postaj na različnih lokacijah po miljah (2018, 2019, 2020). Te postaje so povezane v krožno kolesarsko pot, zato se jih lahko obišče bodisi peš bodisi s kolesom (od tod tudi ime). Navzočih je 150 umetniških del mednarodno uveljavljenih umetnikov iz [[Avstrija|Avstrije/AVS]], [[Nemčija|Nemčije/NEM]], [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike/ZDA]], [[Švica|Švice/SVI]], [[Švedska|Švedske]], [[Hrvaška|Hrvaške/HRV]], [[Poljska|Poljske/POL]], [[Grčija|Grčije/GRC]], [[Španija|Španije/SPA]], [[Italija|Italije/ITA]], [[Madžarska|Madžarske/MAD]], [[Južna Koreja|Južne Koreje/KOR]] in [[Gvatemala|Gvatemale/GVA]].<ref>[http://www.kunstradln.at/wp-content/uploads/2018/06/presseeinladung.pdf Sporočilo za javnost (v Nemščini)], pridobljeno dne 6. Junija 2018;</ref> Ta razstava je prvič povezala že obstoječe umetniške in kulturne ustanove v Miljah v skupen projekt. Poleg tega projekt odpira tudi številne nove in včasih neobičajne lokacije za predstavitev sodobne umetnosti.<ref>[https://www.yumpu.com/de/KUNSTradln podroben koncepti "KUNSTradln" 2018, 2019 (v Nemščini)], pridobljeno dne 8. Oktober 2019.</ref> Pobudnica in [[kustos]] inja programa je [[Petra Weißenböck]], sicer direktorica ''Galerije KUNSTradln'' ("KUNSTradln Galerie & Café")<ref>[https://www.kunstradln.at/portfolio-item/kunstradln-galerie-und-cafe/ Domača stran galerije (v Nemščini)], pridobljeno dne 6. Oktober 2019.</ref>, kjer se nahaja tudi sedež projekta. Projekt financira [[Avstrija|Avstrijska Zvezna Vlada]] (oddelek za umetnost in kulturo), Dežela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (oddelek za kulturo) in mesto Milje, kot tudi nekaj zasebnih sponzorjev (poleg subvenciji EU, glej zgoraj). Od leta 2021 je bil projekt ''"Umetnost s kolesom po Miljah"'' spremenjen v ''"millstART"''<ref>[https://millstart.at/ homepage "millstART (v nemščini)], pridobljeno dne 6. Junija 2021.</ref>, kurator: [[Tanja Prušnik]]<ref>[http://www.prusnik.com/ homepage Tanja Prušnik], pridobljeno dne 7. Junija 2021.</ref>. Postaje se nahajajo samo v [[Miljski samostan|Miljskem samostanu]], in koncept postaj po vsem Millstattu je ukinjen. == Lokacije in umetniki == Lokacije in umetniki so podrobno predstavljeni v razstavnih katalogih.<ref>[http://www.kunstradln.at/#stationen Domača stran projekt "Umetnost s kolesom po Miljah", lokacije], pridobljeno dne 6. Junija 2018.</ref> Tu so izpostavljene samo nekatere bolj znane lokacije kot tudi udeleženci. === Lokacije === Do zdaj je bilo 37 postaj: * Več postaj je nastanjenih (2018, 2019, 2020) v [[Miljski samostan|Miljskem samostanu]] in njegovem dvorišču, samostanskem muzeju, renesančnih arkadah, nekdanjem gradu velikega mojstra vitezov sv. Jurija z novo Lindenhofovo galerijo in v samostanskem vrtu. * Druge postaje se nahaja (2018, 2019, 2020) v središču Milj, natančneje v rotovžu, kongresnem centru in več starih meščanskih hišah in trgovinah. * Več postaj se nahaja (2018, 2019) ob [[Miljsko jezero|Miljskem jezeru]], z več kipi razpostavljenimi po parku in sprehajališču ter nekaterimi umetniškimi delu v hotelih in restavracijah ob jezeru. * V okrožju Obermillstatt sta dve postaji (2019). === Umetniki === Do sedaj predstavljeni 150 umetniki predstavljajo različne veje sodobne [[Likovna umetnost|likovne umetnosti]]. Prihajajo iz 14 različnih držav ([[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Švica]], [[Italija]], [[Madžarska]], [[Hrvaška]], [[Španija]], [[Švedska]], [[Grčija]], [[Romunija]], [[Združene države]], [[Južna Koreja]], [[Libanon]], [[Gvatemala]]). Tu je predstavljen izbor: * '''[[Slikarstvo]]''': [[Helmut Arnez]] (AVS, 2018), [[Bettina Beranek]] (AVS, 2020), [[Therese Eisenmann]] (AVS, 2019), [[Cäcilia Falk]] (AVS, 2018), [[Josef Floch]] (ZDA, 2018), [[Dietmar Franz]] (AVS, 2019), [[Harald Gfader]] (AVS, 2019), [[Franziska Güttler]] (AVS, 2019), [[Alois Hain]] (AVS, 2019, [[Bertram Hasenauer]] (AVS, 2019), [[Manfred Hebenstreit]] (AVS, 2019), [[Ursula Heindl]] (NEM, 2019), [[Daniel Hosenberg]] (AVS, 2019), [[Eva Hradil]] (AVS, 2019), [[Mariana Ionita]] (ROM-AVS, 2019), [[Peter Jaruszewski]] (POL, 2019), [[Franz Kaindl]] (AVS, 2018), [[Edith Kramer]] (ZDA, 2018), [[Lisa Kunit]] (AVS, 2018), [[Maria Lassnig]] (ZDA-AVS, 2018), [[Michael Maier]] (AVS, 2020), [[Martina Montecuccoli]] (ITA, 2019), [[Alois Mosbacher]] (AVS, 2018), [[Ingrid Niedermayr]] (AVS, 2018-2019), [[Bettina Patermo]] (AVS, 2018), [[Katja Praschak]] (AVS, 2018), [[Gabriele Schöne]] (AVS, 2018), [[Wilhelm Seibetseder]] (AVS, 2018-2020), [[Helmut Swoboda]] (AVS, 2018), [[Maria Temnitschka]] (AVS, 2018), [[Rudolf Vogl]]/ "VOKA" (AVS, 2018-2019), [[Larissa Tomasetti]] (ITA, 2019), [[Marlies Wagner]] (AVS, 2020), [[Johann Weyringer]] (AVS, 2018); * '''[[Modni oblikovalec|Modno oblikovanje]]''': program je organiziran za ''„eyes & ah“'' Milje (za [[Carolin Berger]], [[Denise Hirtenfelder]] (oboje AVS, 2019): razstava “Work in progress”<ref>glej razstavljene umetnike 2019: [[Alexandra Reiter]] (AVS, 2019); [[Angelina Bayer]] (AVS, 2019); [[Bettina Hornung]] (AVS, 2019); [[Birgit Moser]] (AVS, 2019); [[Birgit Wimmer]] (AVS, 2019); [[Carolin Berger]] (AVS, 2019); [[Christa Grübler]] (NEM, 2019); [[Denise Hirtenfelder]] (AVS, 2019); [[Doris Evdokimidis]] (GRC-AVS, 2019); [[Elisabeth Habig]] (AVS, 2019); [[Eva Schuller]] (AVS, 2019); [[Friedrun Natmessnig]] (AVS, 2019); [[Gerda Kohlmayer]] (AVS, 2019); [[Gerti Haberl]] (AVS, 2019); [[Hanna Prugger]] (AVS, 2019); [[Konstanze Prechtl]] (NEM, 2019); [[Lena Handler]] (AVS, 2019); [[Lena Schilling]] (AVS, 2019); [[Lena Pietsch]] (AVS, 2019); [[Leo Oswald]] (AVS, 2019); [[Lisa Schuster]] (AVS, 2019); [[Lisa Sturn]] (AVS, 2019); [[Lucia Torres Venegas]] (SPA-AVS, 2019); [[Maiker Kloser]] (NEM, 2019); [[Maria Lind]] (SVE, 2019); [[Marion Wind]] (AVS, 2019); [[Markus Wernitznig]] (AVS, 2019); [[Maryam Shahidifar]] (AVS-LIB, 2019); [[Michelle Haydn]] (AVS, 2019); [[Moulham Obid]] (EGY-AVS, 2019); [[Nadine Now]] (AVS, 2019); [[Natalia Sharova]] (POL-AVS, 2019); [[Philipp Brunner]] (AVS, 2019); [[Sara Kickmayer]] (AVS, 2019); [[Selina Ogris]] (AVS, 2019); [[Sophie Auly]] (AVS, 2019); [[Stefanie Hollerweger]] (AVS, 2019); [[Susanne Hammer]] (AVS, 2019); [[Reinhard Pipp]] (AVS, 2019); [[Valentina Rigger]] (AVS, 2019); [[Veresa Eybl]] (AVS, 2029) [https://www.eyes-and-ah.com/workinprogress Ausstellungsankündigung, pridobljeno dne 1. Oktober 2019.]</ref>); * '''[[Grafika]]''': [[Peter Androsch]] (AVS, 2018-2019), [[Wojteka Krzywobłocki]] (POL, 2018-2019), [[Thomas Laubenberger-Pletzer]] (AVS, 2018), [[Ingrid Neuwirth]] (AVS, 2018-2019), [[Michael Printschler]] (AVS, 2018-2019), [[Rudolf Sodek]] (AVS, 2018-2019), [[Hermann Staudinger]] (AVS, 2020); * '''[[Kiparstvo]]''': [[Amy Brier]] (ZDA, 2018), [[Nemanja Cvijanović]] (HRV, 2018), [[Peter Dörflinger]] (AVS, 2019), [[René Fadinger]] (AVS, 2019), [[Lukas Fuetsch]] (AVS, 2019), [[Michael Fuetsch]] (AVS, 2019), [[Herbert Golser]] (AVS, 2018), Thomas Györi (AVS-MAD, 2019-2020), [[Clemens Heinl]] (NEM, 2018), [[Robert Kabas]] (AVS, 2018), [[Alois Lindenbauer]] (AVS, 2018), [[Helmut Machhammer]] (AVS, 2018), Werner Pirker (AVS, 2020), [[Georg Planer]] (AVS, 2018), [[Egon Straszer]] (AVS, 2018-2020), Manfred Wakolbinger (AVS, 2018), [[Niclas A. Walkensteiner]] (AVS, 2018), Daniel Wetzelberger (AVS, 2019), [[Markus Wilfling]] (AVS, 2018), [[Manfred Kielnhofer]] (AVS, 2019, 2020); * '''Umetniška inštalacija''': [[Brigitte Corell]] (AVS. 2018), [[Regula Dettwiler]] (SVI, 2018), [[Stefan Draschan]] (AVS, 2018), [[Johannes Heuer]] (AVS, 2019), [[Tomas Hoke]] (AVS, 2018-2019), [[Gerhard Kaiser]] (AVS, 2018), [[Brigitte Kowanz]] (AVS, 2018), Walter Kupferschmidt (AVS, 2020), [[Brigitte Lang]] (AVS, 2019), [[Elke Maier]] (AVS, 2018), [[Oswald Oberhuber]] (AVS, 2018), [[Adele Razkövi]] (AVS-MAD, 2018-2019), [[Katharina Steiner]] (AVS, 2018-2019), [[Andreas Werner]] (AVS, 2018); * '''[[Fotografija#Art|Fotografija]]''': Christian Brandstätter (AVS, 2019), [[Barbara Essl]] (AVS, 2020), [[Johannes Leitner]] (AVS, 2018), Detlev Löffler (AVS, 2020), [[Sang Hoon Ok]] (JKOR, 2018), [[Max Seibald]] (AVS, 2018-19), [[Mathias Swoboda]] (AVS, 2018); * '''[[Keramika#Keramika v umetnosti|Keramika]]''': [[Maria Baumgartner]] (AVS, 2018, 2020), [[Veronika Dirnhofer]] (AVS, 2018), [[Gabriele Hain]] (AVS, 2018); [[Nina Höller]] (AVS, 2019); [[Szilvia Ortlieb]] (AVS, 2019); [[Daniel Wetzelberger]] (AVS, 2019); * '''Tekstilna umetnost''': [[Gabriele Gruber-Gisler]] (AVS, 2019), [[Lore Heuermann]] (NEM, 2018), [[Frenzi Rigling]] (SVI-AVS, 2018), [[Anneliese Schrenk]] (SVI, 2018), [[Frederike Schweizer]] (SVI-AVS, 2018); * '''Umetniška Performance & [[Ples]]''': [[Regina José Galindo]] (GVA, 2018), [[Jakob Lena Knebl]] (AVS, 2018), [[Andrea Schlehwein]] (NEM, 2018), [[Billi Thanner]] (AVS, 2020); * '''[[Film]]-[[video]]''': [[Mariola Brillowska]] (POL, 2018), [[Jerzy Kucia]] (POL, 2018), [[Jochen Kuhn]] (NEM, 2018), [[Manfred Neuwirth]] (AVS, 2019), [[Hubert Sielecki]] (AVS, 2018), [[Ana Vasof]] (GRC-AVS, 2018-2019); * '''[[Nakit]]-Design''': [[Ana Heindl]] (AVS, 2018); == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|KUNSTradln in Millstatt|position=left}} * [https://www.kunstradln.at Domača stran "Umetnost s kolesom po Miljah" (v nemščini)] * [https://www.yumpu.com/de/KUNSTradln Brošura „Umetnost s kolesom po Miljah 2018“ (v nemščini)] * [https://www.youtube.com/watch?v=jIY0O2rBBy4 TV prikaži "Umetnost s kolesom po Miljah" (v nemščini), poslana iz ORF (Avstrijska televizija), 5.6.2018] * [https://www.kunstradln.at/wp-content/uploads/2019/07/KUNSTradln_2019_Programm_05.07.2019_WEB.pdf Brošura „Umetnost s kolesom po Miljah 2019“ (v nemščini)] * [https://www.youtube.com/channel/UC84j-KOykAg067b2kvr1zqg youtube-channel „Umetnost s kolesom po Miljah 2019“, diverse Videos] * [https://kaernten.orf.at/v2/news/stories/2970776/ poročilo online iz ORF (Avstrijska televizija), 21.3.2019] * [https://www.youtube.com/watch?v=kxMd0rfaxq8 TV prikaži "Umetnost s kolesom po Miljah" (v nemščini), poslana iz ORF (Avstrijska televizija), 20.7.2019] * [https://www.youtube.com/watch?v=jFVmttsKtEs Video von Séverin Krön, youtube-channel „Umetnost in kultura na Koroškem“, vom 20.6.2019] * [https://www.wikidata.org/wiki/Q54412837 Link Wikidata-Objekt „Umetnost s kolesom po Miljah“] [[Kategorija:Moderna umetnost]] [[Kategorija:Koroška (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Avstrijska umetnost]] gud7ybcivz3grvxu01kt7krwdvpdgrv 0 453617 5726166 5628522 2022-07-31T18:55:31Z Yerpo 8417 /* 20. stoletje */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti''', ki so se rodile, delovale ali umrle v '''[[Občina Naklo|občini Naklo]]'''. == Do 19. stol. == * [[Blaž Blaznik]] (1786, [[Selca]]–1862, [[Naklo]]), [[duhovnik]] in [[Zgodovina|zgodovinopisec]]; v Naklem je služboval kot administrator in duhovnik, bil je tudi šolski nadzornik kranjskega dekanata. Zbiral je gradivo za zgodovino nakelske, selške in sosednjih župnij. * [[Franc Serafin Goetzl]] (1783, [[Kranj]]–1855, ?), [[slikar]] in podobar; slikal je oljne slike in [[Freska|freske]] ter izdeloval in polihromiral oltarje (dva oltarja za Naklo). * [[Gašpar Luka Goetzl]] (1782, [[Kranj]]–1857, ?), [[slikar]]; za Naklo je naslikal oltarno sliko. * [[Lovro Lackner]] (1725, [[Naklo]] (Pivka)–1759, [[Roudnice]] ([[Češka]])), višji vojaški [[zdravnik]]. * [[Franc Pirc]] (1785, [[Godič]]–1880, [[Ljubljana]]), [[Sadjarstvo|sadjar]] in [[misijonar]] v Ameriki; v [[Podbrezje|Podbrezjah]] je kot [[duhovnik]] deloval med letoma 1830 in 1835, ustanovil je drevesnico, spodbujal kmete za sadjarstvo in na novo pozidal župnišče. Leta 2003 so mu Podbrežani postavili spomenik s simboloma goloba in jabolka, ki simbolizirata njegovo delovanje v domovini in Ameriki. * [[Janez Anton de Ricci]] (1745, [[Krmin]] ([[Furlanija]], [[Italija]])–1818, [[Naklo]]), stolni [[prošt]] in ljubljanski pomožni [[škof]]; simpatizer preporodnega gibanja, umrl je na popotovanju v [[Naklo|Naklem]], kjer je tudi pokopan. * [[Janez Stimmer]] (1753, ?–1835, [[Kranj]]), podobar; l. 1794 je napravil veliki oltar župnijske cerkve [[Naklo]] * [[Janez Jožef Stroj]] (?, [[Podbrezje]]–1828, [[Kranj]]), [[zdravnik]] in [[fizik]] * [[Janez Pavel Stroj]] (1758, [[Podbrezje]]–1807, [[Ig]]), [[duhovnik]] in nabožni [[pisatelj]] * [[Gregor Voglar]] (Oglar, Carbonarius) (1651, [[Naklo]]–1717, [[Kranj]]), [[zdravnik]]; služboval je kot osebni zdravnik carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]]. V svoji oporoki je rojstnemu kraju zapustil 5000 goldinarjev za izgradnjo vodovoda. V njegovo čast stoji spomenik v Naklem. * [[Franc Wrenk]] (Vrenk) (1766, [[Strahinj]]–1830, [[Dunaj]]), bakrorezec; večkrat nagrajen bakrorezec je kot risarski mojster od l. 1795 do svoje smrti poučeval na dunajski inženirski akademiji. * [[Peter Žiwobski]] (neznano), [[kipar]] in [[Rezbarstvo|rezbar]]; za podbreško farno cerkev je izdelal tri baročne oltarje, v [[Podbrezje|Podbrezjah]] si je tudi ustvaril družino. == 19. stoletje == * [[Franc Bleiweis]] (1869, [[Naklo]]–1951, [[Mošnje]]), [[duhovnik]] in nabožni [[pisatelj]]. * [[Josip Benkovič]] (1869, [[Kamnik]]–1901, [[Velesovo]]), [[duhovnik]], [[pisatelj]], [[zgodovinar]], redovnik, [[Cistercijani|cistercijan]]; med letoma 1896–1898 je bil kaplan v [[Naklo|Naklem]]. * [[Peter Bohinjec]] (1864, [[Visoko, Šenčur|Visoko pri Kranju]]–1919, [[Spodnje Duplje]]), slovenski [[pisatelj]] zgodovinskih in kmečkih povesti, organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic. * [[Fran Černilec]] (1828, [[Šentvid pri Stični]]–1911, [[Podbrezje]]), poštar, [[učitelj]], [[organist]] in [[Homeopatija|homeopat]]; 27 let je živel in poučeval v Podbrezjah, kjer je tudi pokopan. * [[Janez Gosar (mlajši)]] (1866, [[Spodnje Duplje]]–?), slovenski podobar; z očetom sta narisala več podobarskih del po cerkvah na [[Gorenjska|Gorenjskem]], kasneje je deloval na [[Primorska|Primorskem]]. * [[Andraž Jeglič]] (1865, [[Gorica]]–1937, [[Podbrezje]]), pravnik; po upokojitvi se je preselil na očetov ([[Andrej Jeglič]]) dom v [[Podbrezje]]. * [[Andrej Jeglič]] (1827, [[Podbrezje]]–1894, [[Gorica]]), slovenski narodni delavec. * [[Leopold Ješe]] (1886, [[Naklo]]–1958, [[Ljubljana]]), [[zdravnik]], [[Okulistika|okulist]], visokošolski [[profesor]]. * [[Ivana Kobilca]] (1861, [[Ljubljana]]–1926, [[Ljubljana]]), slikarka; po materini strani prihaja iz [[Podbrezje|Podbrezij]], kamor je pogosto zahajala in tam naslikala svojo najznamenitejšo sliko – Poletje. L. 2016 so ji postavili kip v Podbrezjah, poleg tega pa še tri table, ki stojijo ob Poti kulturne dediščine. * [[Janez Križaj]] (1802, [[Naklo]]–1861, [[Mirna Peč]]), slovenski rimskokatoliški [[duhovnik]] in [[publicist]]. * [[Ivan Lavrenčič]] (1857, [[Planina, Ajdovščina]]–1930, [[Kamnik]]), [[duhovnik]], [[zgodovinar]], [[politik]]; nekaj časa je upravljal župnijo Naklo. * [[Jernej Legat]] (1807, [[Naklo]]–1875, [[Trst]]), [[duhovnik]] in tržaško-koprski [[škof]]; v župnijski cerkvi v Naklem stoji njegov doprsni kip. * [[Josip Novak (duhovnik)]] (1833, [[Podbrezje]]–1883, [[Kočevje]]), slovenski rimskokatoliški [[duhovnik]] in [[pesnik]]. * [[Franc Pavlin (inženir)]] (1860, [[Podbrezje]]–1916, [[Tržič]]), slovenski [[Gradbeništvo|gradbeni inženir]] in [[Gospodarstvo|gospodarstvenik]]; v Podbrezjah je ustanovil prvo gorenjsko kmetsko posojilnico. * [[Janez Pavlin (misijonar)]] (1848, [[Podbrezje]]–1896, [[Minnesota]]), slovenski rimskokatoliški [[duhovnik]] in [[misijonar]]. * [[Jernej Pavlin]] (1881, [[Naklo]]–1963, [[Stična]]), [[Stenografija|stenograf]], nabožni [[pisatelj]], [[duhovnik]], [[profesor]]. * [[Jožef Pavlin]] (1875, [[Naklo]]–1914, [[Galicija]]), [[kipar]] in podobar. * [[Andrej Praprotnik]] (1827, [[Podbrezje]]–1895, [[Ljubljana]]), [[učitelj]], [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[urednik]]; v Podbrezjah ima spominski tabli na kulturnem domu in šoli. * [[Peter Rojic]] (1811, [[Podbrezje]]–1848, [[Podbrezje]]), [[orglar]]; med drugim je izdelal orgle za obe cerkvi v Podbrezjah. * [[Janez Šafer]] (1838, [[Mekinje]]–1903, [[Spodnje Duplje]]), [[Botanika|botanik]], [[duhovnik]]. * [[Jože Tomše]] (1850, [[Poljšica pri Podnartu]]–1937, [[Podbrezje]]), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[podmaršal]]; predavatelj [[Balistika|balistike]], [[izumitelj]] 350&nbsp;mm topa; zadnja leta je preživel v Podbrezjah, kjer je tudi pokopan. * [[Janez Vurnik starejši]] (1819, [[Stara Oselica]]–1889, [[Radovljica]]), podobar; za cerkev v [[Naklo|Naklem]] je izdelal veliki marmorni oltar. * [[Janez Wolf]] (Peier, Pajer, Payer) (1825, [[Leskovec pri Krškem]]–1884, [[Ljubljana]]), [[slikar]]; za cerkev v [[Naklo|Naklem]] je naslikal križev pot. * [[Franc Ksaver Zajec]] (Saiz, Zaic) (1821, [[Sovodenj]]–1888, [[Ljubljana]]), [[kipar]], [[slikar]]; za cerkev v [[Naklo|Naklem]] je izdelal kamniti relief Zadnja večerja (1881). * [[Tomo Zupan]] (1839, [[Smokuč]]–1937, [[Okroglo, Naklo|Okroglo]]), slovenski [[Literarna zgodovina|literarni zgodovinar]], [[Prešernoslovje|prešernoslovec]], [[pridiga]]r, [[pesnik]], [[pisatelj]], [[Jezikoslovje|jezikoslovec]]; po upokojitvi se je preselil na grad na Okroglo, ki ga je po smrti zapustil slepim. Postal je častni meščan [[Naklo|Naklega]], na gradu na Okroglem pa je vzidana tudi spominska plošča. == 20. stoletje == * [[Branko Jeglič]] (1903, [[Gorica]]–1920, [[Ljubljana]]), [[pesnik]] in [[pisatelj]]; nekaj časa je živel v [[Podbrezje|Podbrezjah]], kjer je l. 1919 tudi ustanovil dijaški krožek Kres; pokopan je v družinski grobnici v Podbrezjah. * [[Mimi Malenšek]] (1919, [[Dobrla vas]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]]–2012, [[Ljubljana]]), [[Pisatelj]]ica; svoje otroštvo je preživela pri očetu v [[Podbrezje|Podbrezjah]], za časa svojega življenja je bila častna občanka Podbrezij, kjer je l. 2013 dobila svoj spomenik. * [[Karel Mauser]] (1918, [[Bled]]–1977, [[Cleveland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])), [[pesnik]] in [[pisatelj]]; v [[Podbrezje|Podbrezjah]] je preživel del svojega otroštva, v Podbrezje in na Tabor je umestil tudi nekaj svojih [[roman]]ov. V Spominskem parku v Podbrezjah stoji njegov spomenik. * [[Pavla Mede]] (1919, [[Strahinj]]–1943, [[Osankarica]], padla v boju), partizanka, [[Red Narodnega heroja|narodna herojinja]]. * [[Mihael Petek]] (1922, [[Podbrezje]]–2012, [[Tržič]]), [[Andragogika|andragog]], inštruktor, [[Kronika|kronist]], [[Zgodovina|zgodovinopisec]], [[Dramatika|dramatik]], [[pisatelj]]. * [[France Rozman]] (1931, [[Spodnje Duplje]]–2001, ?), [[duhovnik]], [[teolog]], [[biblicist]], [[prevajalec]] in [[profesor]] na ljubljanski [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]]. * [[Ferdinand Maks Scheriau]] (1918, [[Naklo]]–2012, [[Bodenwerder]]), visokošolski [[učitelj]], [[arhitekt]], [[umetnik]], [[Filozofija|filozof]]; deloval je v [[Avstrija|Avstriji]]. == 21. stoletje == * [[Mari Ažman]], (?, ?~); doma iz [[Podbrezje|Podbrezij]]. * [[Milan Debeljak]] (1958, [[Log]] v Poljanski dolini~), [[pesnik]]; doma iz [[Podbrezje|Podbrezij]]. * [[Darko Đurić]] (1989, [[Maribor]]~), paraolimpijski [[Plavanje|plavalec]]; doma iz [[Podbrezje|Podbrezij]]. * [[Karl Erjavec]] (1960, [[Aiseau]] ([[Belgija]])~), [[politik]], [[odvetnik]], [[pravnik]]; predsednik [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS) in [[minister za obrambo Republike Slovenije]]. * [[Mihael|. Fock]] (?, ?~), [[kemik]], [[Kajak in kanu (šport)|kanuist]], [[lokostrelec]], [[glasbenik]] in [[Filatelija|filatelist]]. * [[Žiga Jeglič]] (1988, [[Kranj]]~), [[hokejist]]; slovenski reprezentant na zimskih olimpijskih igrah l. [[Zimske olimpijske igre 2014|2014]] v [[Soči, Rusija|Sočiju]] in l. [[Zimske olimpijske igre 2018|2018]] v [[Pjongčang]]u, doma iz [[Podbrezje|Podbrezij]]. * [[Ivanka Jelenc]] (1931, [[Podbrezje]]~), jugoslovanska [[padalstvo|padalka]] in nekdanja (neuradna) svetovna rekorderka v ženskih in moških nočnih skokih s 1000 m. * [[Tomo Križnar]] (1954, [[Jesenice]]~), popotnik, [[potopis]]ec, [[režiser]], [[scenarist]], aktivist za [[človekove pravice]]; doma iz [[Naklo|Naklega]]. * [[Sašo Lap]] (1953, [[Jesenice]]~), strojni [[inženir]], [[poslanec]], [[politik]]. * [[Jure Meglič]] (1984, [[Kranj]]~), [[kajak]]aš na divjih vodah; doma iz [[Zgornje Duplje|Zgornjih Dupelj]]. * [[Stane Mihelič]] (1947, [[Podnart]]~), [[slovenist]], [[zgodovinar]], učitelj in kulturnik. *Branko Mirt (1958 , Kranj~), športni padalec, svetovni prvak 1990 Lesce, Bloudkov nagrajenec, doma iz Strahinja * [[Anica Perne]] (?, ?~), pletilja, doma iz [[Podbrezje|Podbrezij]]. * [[Barbara Pogačnik]] (1948, [[Srednja Dobrava]] pri Kropi~), [[slikar]]ka in [[Igralec (umetnik)|igralka]] * [[Zdravko Purgar]] (?, ?~), [[slikar]] samouk; doma iz [[Podbrezje|Podbrezij]]. * [[Janez Štular]] (1941, [[Strahinj]]~), nekdanji [[župan]], kmetovalec; štirikrat zapored izvoljen za župana [[Občina Naklo|Občine Naklo]]; doma iz [[Strahinj]]a. * [[Franc Zalar]] (1938, [[Naklo]]~), slovenski [[umetnostni zgodovinar]] in likovni [[kritik]]. * [[Matjaž Zupan]] (1968~), trener, [[Smučarski skoki|smučarski skakalec]]; na zimskih olimpijskih igrah l. [[Zimske olimpijske igre 1988|1988]] v [[Calgary]]ju je osvojil srebrno medaljo; doma iz Dupelj. == Viri == *Mara Črnilec s sodelavci. ''Turistični vodnik po občini Naklo''. Naklo: Turistično društvo Naklo, 1999. {{COBISS|ID=105623552}} * Stane Mihelič (ur.). ''Na Kalu: Zbornik občine Naklo 2010''. Naklo: Občina, 2010. {{COBISS|ID=251488256}} * [http://www.gorenjci.si/ Gorenjci.si] * [https://www.grascina-duplje.si/zz%20osebnosti/index.html Graščina Duplje] * [http://www.podbrezje.si/ Podbrezje.si] * [http://tdnaklo.com/znane-osebe-in-skupine/ Turistično društvo Naklo] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Naklo]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Naklo]] e0p9dz7ciaqicyc21zbvue2xrkfaorm 0 461768 5726167 5425170 2022-07-31T18:55:38Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[slika: Gall_von_Gallenstein_2_-_Tyroff_AT.jpg |thumb|Grb rodbine baronov Gallov Podpeških]] '''Rodbina Gall'''ov (tudi ''Galli z Gallenberga'', slovensko 'Gamberka' in kasneje ''Gall von Gallenstein'', slovensko 'Podpeški' in tudi ''von Rudolfseck'', slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska [[plemič|plemiška]] rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. Rod naj bi prišel iz Bavarske na Kranjsko v 12. stoletju in si postavili svoj novi izvorni [[grad Gamberk]] (Gallenberg). V začetku 14. stoletja je Gamberk še vedno v rokah '''Gallov-Gallenbergov''', čeprav so ti že v 2. polovici 13. stoletja premaknili svoj sedež v na novo zgrajeni grad [[Grad Podpeč|Podpeč]] nem. Gallenstein pri Podpeči južno od Save na Dolenjskem. V prvi polovici 14. stoletja je rod izgubil matični grad in hkrati ustanovil in pričeli novo vejo imenovano po izvornem gradu (Gallenbergi) s posestjo na Kamniškem in na severni strani Save. Druga osnovna veja rodbine Gallov pa se je imenovala po gradu Podpeč oziroma Gallenstein - ''' Galli Podpeški'''. Ti pa so sčasoma ustanovili nekaj podvej; Konrad III. Gall je okoli leta 1367 ustanovil podvejo '''Gallov Podpeških z Rožeka''' (Gall von Gallenstein zu Rudolfseck); Nikolaj (Niklas) II. Gall pa okoli leta 1382 novo koroško podvejo '''Gallov Podpeških iz Pukštajna''' (Gall von Gallenstein zu Puchenstein); Adam Gall pa leta 1531 novo podvejo '''Gallov Podpeških in Pukštajnskih iz Loosdorfa''' (Gall von Gallenstein und Puchenstein zu Loosdorf) v Spodnji Avstriji, ki pa je izumrla po 75 letih. Rodbina je po moški liniji izumrla v 20. stoletju. Kot plemiči so Galli na Kranjskem – po 14. stoletju predvsem na Dolenjskem – prisotni že v času začetka 13. stoletja. Med kranjskimi deželani jih najdemo leta 1463. Leta 1637 so bili povzdignjeni v baronstvo kot ''baroni Gallensteinski''. V 16. in 17. stoletju veliko pripadnikov rodu najdemo v deželni upravi in še več v vojaških službah. == Zgodovina == Kranjska plemiška rodbina Gallov je ena najstarejših na naših tleh. Po zgodovinarju Schumi-ju so bili Galli [[ministerial]]i [[Andeški|Andeško-Meranskih]] grofov, ki so po letu 1105 z grofom Bertholdom II. prišli iz južne Bavarske na Kranjsko, in si postavili svoj novi izvorni [[grad Gamberk]] (Gallenberg). Ta je prvič posredno omenjen leta 1248 v listini Wilbirge, hčere Konrada Galla, ki je prvič omenjen 1223. V drugi polovici 13. stoletja so s poroko dedovali in prevzeli grad [[Grad Mekinje|Mekinje]] pri [[Kamnik]]u in pričeli novo vejo imenovano po izvornem gradu (Gallenbergi) s posestjo na Kamniškem in na severni strani Save, druga veja pa je z izgradnjo gradu [[Grad Podpeč|Podpeč]] ali Gallenstein pri [[Gabrovka|Gabrovki]] nadaljevala rod Gallov. === Versko udejstvovanje === V srednjem veku so gospodje Galli imeli tesne odnose s [[Cistercijanski samostan Stična|Stiškim samostanom]]. Iz njihovega rodu je bil [[opat]] Janž okoli leta 1250.<ref>Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.</ref> Mnoge člane razvejane rodbine najdemo v stiških zapisih kot samostanske dobrotnike: Volk (1293), Konrad (13. st.), Nikolaj (1329), Engelbert (1351), Viljem (sredi 14. st.), Konrad (14. st.). Galli so imeli patronatsko pravo nad župnijo Sv. Križ pri Litiji. Andrej Gall Gallensteinski (Podpeški) je bil v prvi polovici 14. st. stolni župnik v [[Boštanj]]u in potem v Beli cerkvi in obenem arhidiakon Slovenske krajine. Apolonija Gall je bila leta 1520 velesovska priorka.<ref>Valvasor XI/367</ref> V času [[Reformacija|reformacijskega]] gibanja do polovice 16. stoletja Gallov ni zaslediti med protestanti. Šele v drugi polovici je opaziti njihovo delovanje med protestanti, tako je bil npr. Martin Gall z Rožeka leta 1561 v delegaciji, ki jo je poslal kranjski stanovski odbor k cesarju v [[Praga|Prago]]. Sopodpisal je poziv, ki ga je ta delegacija v začetku februarja 1562 iz Prage poslala [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]] naj se čim prej vrne v Ljubljano.<ref>Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984</ref><ref>Elze, Trubers Briefe, MHK, 1903</ref> Krištof Gall iz Podpeči je 1568 poslal sina Franca Krištofa v [[Tübingen]] od koder je ta obiskoval [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. Leta 1584 je od stanov dobil [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] biblijo v rdečem usnju in s srebrnimi okovi. Martin Gall s Podpeči je v obdobju, ko je bil deželni odbornik (1574-1585) na razne načine podpiral protestantizem. Najodločnejši protestant med Galli je bil Seifrid Gall z Rožeka, ki je tudi študiral v Tübingenu, ki pa se je pod pritiskom [[protireformacija|protireformacije]] leta 1601 izselil, dobil [[Wittenberg|wittenberško]] službo ter postal ustanovitelj hessenske veje Gallov. Evangeličanske molilnice z grobovi so imeli Galli vsaj na Rožeku in v Višnji. === Vojaška služba === Vitezi plemiči Galli Podpeški (Gallensteinski) so bili vedno tudi aktivni v vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] v vojnah s [[Turki]]. V 16. stoletju so imeli pomembno vlogo v Hrvaški vojni krajini oziroma na vojaški meji. Janž pl. Gall leta 1545 in Martin pl. Gall leta 1556 sta bila podpolkovnika na hrvaški in pomorski meji [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Martin Gall je bil kapetan [[Bihać]]a v letih 1540 - 1544, Janž Gall pa leta 1581, Jakob Gall med leti 1586-92, Janž 1593, Martin Gall leta 1611 so bili [[ogulin]]ski poveljniki; Poveljnika [[Senj]]a pa sta bila med drugim Martin Gall leta 1545 in Janž leta 1612. Janža Danijela Galla z Rožeka so Turki februarja 1592 ujeli v Bihaću in ga v [[Beograd]]u 1594 usmrtili. Janž Adam baron Gall je bil 1640 kapetan v [[Karlovec|Karlovcu]], 1687 pa poveljnik v Otočcu.<ref>Valvasor XI/616;XII/64,96</ref> Baron Erazem Gall je bil leta 1688 kapetan v [[Pazin]]u.<ref>Valvasor XI/376</ref> Že leta 1475 je prvi iz rodbine Gallov Ulrik padel pod turškim mečem pri [[Brežice|Brežicah]].<ref>Valvasor XV/611</ref> Takrat je v turško-bosansko ujetništvo padel Viljem Gall in so zanj morali plačati 1000 goldinarjev odškodnine.<ref>Valvasor XV/375</ref> Žiga Gall je bil nemški vitez in je padel leta 1478 pri Königsbergu (sedanji [[Kaliningrad]]) <ref>Valvasor XV/377</ref> Janž pl. Gall z Rožeka je med leti 1529 in 1574 služil kot vojak in tudi diplomat. Kariero je začel s sodelovanjem v obrambi [[Dunaj]]a med turškim obleganjem. Leta 1535 je skupaj z Žigo Višnjegorskim (nem. Weichselbergerjem) kot poslanik potoval na turški dvor, leta 1536 pa v Italijo in Francijo. Od 1538 – 40 je bil zastavonoša v Bihaću, kapetan v Repiču, med leti 1545-47 stotnik v Senju. == Pomembne osebnosti == Galli so kot plemiči služili svoji deželi in vladarju v vojski in civilni upravi ter se udejstvovali kot cerkveni dostojanstveniki. Pomembni gospodje in baroni Galli so bili: *[[Andrej pl. Gall Gallenstein]], (*1444, † 1492), [[duhovnik]], [[menih]] *[[Janž pl. Gall z Rožeka]], [[vojak]] in [[diplomat]] *[[Krištof Gall pl. Gallenstein]], vojak in diplomat == Posesti == Rodbina je imela največ posesti na [[Kranjska|Kranjskem]], ter se razširila na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. Posedovali so sledeče gradove oziroma gospoščine: a) na Kranjskem: *grad [[Grad Podpeč|Podpeč (Gallenstein)]] (po 1248 do 1300 - 1570), *grad [[Grad Rožek (Rudolfseck)|Rožek (Rudolfseck)]] (od 1365 do konca 17. st.), *grad [[Grad Lebek|Lebek]] (1315 - 1392), *grad [[Grad Brežice|Brežice]] (1586 - 1604), *grad [[Grad Šentjurjeva gora|Šentjurjeva gora]] (1580 - 1623), *grad [[Grad Rakovnik, Šentrupert|Rakovnik pri Šentrupertu]] (1640 - 1665), *grad [[Grad Motnik|Motnik]] (po 1360 - 1564), *grad [[Grad Žebnik|Žebnik]] (1493 – 1497, 1517 - 1581), *gradič [[Gradič Češnjice|Češnjice]] (1550 - 1605), *grad [[Grad Medija|Medija]] (1504 - 1556), *dvorec [[Dvorec Rocen|Rocen]] (1535 - 1650), *grad [[Grad Knežija|Knežija]] (1550 - 1688), *grad [[Grad Luknja|Luknja]] (1545 - 1624), *dvorec [[Dvorec Praproče|Praproče]] (1568 -1650), *dvorec [[Dvorec Mala Loka|Mala Loka (Kleinlack]] (1471 - 1607, 1634 - 1653), *dvorec [[Dvorec Grič|Grič]] (1500 - 1650), *dvorec [[Dvor Brinje|Brinje]] (1645 - 1675), *dvorec [[Dvorec Gabrje|Gabrje]] (1580 - 1642), *dvorec [[Dvorec Hotemež|Hotemež]] (1682 - 1702), *grad [[Grad Mirna|Mirna]] *dvorec [[Dvorec Golo|Golo (Gallhof)]] (1758 - 1765), b) na Koroškem: *grad [[Grad Pukštajn|Pukštajn]] (1322 - 1335; 1369 - po 1516), *grad [[Grad Vodriž|Vodriž]] (1546 - 1606), *grad [[Grad Suha|Suha]] (Neuhaus) (1574 - 1598), *gradič [[Gradič Miklavž|Miklavž]] (1550 - 1605), *gradič [[Grad Libeliče|Libeliče]] (Eberwein (Leifling))(1601 - 1629), *dvor [[Dvor Slovenj Gradec|Stolp Slovenj Gradec]] (1661 - 1687), *dvorec [[Dvor Galenhofen|Galenhofen]] (pred 1471 - 1600), c) na Štajerskem: *grad [[Grad Limbuš|Limbuš]] (1513 - 1594), *grad [[Grad Frauheim|Frauheim]] (cca 1450 - 1514), *grad [[Grad Hartenštajn|Hartenštajn]] (1599 - 1630, 1637 - 1648), d) v Spodnji Avstriji: *grad [[Grad Asparn|Asparn]] na Zayi (1558 - 1611), *grad [[Grad Loosdorf|Loosdorf]] (1531 - 1606), *grad [[Grad Stronsdorf|Stronsdorf]] (1590 - 1609), == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Janez Vajkard Valvasor, ''Slava vojvodine Kranjske'', Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] irdg4g6dxru0hpo97nbejpkhijarrfv 0 464038 5726168 5443701 2022-07-31T18:55:45Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Mavro Orbini | image = <!-- wd --> | caption = Mavro Orbini | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | genre = | movement = | website = }} '''Mavro Orbini''' je bil [[Dubrovniška republika|dubrovniški]] letopisec, slaven zaradi svojega dela ''Kraljestvo Slovenov (Il regno de gli Slavi)'', objavljenega leta 1601, * [[1563]], [[Dubrovniška republika]], † [[1614]], Dubrovniška republika. ==Življenje== Rojen je bil v Ragusi (Dubrovnik), glavnem mestu Dubrovniške republike, s [[Slovani|Sloveni]] naseljene mestne države na vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Njegova slovenska družina je izvirala iz [[Kotor]]ja v sedanji [[Črna gora|Črni gori]].<ref>Radoslav Rotković (1976). [https://books.google.si/books?id=1pwWAAAAMAAJ&redir_esc=y ''Crnogorsko književno nasljeđe'']. Pobjeda. str. 89.</ref> Sam sebe je imenoval s slovenskim <small>(pridevnik od Sloveni)</small> imenom Mavar Orbin.<ref>[https://books.google.si/books?id=2gwWAQAAMAAJ&redir_esc=y ''Istorijski glasnik'': organ Društva istoričara SR Srbije]. Društvo. 1969. str. 136.</ref> V virih je prvič omenjen leta 1592.<ref>Miroslav Pantić (1984). [https://books.google.si/books?id=HPgtAAAAMAAJ&redir_esc=y ''Susreti s prošlošću'']. Prosveta. str. 91.</ref> Pri petnajstih letih se je pridružil [[Benediktinci|benediktincem]] in kasneje postal [[menih]]. Kot tak je živel v samostanih na otoku [[Mljet]]u in kasneje v [[Ston]]u in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem kraljestvu]], kjer je bil več let opat benediktinskega samostana v Bački (zdaj [[Srbija]]). Iz Bačke se je vrnil v Dubrovnik, kjer je živel do svoje smrti. == Kraljestvo Slovenov == Kraljestvo Slovenov je bilo objavljeno v Pesaru leta 1601. Napisano je v italijanskem jeziku. == Poskusi deskreditacije Orbinijevega dela == Kot mnogo drugih piscev nekdanjega in današnjega časa, ki osvetljujejo zgodovino Slovenov, skušajo nekateri razveljaviti tudi Orbinijevo ''Kraljestvo Slovenov''. Tako pravijo, da je bil Orbini, kot večina dalmatinskih intelektualcev tistega časa, seznanjen s t.i. panslovansko ideologijo Vinka Pribojevića. Orbini naj bi po njihovo k tej ideologiji pomembno prispeval s knjigo ''Kraljestvo Slovenov, ki naj bi bila nekritična zgodovina'' Južnih Slovanov <small>(Opombe: 1) Težko, da je šlo za Slovane, saj ta termin v Orbinijevem času še ni bil v rabi. 2) Zagotovo v njegovem delu ne gre le za Južne Slovane, saj Orbini opisuje Poljake, Čehe, Alemane in številna druga ljudstva, ki jih šteje k Slovenom.)</small> === Prevodi Kraljestva Slovenov === Leta 1722 je Sava Vladislavić ''Kraljestvo Slovenov'' prevedel v ruski jezik. Uvod v prevod je napisal Feofan Prokopovič. Od takrat naprej naj bi knjiga pomembno vplivala na ideje slovanskih narodov o sebi in evropske ideje o Slovanih. Podobno kot Pribojević je Orbini združil ilirsko in slovansko mitsko identiteto in zgodovino interpretiral s panslovanskega mitološkega stališča. Ker je živel na samem robu svobodnih slovanskih držav, je slavil velike slovanske narode, predvsem [[Rusi|Ruse]] in [[Poljaki|Poljake]], da bi preprečil agresivnost germanskega, italijanskega (beneškega) in otomanskega imperija. Eden od možnih Orbinijevih virov je bil Ludovik Crijević Tuberon.<ref>NASSS 1986, str. 180.</ref> === Druga Orbinijeva dela === Orbini je izdal tudi knjigo v srbohrvaščini z naslovom ''Duhovno ogledalo'' (''Zrcalo duhovno'', 1595), ki je bila v bistvu prevod italijanskega dela Angela Nellija. Besedilo, prevedeno v "dubrovniški jezik", kot je Orbini imenoval lokalni slovenski jezik, ima kulturni in zgodovinski pomen kot primer hrvaške proze 16. stoletja. Njegovo delo je bilo eden od nekaj primarnih virov o bitki pri Savri leta 1385, čeprav vsebuje številne nepravilne in nenatančne podatke.<ref>Орбин 1968, str. 321.</ref> ===Zapuščina=== Orbinijevo ''Kraljestvo Slovenov'' je bilo dolgo časa eden od samo nekaj virov za dele pozne srednjeveške zgodovine [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] od [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in [[Slovenske dežele|Slovenskih dežel]] do [[Srbija|Srbije]] in [[Bolgarija|Bolgarije]], čeprav se celo sedanje zgodovinopisje pogosto sprašuje, koliko resnice je v nekaterih njegovih spisih in trditvah. ''Kraljestvo Slovenov'' je bilo glavni vir, ki ga je leta 1762 uporabil Paisij Hilandarski za pisanje svoje ''Slovanobolgarske zgodovine'' (''Istorija Slavjanobolgarskaja''), najvplivnejšega dela zgodnjega bolgarskega zgodovinopisja. V knjigi je Orbini omenjen kot "določen Mavrubir, Latinec" in je na splošno diskreditiran, čeprav je pogosto citiran. Orbinija so imenovali "dalmatinski [[Tukidid]]".<ref>Ludomir R Lozny (6. april 2011). [https://books.google.si/books?id=HFkueBuO-ucC&pg=PA372&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Comparative Archaeologies: A Sociological View of the Science of the Past'']. Springer Science & Business Media. str. 372–. ISBN 978-1-4419-8225-4.</ref> ===Antropologija=== Orbini je bil prepričan, da so Slovani izhajali iz [[Skandinavija|skandinavskih]] [[Goti|Gotov]]<ref>Mohammed Abu-Nimer (1. januar 2001). [https://books.google.si/books?id=lWVEr3VLjzoC&pg=PA308&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Reconciliation, Justice, and Coexistence: Theory and Practice'']. Lexington Books. str. 308–. ISBN 978-0-7391-0268-8.</ref> in da so [[Iliri]] govorili slovensko (jezik Slovenov).<ref>Ljudevit Gaj (1838). [https://books.google.si/books?id=Wvo8AAAAIAAJ&pg=RA1-PA47&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Danica ilirska'']. Liber. str. 47.</ref> Podprl je Pribojevićevo stališče, da so bili [[Aleksander Veliki]] in [[Makedonci]] Sloveni.<ref>[https://books.google.si/books?id=FGmJqMflYgoC&pg=PA280&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Entangled Histories of the Balkans: Volume One: National Ideologies and Language Policies''] . BRILL. 13. junij 2013. str. 280–. ISBN 978-90-04-25076-5.</ref> ==Dela== * ''De Ultimo Fine Humanæ Vitæ Vel Summo Bono'', pred 1590 * Orbini, Mauro (1601). ''Il Regno de gli Slavi hoggi corrottamente detti Schiavoni''. Pesaro: Apresso Girolamo Concordia. * ''Zarcalo dvhovno''... (Duhovno zrcalo...), 1606; objavljeno tudi leta 1621 v [[Benetke|Benetkah]] in leta 1703. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Dubrovnik]] [[Kategorija:Pisatelji]] [[Kategorija:Benediktinci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1563]] [[Kategorija:Umrli leta 1614]] 7petl54ix1p9cpmvod784d844recpxh 0 465028 5726169 5180131 2022-07-31T18:55:51Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Štefan V. | title = Vojvoda Slavonije, vojvoda Transilvanije | image = Stepan5 pecet.jpg | image_size = 200px | caption = Štefanov kraljevi pečat | succession = Kralj Ogrske in Hrvaške | reign = 1270–1272 | coronation = pred 1246<br>17. maj 1270 | cor-type = hungary | predecessor = [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] | successor = [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV.]] | succession1 = Vojvoda Štejerske | reign1 = 1258–1260 | predecessor1 = [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] | successor1 = [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] | spouse = Elizabeta Kumanka | issue = Katarina, srbska kraljica<br>Marija<br> Elizabeta <br> Ana <br>[[Ladislav IV. Ogrski]]<br>Andrej, vojvoda Slavonije | house = [[Árpádovci|Árpád]] | house-type=Dinastija | father = [[Béla IV. Ogrski]] | mother = Marija Laskarina | birth_date = pred 18. oktobrom 1239 | birth_place = | death_date = 6. avgust {{Death year and age|1272|1239}} | death_place = Otok Csepel, [[Ogrsko kraljestvo]] | place of burial= Samostan blažene device na Zajčjem otoku, zdaj Margaretin otok, [[Budimpešta]]) | religion = [[Katolištvo|katoliška]] }} '''Štefan V.''' ([[Madžarščina|madžarsko]] V. István, [[Hrvaščina|hrvaško]] Stjepan V., [[Slovaščina|slovaško]] Štefan V) jo bil kralj [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]] in [[Hrvaška|Hrvaške]] (1270-1272) in vojvoda [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † [[6. avgust]] [[1272]], otok Csepel, [[Pešta]], [[Ogrsko kraljestvo]]. Bil je najstarejši sin kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] in bizantinske princese Marije Laskarine. Oče ga je že pri šestih letih kronal za kralja in imenoval za vojvodo [[Slavonija|Slavonije]]. Še kot otroka so ga poročili z Elizabeto, hčerko [[Kumani|kumanskega]] poglavarja, katerega oče se je naselil na [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. Oče ga je leta 1257 imenoval za vojvodo [[Transilvanija|Transilvanije]] in leta 1258 za vojvodo Štajerske. Plemstvo Štajerske, ki je bila k Ogrski priključena štiri leta pred tem, se je temu upiralo. S pomočjo češkega kralja [[Otokar II. Přemysl|Otokarja II.]] so se uprli in izgnali Štefanovo vojsko iz večjega dela Štajerske. Ko je Otokar II. v bitki pri Kressenbrunnu 12. julija 1260 uničil združeno vojsko Štefana in njegovega očeta, je Štefan zapustil Štajersko in se vrnil v Transilvanijo. Leta 1262 je očeta prisilil, da mu je odstopil vsa ogrska ozemlja vzhodno od [[Donava|Donave]] in ga imenoval za mlajšega kralja. Po dveh letih je Štefan obtožil očeta, da ga namerava razdediniti. Izbruhnila je državljanska vojna, ki se je končala z mirovnim sporazumom leta 1266, nezaupanje med njima pa je ostalo. Štefan je po očetovi smrti 3. maja 1270 brez težav zasedel ogrski prestol. Sestra Ana in očetovi najbližji svetovalci so pobegnili v Češko kraljestvo. Otokar II. je spomladi 1271 napadel Ogrsko, vendar je Štefan napad odbil. Naslednje poletje je uporniški zemljiški gospod ujel in zaprl Štefanovega sina Ladislava. Štefan je kmalu zatem nepričakovano zbolel in umrl. ==Otroštvo (1239–1245)== [[Slika:BelaIV-ChroniconPictum.jpg|thumb|left|200px|Štefanov oče, kralj [[Béla IV. Ogrski]]; ''[[Ilustrirana kronika]]'']] Štefan je bil osmi otrok in prvi sin kralja Béle IV. in njegove žene Marije, hčerke [[Nikejsko cesarstvo|nikejskega]] cesarja [[Teodor I. Laskaris|Teodorja I. Laskarisa]].<ref>Kristó & Makk 1996, str. 267, Priloga 4.</ref> Rojen je bil leta 1239<ref name=ref2>Makk 1994, str. 294.</ref> in krščen 18. oktobra istega leta.<ref>Érszegi & Solymosi 1981, str. 146.</ref> Ime je dobil po [[Sveti Štefan|svetem Štefanu]], prvem ogrskem kralju.<ref name=ref4>Kristó & Makk 1996, str. 267.</ref> Béla in njegova družina so po uničenju njegove vojske v bitki z [[Mongoli]] pri Mohiju 11. aprila 1241 pobegnili v [[Zagreb]].<ref>Érszegi & Solymosi 1981, str. 148.</ref> Ko so Mongoli februarja 1242 prečili zamrznjeno [[Donava|Donavo]], je kraljeva družina pobegnila v dobro utrjeno dalmatinsko mesto [[Trogir]].<ref name=ref4/><ref>Érszegi & Solymosi 1981, str. 148–149.</ref> Na Madžarsko se je vrnila po nepričakovanem umiku Mongolov marca 1242.<ref>Érszegi & Solymosi 1981, str. 149.</ref> ==Mladi kralj== ===Vojvoda Slavonije (1245-1257)=== [[Slika:AlzbetaKumanska kralovna.jpg|thumb|levo|200px|Pečat Štefanove žene, Elizabete Kumanke]] Kraljeva listina iz leta 1246 omenja Štefana kot ''"kralja in vojvodo Slavonije"''.<ref name=ref4/> Zdi se, da je bil Štefan leto pred tem kronan za mladega kralja in dobil v posest ozemlje med [[Drava|Dravo]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]].<ref name=ref4/><ref name=ref8>>Bartl in drugi 2002, str. 32.</ref> Province Hrvaško, Dalmacijo in Slavonijo so v imenu sedemletnega kralja upravljali [[guverner]]ji, znani kot [[ban]]i.<ref name=ref4/><ref>Zsoldos 2007, str. 13.</ref> V pismu, naslovljenem na papeža [[Papež Inocenc IV.|Inocenca IV.]] v poznih 1240. letih, kralj Béla IV. piše, da sta ''"v imenu krščanstva sina poročila s kumanskim dekletom"''.<ref>Bárány 2012, str. 353.</ref> Nevesta Elizabeta je bila hčerka [[Kumani|kumanskega]] poglavarja, ki ga je Béla povabil, naj se naseli na ravnini ob reki [[Tisa|Tisi]].<ref>Berend 2001, str. 261.</ref><ref>Engel 2001, str. 105.</ref> Elizabeta je bila krščena, deset kumanskih poglavarjev, prisotnih na slovesnosti, pa je po svojih starih običajih priseglo nad z mečem presekanim psom.<ref>Berend 2001, str. 98, 261.</ref> ===Vojvoda Transilvanije in Štejerske (1257-1260)=== Ko je Štefan leta 1257 postal polnoleten, ga je oče imenoval za vojvodo [[Transilvanija|Transilvanije]].<ref name=ref2/><ref name=ref14>Sălăgean 2005, str. 234.</ref> Njegova vladavina v Transilvaniji je bila kratkoživa, ker ga je oče leta 1258 premestil na [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]].<ref name=ref4/><ref name=ref8/> Štajersko je k Ogrski priključil leta 1254. Lokalno plemstvo se je temu uprlo in pred Štefanovim imenovanjem izgnala Bélovega guvernerja Štefana Gutkeleda.<ref>Érszegi & Solymosi 1981, str. 154, 156.</ref> Štefan in Béla sta napadla Štajersko in obrzdala upornike.<ref name=ref16>Érszegi & Solymosi 1981, str. 156.</ref> Štefan je po zmagi od očeta dobil še sosednji pokrajini [[Železna županija|Železno županijo]] in Zalo.<ref name=ref16/><ref>Zsoldos 2007, str. 16–17.</ref> Spomladi 1259 se je Štefan odpravil na roparski pohod na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]], da bi se maščeval vojvodi [[Ulrik III. Spanheim|Ulriku III. Spanheimu]] za podporo štajerskim upornikom.<ref name=ref16/><ref>Kristó 2003, str. 177.</ref> Štefan na Štajerskem ni bil priljubljen. Lokalno plemstvo se je s pomočjo češkega kralja [[Otokar II. Přemysl|Otokarja II.]] ponovno uprlo.<ref name=ref19>Engel 2001, str. 107.</ref> Štefanu je ostal samo [[Ptuj]] z okolico.<ref>Kristó 2003, str. 177–178.</ref> 5. junija 1260 je prečil Moravo in napadel Otokarjevo kraljestvo.<ref name=ref21>Kristó 2003, str. 178.</ref> Njegova vojska, sestavljena iz [[Sekeli|Sekelov]], [[Vlahi|Vlahov]] in [[Kumani|Kumanov]], je uničila avstrijsko vojsko,<ref name=ref22>Sălăgean 2005, str. 235.</ref><ref name=ref23>Érszegi & Solymosi 1981, str. 157.</ref> v odločilni [[bitka pri Kressenbrunnu|bitki pri Kressenbrunnu]] 12. julija pa je bila poražena, predvsem zato, ker je glavnina pod Bélovim poveljstvom prepozno prišla na bojišče.<ref name=ref22/><ref name=ref23/> Štefan, ki je poveljeval predhodnici, je komaj pobegnil z bojišča.<ref>Zsoldos 2007, str. 17.</ref> Spor med Ogrsko in Češko se je končal s podpisom Dunajskega mirovnega sporazuma 31. marca 1261. Béla IV. je moral Otokarju II. prepustiti Štajersko.<ref name=ref23/> ===Spori in državljanska vojna (1260-1270)=== [[Slika:Baba Vida Klearchos 4.jpg|thumb|right|250px|Srednjeveška [[vidin]]ska trdnjava [[Baba Vida]]]] Štefan se je 20. avgusta 1260 vrnil v Transilvanijo.<ref name=ref14/><ref name=ref23/> Naslednje leto sta z očetom napadla [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarijo]] in osvojila [[Vidin]].<ref name=ref2/> Oče se je nato vrnil na Ogrsko, Štefan pa je nadaljeval pohod.<ref name=ref25>Fine 1994, str. 174.</ref> Oblegal je Lom na Donavi in med zasledovanjem carja [[Konstantin Tih|Konstantina Tiha]] prodrl vse do [[Veliko Trnovo|Velikega Trnovega]].<ref name=ref25/> Carju je uspelo izogniti se vsem spopadom in Štefan se je konec leta umaknil iz Bolgarije.<ref name=ref25/> Štefanovi odnosi z očetom so se na začetku 1260. let poslabšali.<ref name=ref26>Zsoldos 2007, str. 11.</ref> Iz njegovih listin je razviden strah, da ga bo oče razdedinil in izgnal.<ref name=ref26/> Nekaj neimenovanih baronov je obtožil, da proti njemu ščuvajo očeta.<ref name=ref26/> Listine po drugi strani razkrivajo, da je od očeta dobil posesti v Biharju, Szatmáru, Ugocsi in drugje, ki so bile izven Transilvanije.<ref>Zsoldos 2007, str. 21–23.</ref> Po nekaj spopadih med očetovimi in sinovimi pristaši sta poskušala spore zgladiti nadškofa Filip Estergomski in Smaragd Kaloški.<ref name=ref28>Érszegi & Solymosi 1981, str. 158.</ref><ref>Zsoldos 2007, str. 19–21.</ref> Po sporazumu, sklenjenem v Pressburgu okoli 25. novembra, sta Béla IV. in Štefan razdelila kraljestvo. Štefan je dobil ozemlje vzhodno od Donave.<ref name=ref30>Sălăgean 2005, str. 236.</ref><ref name=ref31>Zsoldos 2007, str. 21.</ref> Ob potrditvi sporazuma 5. decembra je Štefan obljubil, da ne bo napadel Slavonije, ki je pripadla njegovemu mlajšemu bratu.<ref name=ref28/> Na sporazumu se je podpisal z ''"mlajši kralj, vojvoda Transilvanije in vladar Kumanov"''.<ref name=ref28/><ref name=ref30/> Ko je v drugi polovici leta 1263 bizantinska vojska zasedla njegove posesti južno od Vidina, je despot Jakob Svetoslav prosil za pomoč Štefana V.<ref>Fine 1994, str. 175–176.</ref><ref name=ref33>Érszegi & Solymosi 1981, str. 159.</ref> Štefan mu je poslal okrepitve pod poveljstvom transilvanskega vojvode Ladislava II. Kana,<ref name=ref33/> ki je uničil Bizantince in jih pregnal iz Bolgarije.<ref name=ref34>Fine 1994, str. 177.</ref> Štefan je Vidin podelil Jakobu Svetoslavu, ki je sprejel njegovo suverenost.<ref name=ref34/> [[Slika:V. István koronázása.jpg|thumb|left|200px|Béla IV. krona svojega sina; ''[[Ilustrirana kronika]]'']] Sprava med Štefanom in očetom je bila kratkotrajna.<ref name=ref35>Kristó & Makk 1996, str. 270.</ref> Štefan je zasegel posesti svoje matere in sestre Ane, ki so bile na njegovem ozemlju,<ref name=ref31/> zato je Bélova vojska pod Aninim poveljstvom po 1. avgustu 1264 prečila Donavo,<ref name=ref31/><ref name=ref36>Érszegi & Solymosi 1981, str. 160.</ref> oblegala in osvojila Sárospatak in ujela Štefanovo ženo in otroke.<ref name=ref36/> Vojvoda Ladislav Kan se je obrnil proti Štefanu in povedel svojo vojsko Kumanov v Transilvanijo.<ref>Zsoldos 2007, str. 48.</ref> Štefan je v trdnjavi Deva uničil njegovo vojsko.<ref name=ref30/><ref name=ref36/> Béla je proti njemu poslal novo vojsko pod poveljstvom kraljevega sodnika Lovrenca, ki je Štefana prisilila k umiku v Feketehalom (zdaj Codlea, [[Romunija]]).<ref name=ref36/><ref name=ref38>Makkai 1994, str. 203.</ref> Lovrenc je začel oblegati trdnjavo, vendar so Štefana njegovi pristaši uspeli osvoboditi.<ref name=ref36/><ref name=ref38/> Po osvoboditvi je sprožil protiofenzivo in prisilil očetovo vojsko k umiku.<ref name=ref35/><ref>Engel 2001, str. 106–107.</ref> Odločilno zmago proti očetu je dosegel v bitki pri Isaszegu marca 1265.<ref name=ref19/><ref name=ref36/> V sporu so ponovno posredovali škofi in dosegli priznanje delitve države iz leta 1262.<ref>Érszegi & Solymosi 1981, str. 160–161.</ref> Kralja sta 23. marca 1266 na Zajčjem otoku (zdaj Margaretin otok v [[Budimpešta|Budimpešti]]) podpisala mirovni sporazum.<ref name=ref35/><ref name=ref41>Érszegi & Solymosi 1981, str. 161.</ref> Med ogrsko državljansko vojno se je Štefanov vazal, despot Jakob Svetoslav, uklonil bolgarskemu carju [[Konstantin Tih|Konstantinu Tihu]].<ref>Fine 1994, str. 178.</ref> Štefan je poleti 1266 napadel Bolgarijo, osvojil Viden, [[Pleven]] in druge trdnjave in v petih bitkah premagal Bolgare.<ref name=ref41/><ref name=ref43>Fine 1994, str. 179.</ref> Jakob Svetoslav je ponovno priznal Štefanovo suverenost in dobil oblast v Vidinu.<ref name=ref43/> Štefan se je od takrat v svojih listinah naslavljal s "kralj Bolgarije".<ref name=ref19/> Béla in Štefan sta leta 1267 skupaj potrdila svoboščine "kraljevih služabnikov", ki so se preimenovali v "plemstvo".<ref name=ref44>Engel 2001, str. 120.</ref> Štefanov mednarodni položaj sta utrdili poroki njegovega sina Ladislava z Elizabeto, hčerko [[Sicilsko kraljestvo|sicilskega]] kralja [[Karel I. Anžujski|Karla I. Anžujskega]], in Karlovega sina Karla s Štefanovo hčerko Marijo leta 1269.<ref name=ref44/><ref name=ref45>Kristó & Makk 1996, str. 271.</ref> Zaupanje med Bélo in Štefanom se ni nikoli obnovilo.<ref name=ref45/> Stari kralj je na smrtni postelji zaprosil češkega kralja Otokarja II., naj po njegovi smrti da zavetje hčerki Ani in njenim pristašem.<ref name=ref45/><ref name=ref46>Érszegi & Solymosi 1981, str. 163.</ref> ==Kralj (1270-1272)== [[Slika:Hungary 13th cent.png|thumb|right|300px|Kingdom of Hungary (1000–1301)|Ogrsko kraljestvo v drugi polovici 13. stoletja]] Béla IV. je umrl 3. maja 1270.<ref name=ref19/> Hčerka Ana je zasegla državno blagajno in pobegnila na Češko.<ref name=ref19/><ref name=ref47>Kristó & Makk 1996, str. 272.</ref> Spremljali so jo Bélovi najbližji svetovalci Henrik Kőszegi, Nikolaj Geregye in Lovrenc Aba, ki so gradove [[Kiseg]], Bernstein in druge na zahodni meji predali Otokarju II.<ref name=ref19/><ref name=ref48>Érszegi & Solymosi 1981, str. 164.</ref> Nikolaj Hahót ni zapustil Ogrske, ampak je v svoji trdnjavi Pölöske zbral štajerske vojake in plenil po bližnjih vaseh.<ref>Zsoldos 2007, str. 127.</ref> Štefan je na najvišje državne položaje postavil sebi zveste funkcionarje.<ref name=ref48/><ref name=ref50>Bartl in drugi 2002, str. 33.</ref> Poljski letopisec Jan Długosz piše, da je Štefan konec avgusta odšel na romanje na grob svetega Stanislava<ref name=ref51>''The Annals of Jan Długosz (A.D. 1270)'', str. 213.</ref> v [[Krakov]] in obiskal svojega svaka, krakovskega vojvodo Boleslava V. Pjasta.<ref name=ref48/> Vladarja sta obnovila ''"staro zavezništvo med Ogrsko in Poljsko"'' in v besedilo vnesla, da imata ''"skupne prijatelje in skupne sovražnike"''.<ref name=ref48/><ref name=ref51/> V okolici sedanje [[Bratislava|Bratislave]] se je sestal tudi z Otokarjem II., s katerim sta sklenila samo premirje.<ref name=ref47/><ref name=ref48/> 21. decembra 1270 je odšel na roparski pohod v [[Avstrija|Avstrijo]].<ref>Érszegi & Solymosi 1981, str. 164–165.</ref> Otokar je aprila 1271 napadel pokrajine severno od [[Donava|Donave]] in osvojil več trdnjav, med njimi [[Devín]], [[Bratislavski grad|Bratislavo]] in [[Trnava|Trnavo]].<ref name=ref50/><ref name=ref53>Érszegi & Solymosi 1981, str. 165.</ref> Štefana je premagal v Bratislavi (9. maj) in Trnavi (15. maj), v odločilni bitki ob reki Rábca 2. julija pa je zmagal Štefan.<ref name=ref53/> Bežečo Otokarjevo vojsko je zasledoval do [[Dunaj]]a.<ref name=ref53/> Predstavniki obeh vladarjev so 2. julija 1270 sklenili [[Bratislavski mir|Bratislavski mirovni sporazum]],<ref name=ref50/><ref name=ref53/> v katerem se je Štefan obvezal, da ne bo pomagal Otokarjevim nasprotnikom na Koroškem. V zameno so mu Otokar in njegovi zavezniki vrnili prisvojene gradove na Ogrskem.<ref name=ref19/><ref name=ref53/> Ogri so kmalu zatem ponovno osvojili tudi izgubljene trdnjave Devín, Bratislava in Trnava na svoji zahodni meji.<ref name=ref53/> [[Slika:Funeral Crown of Stephen V Hungarian King.jpg|thumb|right|250px|Štefanova pogrebna krona]] Po ''Življenju'' Štefanove kanonizirane sestre Margarete, umrle 18. januarja 1270,<ref name=ref46/> je Štefan prisostvoval prvemu njej pripisanemu čudežu, ki se je zgodil na prvo obletnico njene smrti.<ref name=ref54>Klaniczay 2002, str. 224.</ref> Njeno [[Kanonizacija|kanonizacijo]] pri [[Sveti sedež|Svetem sedežu]] je leta 1271 sprožil prav Štefan.<ref name=ref54/> Isto leto je podelil mestne privilegije meščanom [[Győr]]a<ref name=ref53/> in potrdil svoboščine [[Sasi|saškim]] "gostom" v okolici sedanjega Spiša v vzhodni [[Slovaška|Slovaški]], kar je pripomoglo k razvoju njihove avtonomne skupnosti.<ref>Segeš 2011, str. 44.</ref> Razen tega je zaščitil pravice [[esztergom]]skega nadškofa pred cerkvenim plemstvom, ki se je poskušalo otresti svojih obveznosti.<ref name=ref53/> Ban Joahim Gutkeled je poleti 1272 ugrabil Štefanovea desetletnega sina in naslednika Ladislava in ga zaprl v grad [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]].<ref name=ref19/><ref name=ref56>Érszegi & Solymosi 1981, str. 166.</ref> Štefan je oblegal trdnjavo, vendar je ni mogel osvojiti.<ref name=ref56/> Kmalu zatem je zbolel in 6. avgusta 1272 umrl. Pokopali so ga ob njegovi sestri Margareti v samostanu Blažene device na Zajčjem otoku na Donavi.<ref>Kristó & Makk 1996, str. 273.</ref><ref>Klaniczay 2002, str. 225.</ref> ==Družina== [[Slika:Marie karel2.jpg|thumb|right|250px|Štefanova druga hčerka, neapeljska kraljica Marija, z možem Karlom II. Neapeljskim in otroki]] Po pisanju zgodovinarja Gyule Kristója je bila Štefanova žena Elizabeta rojena okoli leta 1239.<ref name=ref59>Kristó & Makk 1996, str. 268.</ref> Listina njenega tasta Béle IV. omenja nekega Sejhana, njenega rojaka in kumanskega poglavarja, ki je bil morda njen oče.<ref name=ref59/><ref>Klaniczay 2002, str. 439.</ref> Njun prvi otrok, hčerka Katarina, je bila rojena okoli leta 1256. Okoli leta 1268 so jo poročili s [[Štefan Dragutin|Štefanom Dragutinom]], najstarejšim sinom srbskega kralja [[Štefan Uroš I.|Štefana Uroša I.]]<ref>Fine 1994, str. 203.</ref> Sestro Marijo, rojeno okoli leta 1257, so leta 1270 poročili z bodočim neapeljskim kraljem Karlom II.<ref name=ref63>Kristó & Makk 1996, str. 271, Priloga 5.</ref> Njun sin [[Karel Robert]] je v prvem desetletju 14. stoletja postal ogrski kralj.<ref name=ref63/> Tretja, neimenovana, hčerka je bila poročena z despotom Jakobom Svetoslavom.<ref name=ref64>Kristó & Makk 1996, Appendix 5.</ref> Tretja (ali četrta) hčerka [[Sveta Elizabeta Ogrska|Elizabeta]], rojena okoli leta 1260, je postala [[Dominikanci|dominikanska]] nuna v samostanu Blažene device na Zajčjem otoku na Donavi.<ref name=ref63/> Leta 1277 je bila imenovana za predstojnico, vendar jo je brat Ladislav ugrabil in leta 1288 poročil s češkim baronom Zavisom Falkensteinskim.<ref>Klaniczay 2002, str. 262.</ref><ref>Kristó & Makk 1996, str. 279, Priloga 5.</ref> Najmlajša hčerka Ana je bila rojena okoli leta 1260.<ref name=ref64/> Poročena je bila z [[Andronik II. Paleolog|Andronikom Paleologom]], sinom bizantinskega cesarja [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII.]] <ref name=ref64/> Štefanov prvi sin Ladislav je bil rojen leta 1262.<ref>Kristó & Makk 1996, str. 274, Priloga 5.</ref> Leta 1272 je kot [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV.]] nasledil svojega očeta.<ref name=ref68>Kristó & Makk 1996, str. 274.</ref> Štefanov najmlajši otrok, sin Andrej, je bil rojen leta 1268 in pri desetih letih umrl.<ref name=ref68/><ref>Érszegi & Solymosi 1981, str. 173.</ref> ==Sklici== {{sklici|4}} ==Viri== {{Refbegin|2}} *{{cite book |last=Bárány |first=Attila |editor-last=Berend |editor-first=Nóra | title=The Expansion of Central Europe in the Middle Ages |publisher=Ashgate Variorum |year=2012 |pages=333–380 |chapter=The Expansion of the Kingdom of Hungary in the Middle Ages (1000–1490) |isbn=978-1-4094-2245-7|ref=harv}} *{{cite book |last1=Bartl |first1=Július |last2=Čičaj |first2=Viliam |last3=Kohútova |first3=Mária |last4=Letz |first4=Róbert |last5=Segeš |first5=Vladimír |last6=Škvarna |first6=Dušan |year=2002|title=Slovak History: Chronology & Lexicon |publisher= Bolchazy-Carducci Publishers, Slovenské Pedegogické Nakladatel'stvo |isbn=0-86516-444-4|ref=harv}} *{{Cite book |last=Berend |first=Nora |year=2001 |title=At the Gate of Christendom: Jews, Muslims and 'Pagans' in Medieval Hungary, ''c.'' 1000–''c.'' 1300 |publisher=Cambridge University Press | isbn=978-0-521-02720-5 |ref=harv}} *{{cite book |last=Engel |first=Pál |year=2001 |title=The Realm of St Stephen: A History of Medieval Hungary, 895–1526 |publisher= I.B. Tauris Publishers |isbn=1-86064-061-3|ref=harv}} *{{cite book |last=Fine |first=John V. A |year=1994 |title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth&nbsp;Century to the Ottoman Conquest |publisher= The University of Michigan Press |isbn=0-472-08260-4|ref=harv}} *{{cite book |last1=Érszegi |first1=Géza |last2=Solymosi |first2=László |editor-last=Solymosi |editor-first=László | title=Magyarország történeti kronológiája, I: a kezdetektől 1526-ig ''[Historical Chronology of Hungary, Volume I: From the Beginning to 1526]'' |publisher=Akadémiai Kiadó |year=1981 |pages=79–187 |chapter=Az Árpádok királysága, 1000–1301 [The Monarchy of the Árpáds, 1000–1301] |isbn=963-05-2661-1|ref=harv|language=hu}} *{{cite book |last=Klaniczay |first=Gábor |year=2002 |title=Holy Rulers and Blessed Princes: Dynastic Cults in Medieval Central Europe |publisher= Cambridge University Press |isbn=0-521-42018-0|ref=harv}} *{{Cite book |last1=Kristó |first1=Gyula |last2=Makk |first2=Ferenc |year=1996 |title=Az Árpád-ház uralkodói ''[Rulers of the House of Árpád]''|publisher=I.P.C. Könyvek | isbn=963-7930-97-3|ref=harv|language=hu}} *{{Cite book |last=Kristó |first=Gyula |year=2003 |title=Háborúk és hadviselés az Árpádok korában ''[Wars and Tactics under the Árpáds]''|publisher=Szukits Könyvkiadó | isbn=963-9441-87-2|ref=harv|language=hu}} *{{cite book |last=Makk |first=Ferenc |editor1-last=Kristó |editor1-first=Gyula |editor2-last=Engel |editor2-first=Pál |editor3-last=Makk |editor3-first=Ferenc | title=Korai magyar történeti lexikon (9–14. század) ''[Encyclopedia of the Early Hungarian History (9th–14th centuries)]'' |publisher=Akadémiai Kiadó |year=1994 |page=294 |chapter=V. István |isbn=963-05-6722-9|ref=harv|language=hu}} *{{cite book |last=Makkai |first=László |editor1-last=Köpeczi |editor1-first=Béla |editor2-last=Barta |editor2-first=Gábor |editor3-last=Bóna |editor3-first=István |editor4-last=Makkai |editor4-first=László |editor5-last=Szász |editor5-first=Zoltán |editor6-last=Borus |editor6-first=Judit | title=History of Transylvania |publisher=Akadémiai Kiadó |year=1994 |pages=178–243 |chapter=The Emergence of the Estates (1172–1526) |isbn=963-05-6703-2|ref=harv}} *{{cite book |last=Sălăgean |first=Tudor |editor1-last=Pop |editor1-first=Ioan-Aurel |editor2-last=Nägler |editor2-first=Thomas |title=The History of Transylvania, Vol. I. (Until 1541) |publisher=Romanian Cultural Institute (Center for Transylvanian Studies) |year=2005 |pages=233–246 |chapter=''Regnum Transilvanum''. The assertion of the Congregational Regime |isbn=973-7784-00-6|ref=harv}} *{{cite book |last=Segeš |first=Vladimír |editor1-last=Teich |editor1-first=Mikuláš |editor2-last=Kováč |editor2-first=Dušan |editor3-last=Brown |editor3-first=Martin D. | title=Slovakia in History |publisher=Cambridge University Press |year=2011 |pages=38–53 |chapter=Medieval towns |isbn=978-0-521-80253-6|ref=harv}} *''The Annals of Jan Długosz'' (An English abridgement by Maurice Michael, with commentary by Paul Smith) (1997). IM Publications. {{ISBN|1-901019-00-4}}. *{{Cite book |last=Zsoldos |first=Attila |year=2007 |title=Családi ügy: IV. Béla és István ifjabb király viszálya az 1260-as években ''[A family affair: The Conflict between Béla IV and Junior King Stephen in the 1260s]''|publisher=História, MTA Történettudományi Intézete | isbn=978-963-9627-15-4|ref=harv|language=hu}} {{Refend}} {{S-start}} {{s-hou|[[Árpádovci|Dinastija Árpád]]|pred 18. oktobrom|1239|6. avgust|1272}} {{s-reg}}<br /> |- {{s-vac|last=Koloman}} {{s-ttl|title=Vojvoda Slavonije|years=1245–1257}} {{s-vac|next=Béla}} |- {{s-vac|last=[[Béla IV. Ogrski|Béla]]}} {{s-ttl|title=Vojvoda Transilvanije|years=1257–1259<br />1260–1270}} {{s-vac|next=[[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]]}} {{s-bef|rows=2|before=[[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]]}} {{s-ttl|title=Vojvoda Štajerske|years=1258–1260}} {{s-aft|after=[[Otokar II. Přemysl|Otokar V.]]}} |- {{s-ttl|title=Kralj [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]|years=1270–1272}} {{s-aft|after=[[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV.]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1230. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1272]] [[Kategorija:Ogrski kralji]] [[Kategorija:Hrvaški kralji]] [[Kategorija:Árpádovci]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] qe5dx73hbpc2a8ozkpcdfi9tzu8xwxd 0 468230 5726170 5241694 2022-07-31T18:55:56Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[občina Vrhnika|Občine Vrhnika]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Književnost == *[[Radoslav Silvester]], pesnik (1841, [[Vrhnika]] – 1923, [[Vipava]]) *[[Ivan Cankar]], pisatelj, esejist, dramatik in pesnik (1876, [[Vrhnika]] – 1918, [[Ljubljana]]) *[[Jakob Voljč]], pesnik, pisatelj (1878, [[Vrhnika]] – 1900, [[Ljubljana]]) *[[Anton Seliškar]], pesnik, dramatik in skladatelj (1897, [[Travnik]], [[Loški potok]] – 1964, [[Vrhnika]]) *[[Karel Grabeljšek]] (Gaber), pisatelj, novinar, urednik (1906, [[Vrhnika]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Rob]], pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik (1908, [[Trst]] – 1943, [[Velika Ligojna]]) *[[Marija Brenčič Jelen]], pisateljica in pesnica (1919, [[Podlipa]] – 2000, [[Arnače]]) *[[Saša Škufca]], mladinski pisatelj, časnikar (1922, [[Drenov Grič]] – 1964, ?) *[[Ciril Kovač]], esejist, profesor, kritik (1923, [[Mala Ligojna]] pri [[Vrhnika]]) *[[Jože Rode]], pisatelj, dramaturg, dramatik in urednik (1936, [[Vrhnika]]) ==Gospodarstvo== *[[Franc Galle]], veleposestnik, trgovec, tovarnar, postavil [[Hidroelektrarna Bistra|hidroelektrarno Bistra]], 1826 odkupil posest nekdanjega samostana v Bistri *[[Franc Kotnik starejši]], inženir, podjetnik in lastnik kmetijskega posestva (1828, [[Verd]] – 1890, [[Verd]]) *[[Karel Pollak]], poslovnež in industrialec, deloval na [[Vrhnika|Vrhniki]], kupil staro usnjarno na Vrhniki, (1853, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Josip Lenarčič]], veleposestnik, politik, industrialec in priznan gospodarski strokovnjak (1856, [[Vrhnika]] – 1939, [[Vrhnika]]) *Viktor [[Gabrijel Jelovšek]], poslovnež, politik, mecen (1858, [[Vrhnika]] – 1927, [[Vrhnika]]) *[[Franc Kotnik mlajši]], podjetnik in lastnik kmetijskega posestva (1871, [[Verd]] – 1891, [[Verd]]) *[[Karel Kotnik]], podjetnik in lastnik kmetijskega posestva (1875, [[Verd]] – 1910, [[Verd]]) *[[Anton Debevec]], gospodarstvenik (1923, [[Ivanje selo]] – 2002, [[Vrhnika]]) *[[Toussaint Hočevar]], slovensko-ameriški ekonomist in zgodovinar, mladost je preživel na [[Vrhnika|Vrhniki]], kjer je bil njegov oče župan (1927, [[Ljubljana]] – 1987, [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) *[[Anto Domazet]], bosanski ekonomist in politik (1947, [[Vrhnika]]) ==Naravoslovje== *[[Franz Xaver Wulfen]], naravoslovec, duhovnik, redovnik, jezuit, botaniziral v Vrhniki (1728, [[Beograd]] – 1805, [[Celovec]]) *[[Baltazar Baebler]], kemik, pisec šolskih učbenikov za kemijo (1880, [[Vrhnika]] – 1936, [[Ljubljana]]) *[[Gabrijel Tomažič]], botanik, fitocenolog, zoolog, geolog, paleontolog, fiziolog (1899, [[Roč, Buzet|Roč]], [[Hrvaška]] – 1977, [[Vrhnika]]) *[[Anton Moljk]], fizik in univerzitetni profesor (1916, [[Vrhnika]] – 1998, ? ) *[[Jelisava Adamič]], agronomka, mikrobiologinja, univerzitetna profesorica (1929, [[Bistra]] – 2014, [[Bohinj]]) *[[Janez Seliger]], fizik, univerzitetni profesor (1949, [[Vrhnika]]) ==Gradbeništvo in arhitektura== *[[Candido Zulliani]], stavbenik, baročni arhitekt, dokončal načrte za izgradnjo cerkve sv. Lenarta na Vrhniki (1712, [[Trst]] – 1769, [[Ljubljana]]) *[[Gašpar Zvonar]], zvonar, 1716 vlil zvon v Vrhniki (okoli 1657, [[Videm]], [[Italija]] – 1733, [[Ljubljana]]) *[[Matej Medved]], stavbenik, zidarski mojster, gradbeni podjetnik, v Vrhniki zgradil (1850) [[Cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika|Cerkev spreobrnitve sv. Pavla]] (1796, [[Cerklje na Gorenjskem]] – 1865, [[Cerklje na Gorenjskem]]) *[[Janez Potrebuješ]], kamnosek (1830, [[Horjul]] – 1904, [[Vrhnika]]) *[[Ferdinand Klemenčič]], gradbeni inženir (1841, [[Vrhnika]] – 1915, [[Gradec]]) *[[Filip Jakob Supančič]] gradbenik, načrtoval [[Kunstljeva vila|Kunstljevo vilo]] na [[Vrhnika|Vrhniki]] (1850, [[Ljubljana]] – 1928, [[Gradec]], [[Avstrija]]) *[[Ivan Jager]], arhitekt, (1871, [[Bistra]] – 1959, [[Minneapolis]]) *[[Ivan Ogrin]], vrhniški zidarski in stavbeni tehnik (1875, [[Stara Vrhnika]] – 1951, [[Ljubljana]]) *[[Josip Črnjač]], inženir gradbeništva in geodet (1895, [[Verd]] – 1969, [[Ljubljana]]) *[[Janez Umek]], gradbeni inženir, strokovnjak za zavarovalništvo, gradbeništvo in promet (1904, [[Blatna Brezovica]] – 1974, [[Ljubljana]]) ==Umetnost== ===Glasba=== *[[Jurij Knez]], basist in skladatelj (?, [[Vrhnika]], po 1621, ?) *[[Franc Goršič]], izdelovalec orgel, leta 1872 je cerkvi sv. Križa v [[Bevke|Bevkah]] postavil orgle (1836, [[Ljubljana]] – 1898, [[Ljubljana]]) *[[Josip Verbič]], glasbenik, skladatelj, geometer (1875, [[Bistra]] – 1959, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Habe]], skladatelj, pedagog, dirigent, glasbeni učitelj, univerzitetni profesor (1947, [[Vrhnika]]) *[[Simona Černetič]] (Aynee), kantavtorica, pevka (1977, [[Vrhnika]]) ===Slikarstvo=== *[[Alojzij Götzl]], slikar in podobar, njegove podobe so v cerkvi sv. Lenarta na Vrhniki (1820, [[Kranj]] – 1905, [[Kranj]]) *[[Floris Oblak]], slikar in grafik, na sedežu Muzejskega društva Vrhnika je stalna razstava, ki se imenuje po njem (1924, [[Vrhnika]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Janez Kališnik]], fotograf, filmski snemalec in direktor fotografije (1921, [[Drenov Grič]] – 2004, [[Ljubljana]]) *[[Matija Koželj]], slikar, njegova je oltarna slika v cerkvi sv. Lenarta na Vrhniki in v cerkvi sv. Trojice na Vrhniki (1842, [[Vesca]] – 1917, [[Kamnik]]) *[[Simon Ogrin]], slikar, njegove freske krasijo stene v cerkvi sv. Trojice na Vrhniki (1851, [[Stara Vrhnika]] – 1930, [[Vrhnika]]) *[[Franc Grom]], mojster in avtor poslikav na vrhniške pirhe, strojnik (1940, [[Stara Vrhnika]] – 2015, ?) *[[Jožef Petkovšek]], slikar (1861, [[Verd]] – 1898, [[Ljubljana]]) *[[Matej Sternen]], slikar, grafik in restavrator (1870, [[Verd]] – 1949, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Turk]], slikar, kipar, ilustrator, partizan, rezbar (1920, [[Vrhnika]] – 1946, [[Vrhnika]]) ===Kiparstvo=== *[[Ivan Jurkovič (kipar)]], kipar, zasnoval kip [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] na [[Vrhnika|Vrhniki]], (1893, [[Ljubljana]] – 1934, [[Ljubljana]]) *[[Boris Kalin]], kipar, naredil ''Spomenik narodnoosvobodilni borbi na Vrhniki'' (1905, [[Solkan]] – 1975, [[Ljubljana]]) *[[Stane Dremelj]], kipar medaljer (1906, [[Vrhnika]] – 1992, [[Radovljica]]) *[[Jiři Bezlaj]], kipar, esejist, deloval v Drenovem griču (1949, [[Ljubljana]]) *[[Franc Lah]], podobar (1816, [[Vrhnika]] – 1860, [[Mengeš]]) ===Gledališče=== *[[Janez Bermež]], gledališki igralec (1935, [[Vrhnika]]) ==Pravo, politika in novinarstvo == *[[Spanheimi]], srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu (1122 – 1269 [[Koroška (vojvodina)|na Koroškem]]) *[[Bernard Spanheimski]], koroški vojvoda, leta 1255 je ustanovil [[Kartuzijanski samostan Bistra]] (tretja kartuzija na Slovenskem) skupaj s svojim sinom [[Ulrik III. Spanheim|Ulrikom III]] (med 1176 in 1181, ? – 1256, ?) *[[Ulrik III. Spanheimski]], koroški vojvoda, deželni gospod Kranjske leta 1256, vodil [[Kartuzijanski samostan Bistra]] (1220, ? – 1269, [[Čedad]]) *[[Fran Arko]], politik (1857, [[Logatec]] – 1923, [[Vrhnika]]) *[[Ignacij Mihevc]], politični delavec (1870, [[Vrhnika]] – [[Ljubljana]]) *[[Fran Ogrin]], pravnik, doktor znanosti, okrajni glavar, publicist, turistični delavec, uradnik (1880, [[Stara Vrhnika]] – 1958 [[Ljubljana]]) *[[Arnošt Brilej]], pravnik, planinski organizator in pisec (1891, [[Vrhnika]] – 1953, [[Ljubljana]]) *[[Ignacij Hren]], politik, župan Vrhnike, industrialec in posestnik (1891, [[Verd]] – 1985, [[Chardon]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]] ) *[[Janko Marolt]], dolgoletni župan Občine Vrhnika, veleposestnik in zdravnik (?,[[Verd]] – 1936, ?) *[[Ignac Voljč]], komunist in narodni heroj (1904, [[Vrhnika]] – 1944, [[Troblje]]) *[[France Popit]], komunist, politik (1921, [[Vrhnika]] – 2013, ?) *[[Janez Drnovšek]], ekonomist, bivši predsednik Slovenije in Jugoslavije in državnik (1950, [[Celje]] – 2008, [[Zaplana]]) *[[Miša Molk]], novinarka, scenaristka, urednica in televizijska voditeljica (1954, [[Vrhnika]]) ==Vojska== *[[Franc Zalaznik]] (Leon), komunist, aktivist, partizan in pisatelj (1907, [[Vrhnika]] – 1973 [[Maribor]]) *[[Andrej Janežič]], partizan (ilegalec) in prvoborec (1912, [[Vrhnika]]) *[[Jože Merlak]], general (1917, [[Bistra]] – 1970, [[Ljubljana]]) *[[Alojz Gabrovec]], generalmajor jugoslovanske ljudske armade (1923, [[Verd]] – 2012, [[Novo mesto]]) ==Šolstvo== *[[Irma Huth]], vzgojiteljica (1835, [[Vrhnika]] – 1900, [[Ljubljana]]) *[[Anton Oblak]], geograf, učitelj, univerzitetni profesor, pisec učbenikov (1914, [[Drenov Grič]] – 1973, [[Ljubljana]]) *[[Štefan Primožič]], učitelj, prvi vodja ljubljanskega zavoda za gluhoneme (1866, [[Bistra]] – 1907, [[Novo mesto]]) *[[Anton Maier]], šolnik, pedagoški pisec (1859, [[Vrhnika]] – 1943, [[Ljubljana]]) ==Religija== *[[Janez Krstnik Rode]], katoliški duhovnik (1742, [[Vrhnika]] – 1818, [[Ljubljana]]) *[[Franc Serafin Lakmayer]], katoliški duhovnik in čebelar (1863, [[Hosin]], [[Češka]] – 1946, [[Vrhnika]]) *[[Franc Bernik]], duhovnik, krajevni zgodovinar, organizator, nabožni pisatelj, skladatelj, 1898—1903 služboval v župniji Vrhnika (1870, [[Ljubljana]]—[[Šentvid]] – 1948, [[Domžale]]) *[[Karel Cankar]], katoliški duhovnik, politik in publicist (1877, [[Vrhnika]] – 1953, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Opeka]], katoliški duhovnik, profesor, pesnik in urednik (1871, [[Vrhnika]] – 1938, [[Ljubljana]]) *[[Anton Hren]], duhovnik (1901, [[Verd]] – 1943, [[Nova vas pri Blokah]]) *[[Jože Geoheli]], duhovnik (1911, [[Notranje Gorice]] – 1942, [[Zaplana]]) *[[France Kunstelj]], duhovnik, pisatelj, dramatik, urednik (1914, [[Vrhnika]] – 1945, [[Teharje]]) *[[Jože Cukale]], duhovnik in misijonar (1915, [[Vrhnika]] – 1999, [[Kalkuta]], [[Indija]]) *[[Francis Jager]], slovensko-ameriški duhovnik, vrtnar, čebelar (1869, [[Vrhnika]] – 1941, [[Aleksandrija]]) ==Zdravstvo== *[[Tomaž Furlan]], zdravnik ftiziolog, publicist in urednik (1901, [[Verd]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[Anton Jelovšek]] von Fichtenau, zdravnik, fizik, profesor medicine (okoli 1751, [[Vrhnika]] – 1806, [[Ljubljana]]) ==Šport== *[[Robert Trampuž]], kolesar (1965, [[Vrhnika]] – 1984, [[Beograd]], [[Srbija]]) *[[Karel Štirn]], kolesar (1910, [[Vrhnika]] – 2004, [[Vrhnika]]) *[[Sonja Mrak]], košarkarica (1937, [[Ljubljana]] – 2017, [[Zaplana]]) *[[Leon Gostiša]], šahist in politik (1961, [[Vrhnika]]) *[[Aljoša Grom]], športni plezalec, od rojstva živi in deluje v [[Stara Vrhnika|Stari Vrhniki]] (1973, [[Ljubljana]]) *[[Mojca Suhadolc]], alpska smučarka, deluje in živi v [[Vrhnika|Vrhniki]] (1975, [[Ljubljana]]) *[[Aleš Sila]], košarkar, deloval v [[Vrhnika|Vrhniki]] (1976, [[Postojna]]) *[[Sara Živkovič]], profesionalna plesalka (1986, [[Vrhnika]]) ==Humanistika== *[[Anton Jellouschek]], zgodovinar, uradnik državnega knjigovodstva (1810, [[Vrhnika]] – 1877, [[Ljubljana]]) *[[Valter Schmid]], arheolog, etnograf, arheološka raziskovanja v Vrhniki (1875, [[Kranj]] – 1951, [[Gradec]], [[Avstrija]]) *[[Marijan Marolt]], umetnostni zgodovinar, pisec krajše proze, kritik, pravnik (1902, [[Vrhnika]] – 1972, [[Buenos Aires]]) *[[Pavel Oblak]], prevajalec, lektor, pesnik, televizijski napovedovalec, baletnik in pevec (1922, [[Vrhnika]] – 2018, [[Kranjska gora]]) *[[Peter Habič]], geograf, raziskovalec kraških predelov, (1934, [[Vrhnika]]) == Viri in literatura == *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrhnika Znane osebnosti v občini Vrhnika] *[https://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/znani-vrhnicani Znani Vrhničani] *[https://www.vrhnika.si/?m=pages&id=17 Občina Vrhnika] *[https://www.leksikon.si/ Kamniško-komendski biografski leksikon] *[http://www.notranjci.si/ Notranjci.si] *Iztok Petrič. ''Ivan Ogrin - veleposestnik, trgovec in dobrotnik z Lavrice pri Ljubljani''. Kronika, 60/2,Ljubljana, 2012. ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LRQZKQB Dlib]) * Janez Šumrada. idr. ''Vrhnika, prečuden kraj''. Vrhnika, 1990. {{COBISS|21682432}} {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Vrhnika]] [[Kategorija:Občina Vrhnika]] adtpx17m3nu4eg830uf48wm3xjw9d4e 0 468386 5726171 5382997 2022-07-31T18:56:02Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[občina Kostanjevica na Krki|Občine Kostanjevica na Krki]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Religija == *[[Lenart Pachernecker]], duhovnik, redovnik, cistercijan; avtor prve katoliške slovenske knjige (med 1500 in 1550, [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] – 1580, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Frančišek Ksaver Rhode]], cistercijan, pisatelj, glasbenik (1695, [[Ljubljana]] – 1738, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Jožef Marešič]], duhovnik, nabožni pesnik in pisatelj (1805, [[Kostanjevica na Krki]] – 1872, [[Šmarna gora]]) *[[Frančišek Marešič]], duhovnik, publicist, nabožni pisatelj (1846, [[Kostanjevica na Krki]] – 1901, [[Lipoglav]]) *[[Vinko Kastelic]], duhovnik (1914, [[Klečet]] – 1942, [[Ržišče, Kostanjevica na Krki|Ržišče]]) == Umetnost == *[[Othmar von Türk]], avstrijski fotograf (1843, [[Kostanjevica na Krki]] – 1904, [[Dunaj]]) *[[Božidar Jakac]], slikar, po njem se imenuje galerija v Kostanjevici na Krki *[[Jože Gorjup]], slikar, kipar in grafik (1907, [[Kostanjevica na Krki]] – 1932, [[Ljubljana]]) *[[Marijan Tršar]], grafik, slikar, likovni kritik in publicist; leta 1966 je imel v Kostanjevici na Krki samostojno razstavo (1922,[[Dolenjske Toplice]] – 2010, [[Ljubljana]]) *[[Dušan Tršar]], kipar; leta 1972 se je v Kostanjevici na Krki udeležil kiparskega simpozija in imel tam leta 1973 samostojno razstavo (1937, [[Planina]]) *[[Jože Spacal]], slikar, grafik in ilustrator (1939, [[Kostanjevica na Krki]] – 2020) *[[Borut Smrekar]], dirigent in pianist, univerzitetni profesor (1959, [[Kostanjevica na Krki]]) == Humanistika == *[[Jože Plečnik]], arhitekt; za Kostanjevico na Krki je izdelal veliko projektov: ciborij za župno cerkev sv. Jakoba (1933), načrt za lekarno, kjer je bilo tudi stanovanje Fonove (zidava stavbe 1938), ex librise in logotipe za lekarno, za Meščansko skupnost Kostanjevica (pečat, grb, grafično podobo kuvert, pisemskega papirja), božjepotne podobice, razglednice, tiskovine za cerkev na Slinovcah, spomeniška dela na kostanjeviškem pokopališču: nagrobnik družine Fon, otroški grob. (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Franc Fabinc]], učitelj, novinar, urednik in pedagoški pisec (1881, [[Kostanjevica na Krki]] – 1923, [[Ljubljana]]) *[[Božo Borštnik]], novinar, prevajalec, publicist (1889, [[Hinje]] pri [[Žužemberk]]u – 1974, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Srečko Brodar]], arheolog, geolog; leta 1938 je raziskal paleolitsko najdišče v Kostanjevici na Krki (1893, [[Ljubljana]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Mirko Kuhel]], pisatelj, publicist in prevajalec (1904, [[Kostanjevica na Krki]] – 1958, [[Cleveland]]) *[[Lado Smrekar]], učitelj, kulturni delavec in galerist; učitelj in ravnatelj na nižji gimnaziji v Kostanjevici do leta 1984, ustanovil in vodil je Galerijo Božidarja Jakca, Gorjupovo galerijo, Lamutov likovni salon in Formo vivo (1928, [[Zagorica, Mirna]]) *[[Andrej Smrekar (*1954)|Andrej Smrekar]], umetnostni zgodovinar (1954, [[Kostanjevica na Krki]]) == Zdravstvo == *[[Anton Makovic]], zdravnik, kirurg, porodničar; prvi predavatelj medicinske stroke v slovenskem jeziku (1750, [[Kostanjevica na Krki]] – 1803, [[Idrija]]) *[[Ivan Oražen]], zdravnik (1869, [[Kostanjevica na Krki]] – 1921, [[Ljubljana]]) *[[Emilija Fon]], farmacevtka, društvena delavka; prijateljevala je z arhitektom Jožetom Plečnikom (1897, [[Celje]] – 1984, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Radoslav Žargi]], zdravnik, infektolog (1918, [[Kostanjevica na Krki]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Franc Bučar]], veterinar in živilski tehnolog (1926, [[Kostanjevica na Krki]] – 2000, [[Ljubljana]]) == Gospodarstvo == *[[Avgust Žabkar]], industrialec in mecen (1855, [[Dobe]] – 1930, [[Ljubljana]]) *[[Josip Likar]], gozdar (1858, [[Idrija]] – 1932, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Ivan Belle]], sadjarski in vinogradniški strokovnjak (1867, [[Kostanjevica na Krki]] – 1924, [[Gradec]]) *[[Karel Černetič]], družbeni delavec, obrtnik (1878, [[Kostanjevica na Krki]] – 1953, [[Krško]]) *[[Florijan Gregorič]], ekonomist (1883, [[Kostanjevica na Krki]] – 1963, [[Berkeley]]) *[[Jože Likar]], gospodarstvenik in publicist (1895, [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]] – 1986, [[Kostanjevica na Krki]]) == Politika in vojska== *[[Miroslav Martinčič]], general (1882, [[Kostanjevica na Krki]] – 1944, [[Zagreb]]) *[[Alojz Colarič]], partizan in politični delavec (1905, [[Slinovce]] – 1977, [[Novo mesto]]) *[[Anton Dvojmoč]], partizan in družbenopolitični delavec (1919, [[Dolnja Prekopa]]) == Viri in literatura == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] * [https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/ Dolenjski biografski leksikon ] * [http://www.posavci.si// Leksikon Posavci ] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Kostanjevica na Krki]] [[Kategorija:Občina Kostanjevica na Krki]] eac8qjkr3r8mxi6o9mucn44klwq30n4 0 481383 5726186 5723285 2022-07-31T19:32:08Z Alebarasi 50192 /* Gostujoči člani */ wikitext text/x-wiki {{Uredi}}[[Slika:Pointless Rebels.png|sličica|320x320_pik|Z leve proti desni: Gašper Kirn, Jure Skaza, Jimmy Blackmore, Sergej Horvat in Miha Brvar]] '''Pointless Rebels''' je slovenska [[country]] skupina iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. == Zgodovina == [[Slika:Pointless Rebels logotip.png|sličica|Logotip skupine s silhuetami članov. Z leve proti desni: Jimmy Blackmore, Gašper Kirn, Jure Skaza, Sergej Horvat, Miha Brvar in Gašper Balanč]] Skupina je nastala leta 2016, ko so trije prijatelji Jimmy Blackmore, Sergej Horvat in Gašper Balanč napisali prvo pesem v [[bluegrass]] slogu (»One and Only«) in jo pozneje tudi posneli. Kmalu zatem so se pojavile prve ponudbe ter povpraševanja po koncertih in nastal je projekt z idejo, da se zapolni vrzel v slovenski country sceni. Pointless Rebels v svoji glasbi združujejo stile, kot so country, bluegrass, [[Ljudska glasba|folk]], [[southern rock]] in [[rock'n'roll]]. Njihov repertoar zajema širok spekter country glasbe, dobršen del pa zajema tudi avtorska glasba. Navdih črpajo iz skupin in glasbenikov kot so [[Lynyrd Skynyrd]], [[The Marshall Tucker Band]], [[Johnny Cash]], [[Willie Nelson]], [[Kris Kristofferson]], [[Waylon Jennings]] (zadnji štirje so med letoma 1985 in 1995 sestavljali [[Superskupina|superskupino]] [[The Highwaymen (country superskupina|The Highwaymen]]), [[Merle Haggard]], [[Kenny Rogers]], [[John Denver]], [[Hank Williams]], [[Chris Stapleton]], [[Alan Jackson]], [[Creedence Clearwater Revival]], [[Eagles]], [[Randy Travis]], [[Jerry Lee Lewis]], [[Billy Ray Cyrus]], [[Stevie Ray Vaughan]], [[Buck Owens]], [[George Jones (glasbenik)|George Jones]], [[Emmylou Harris]] in drugih. == Sedanja zasedba == *[[Jimmy Blackmore]] – vokal, kitara, električna kitara, mandolina, banjo, orglice, tamburin *[[Gašper Kirn]] ("Kira") – bas kitara, violina, vokal *[[Sergej Horvat]] ("Sergio") – električna kitara, kitara, tamburin, vokal *[[Miha Brvar]] – banjo, kitara, 12-strunska kitara, električna kitara, trobenta, darbuka *[[Domen Čerin]] – kitara, vokal *[[Jure Skaza]] – bobni, cajón, bas kitara, kitara, trobenta, vokal *[[Alen Leskovar]] – bobni, cajón ===Gostujoči člani === *[[Bojan Šen]] – pedal steel kitara, banjo, mandolina, električna kitara, kitara, orglice, tamburin, vokal *[[Gašper Balanč]] ("Stanley") – banjo, kitara, vokal *[[Gregor Preložnik]] – trobenta, tolkala, bobni, bas kitara, vokal *[[Robert Ivačič]] – orglice *[[Žiga Ravšelj]] – bobni *[[Alen Bučar Baras]] – bobni, cajón, irski buzuki, kazoo, vokal *[[Lan Artis]] – klaviature *[[Matic Mlakar]] – klaviature *[[Tadej Vasle]] ("Vaso") – kitara *[[Marko Ježek]] – kitara, električna kitara *[[Mike Drassler]] (ZDA) – kitara, električna kitara, mandolina, pedal steel kitara, violina *[[Zeb South]] (ZDA) – vokal, kitara ==Časovnica== <timeline> ImageSize = width:1000 height:auto barincrement:25 PlotArea = left:120 bottom:150 top:10 right:30 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:2016 till:2022 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Colors = id:lead value:green legend:solo_kitara id:rhythm value:limegreen legend:ritem_kitara id:violin value:lightpurple legend:violina id:bass value:blue legend:bas id:drums value:orange legend:bobni id:harmonica value:purple legend:orglice id:vocals value:red legend:vokal id:Bvox value:pink legend:spremljevalni_vokal id:banjo value:claret legend:banjo id:various value:yellow legend:različni_inštrumenti id:Lines value:black legend:singli&nbsp;ali&nbsp;albumi Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 ScaleMajor = increment:1 start:01/01/2016 PlotData= width:10 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:Jimmy&nbsp;Blackmore from:01/01/2016 till:24/07/2022 color:vocals bar:Jimmy&nbsp;Blackmore from:01/01/2016 till:24/07/2022 color:rhythm width:7 bar:Jimmy&nbsp;Blackmore from:01/01/2016 till:24/07/2022 color:harmonica Width:3 bar:Gašper&nbsp;Balanč from:01/01/2016 till:01/04/2017 color:rhythm bar:Gašper&nbsp;Balanč from:01/01/2016 till:01/04/2017 color:banjo width:7 bar:Gašper&nbsp;Balanč from:01/01/2016 till:01/04/2017 color:bvox width:3 bar:Sergej&nbsp;Horvat from:01/01/2016 till:24/07/2022 color:lead bar:Sergej&nbsp;Horvat from:01/01/2016 till:24/07/2022 color:rhythm width:3 bar:Gašper&nbsp;Kirn from:01/07/2016 till:24/07/2022 color:bass bar:Gašper&nbsp;Kirn from:01/07/2016 till:24/07/2022 color:bvox width:7 bar:Gašper&nbsp;Kirn from:01/07/2016 till:24/07/2022 color:violin width:3 bar:Miha&nbsp;Brvar from:01/12/2016 till:24/07/2022 color:banjo bar:Miha&nbsp;Brvar from:01/12/2016 till:24/07/2022 color:rhythm width:7 bar:Miha&nbsp;Brvar from:01/12/2016 till:24/07/2022 color:various width:3 bar:Domen&nbsp;Čerin from:20/07/2021 till:24/07/2022 color:rhythm bar:Domen&nbsp;Čerin from:20/07/2021 till:24/07/2022 color:vocals width:3 bar:Jure&nbsp;Skaza from:01/07/2016 till:24/07/2022 color:drums bar:Jure&nbsp;Skaza from:01/07/2016 till:24/07/2022 color:bvox width:3 bar:Alen&nbsp;Leskovar from:07/05/2022 till:24/07/2022 color:drums LineData = at:12/03/2016 color:black layer:back at:21/01/2017 color:black layer:back at:17/12/2017 color:black layer:back at:24/10/2019 color:black layer:back </timeline> == Diskografija == *[[One and Only]] ([[singel]]) 2016 *[[All That Matters In The End]] (singel) 2017 *[[Down The Line]] (singel) 2017 *[[So Long]] (singel) 2019 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih country skupin]] == Viri == * https://www.facebook.com/pg/pointless.rebels/about/?ref=page_internal * https://4d.rtvslo.si/arhiv/v-svojem-ritmu/174511820 * https://www.podskalo.si/koncert-skupine-pointless-rebels.html [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]] [[Kategorija:Country skupine]] n6vuq1trgnel3k90aazr5ynsfbyx2om 0 483701 5726172 5575681 2022-07-31T18:56:14Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | known_for = [[Čebelarstvo|čebelar]], [[pisec]] | occupation = }} '''Janez Sumper''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[Čebelarstvo|čebelar]], nabožni [[pisec]] in narodnoobrambni delavec, * [[11. december]] [[1827]], [[Loče|Loče pri Šentilju ob Dravi]], † [[18. januar]] [[1888]], [[Vernberk|Skočidol]]. == Življenje in delo == Po končani gimnaziji je študiral bogoslovje v [[Celovec|Celovcu]], kjer je bil leta 1851 posvečen. V tem času so mu celovški Slovenci, kot začasnemu učitelju slovenščine, izdali prigodnico ''Na slavu Janezu Sumperju''. Bil je [[kaplan]] v [[Šentilj (razločitev)|Šentilju ob Dravi]], [[provizor]] v [[Rožek]]u in Sedlicah, [[zakristan]] na [[Višarje|Višarjih]], kaplan v [[Špartjan]]u, Peravi in v [[Beljak]]u ter od 1861 do smrti župnik v Skočidolu. Občina mu je po smrti postavila nagrobni spomenik, ki je bil leta 1927 obnovljen. Kot bogoslovec je nadomestoval [[Anton Janežič|Antona Janežiča]] pri pouku [[slovenščina|slovenščine]], leta 1850 pa mu je pomagal pri sestavljanju nemško-slovenskega slovarja. Prizadeval si je za utrjevanje slovenščine na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], bil je med ustanovitelji katoliško-politične družbe za slovenske Korošce, leta 1880 pa je v Skočidolu pripravil velik ljudski tabor. Za [[Anton Martin Slomšek|Slomškovo]] ''Djanje svetnikov božjih'' je napisal več sestavkov, leta 1860 pa je izdal knjižico ''Višarski roman''. Kot izkušen čebelar je leta 1871 napisal ''Slovenski Bučelarček'', ki velja za prvi slovenski čebelarski priročnik. Izdelal je tudi poseben skočidolski panj, za katerega so značilne navadne in polovične naklade ter pregrade zoper divjo gradnjo satovja. Leta 2019 so mu v njegovi rodni vasi postavili spominsko ploščo. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=629959|avtor=Jože Stabej|ime=Janez Sumper|vir=SBL}} * [http://www.gorenjskiglas.si/article/20190512/C/190519950/1178/janez-sumper--koroski-anton-jansa Janez Sumper, koroški Anton Janša] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sumper, Janez}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski čebelarji]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] q0g1tju71hp86bxhl2zdcoh4g3mjj2o 0 485187 5726173 5634412 2022-07-31T18:56:19Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Bertold II. Andeški''' (''Bertold IV.'', ''Berchtold'', ''Bertholf''; † 27. junij 1151) je bil iz rodbine [[Andeški|Andeških grofov]], ki je nosil naslove grofa [[Grofija Dießen|Dießenskega]]-Andeškega-[[Plassenburg|Plasenburškega]]-[[Kulmbach|Kulmbaškega]] na [[Bavarska|Bavarskem]] in odvetnik (Vogt) samostana [[Samostan Benediktbeuern|Benediktbeuern]]. == Življenje in delo == [[Slika:Dießen Marienmünster Epitaph 492.jpg|mini|desno|300px|Pokrovna plošča samostanke grobnice z reilefom Bertolda II.]] Verjetno je bil sin grofa Arnolda Diesenskega († 1098) in Gizele iz Schweinfurta , hčere vojvode [[Oto III. (Švabski)|Ota III.]] Bertold I./II. (†1151)<ref name=«S1«>pri številčenju andeških Bertoldov zgodovinarji niso enotni; ''Enciklopedija Slovenije'' in ''Zgodovina Slovencev'' Bertolda (†1151) označuje kot I., nemški viri in Milko Kos pa kot II. (prednik širše rodbine, ki je bil leta 990 prvi omenjen v virih, je bil tudi Bertold). Posledično imajo tudi naslednji Bertoldi večjo ali manjšo zaporedno številko; zanesljivejša je identifikacija z letnico smrti.</ref>, ki je bival v mladosti na dreissinškem gradu, se v listini iz leta 1135 omenja kot „''comes de Plassenberch''“; domnevno je tedaj pridobil posesti ob zgornji [[Majna|Majni]] s [[Kulmbach]]om in dal tam zgraditi grad Plassenburg. Za svojo novo rezidenco je zgradil nov grad v [[Andechs]]u na vzhodni strani jezera Ammer. S tem je začel andeško vejo diessenških grofov. Grof Bertold je verjetno kmalu po letu 1100 ustvaril nov rodbine Andeških na Andeški gori. Grad [[Plassenburg]] (severno od [[Bayreuth]]) pa je verjetno bil zgrajen v začetku 1130-tih let, saj se naslov („grofje Plasenburški“ pojavlja po letu 1137). V tem času je verjetno prišlo do ustanovitve [[Kulmbach]]a, ki leži ob vznožju gora in se pojavlja v virih po letu 1174. Bertold je po očetu podedoval posesti ležeče okoli [[Ammersee]]-ja in [[Starnberger See]] in verjetno tudi [[Gornja Frankovska|gornjefrankovske]] posesti. Najkasneje do leta 1120 je lahko nasledil grofa ''Sigimare'', odvetnika (Vögte) samostana [[Samostan Benediktbeuern|Benediktbeuern]] in s tem znatno povečal svoj vpliv. Skrbel je tudi za samostan hiše disenskih grofov samostan [[Samostan Dießen]], ki ga je soustanovil (odvetništvo podeljeno 1130), ter imel dobre odnose tudi s samostanom [[Samostan Admont|Admont]], kateremu je podaril 15 Hub posesti v [[Možberk]]u ali Blatogradu na Koroškem, ko je v ta samostan vstopila njegova hči Kunigunda. Poroka s [[Sofija Istrska|Sofijo Istrsko]] († 1132), hčerko mejnega grofa [[Poppo II. Weimar-Orlamünde|Poppom II.]] [[Istra|Istrskim]] († 1103) iz rodbine grofov [[Weimarski (plemiška rodbina)|Weimar-Orlamünde]], je prinesla pridobitje posesti prvič na jugovzhodu Alp in rodbini dodatno dvignila ugled. Sofija je bila kraljevske krvi: Njena babica po očetu je bila Sofija, hči ogrskega kralja [[Béla I. Ogrski|Bela I.]] iz rodu [[Árpádovci|Arpadovcev]]. Smrt Sofijinega brata, mejnega grofa Ulrik II. Weimar-Orlamünde iz Istre leta 1112 je omogočila Bertoldu, da si je poleg [[Spanheimi|Spanheimov]] in [[Grofje Bogenski|Bogenskih]] pridobil tudi večino dediščine. Ta dediščina je postala osnova posesti Andeških ležeče na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Spodnjem Štajerskem]] in na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] (Me leti 1143/47 se je nazival tudi grof Kamniški (von Stein ([[Kamnik]])). Od leta 1140 naprej je bil Bertold stalni gost na dvoru kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III.]]; domnevno je šlo za spore med Andeškimi in [[Nadškofija Bamberg|Bamberški škofi]], ki so videli, da je njihova posvetno gospostvo na Zgornjem Frankovskem ogroženo. == Družina == Bertold je bil prvič poročen s [[Sofija Istrska|Sofijo Istrsko]] († 1132), hčerko mejnega grofa [[Poppo II. Weimar-Orlamünde|Poppom II.]] [[Istra|Istrskim]] († 1103), ki je izhajal iz rodbine grofov [[Weimarski (plemiška rodbina)|Weimar-Orlamünde]], drugič pa je poročil Kunigundo, hčerko grofa Ekberta II. iz Formbach-Pittena, po katerem je tudi dedovala. Otroci iz prvega zakona: * Poppo († 1148) * [[Bertold III. Andeški|Bertold III.]] († 1188) * [[Oto VI. Andeški|Oto VI.]] († 1196), [[škof v Briksnu]] 1165–1170 in [[Lista Bamberških nadškofov in škofov|škof v Bambergu]] 1177–1196 * Gizela († po letu 1150), oo Diepold II. († 1160/65), grof Berg-Schelklingen Otroci iz drugega zakona: * Matilda († 1160), opatinja samostana [[Samostan Edelstetten|Edelstetten]] * Eufemija († 1180), opatinja v samostanu [[Samostan Altomünster|Altomünster]] * Kunigunda († po 1139), nuna v ženskem samostanu [[Ženski samostan Admont|Admont]] == Zunanje povezave == * [http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/andechs_diessener/berthold_4_graf_von_andechs_+_1151.html Berthold IV., Graf von Andechs] bei [http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/ „Genealogie Mittelalter“] {{Mejni grofje Istre}} [[Kategorija:Andeški]] h9uhh416xo6lxh0hs78ukbghm21pvp6 4 485412 5726261 5719941 2022-08-01T02:24:51Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1–1000 wikitext text/x-wiki Od zadnje posodobitve 01. 08. 2022. je 12.961 strani glavnega prostora ustvarilo 177.195 edinstvenih uporabnikov. 10.000 najboljših uporabnikov je ustvarilo 174.233 strani ali 98,3% Wikipedije. === 1–1000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1 | [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] | 52.890 |- | 2 | [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] | 13.223 |- | 3 | [[Uporabnik:Grejo|Grejo]] | 12.542 |- | 4 | [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] | 6.609 |- | 5 | [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] | 5.370 |- | 6 | [[Uporabnik:Rude|Rude]] | 4.822 |- | 7 | [[Uporabnik:Slodave|Slodave]] | 4.436 |- | 8 | [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] | 4.238 |- | 9 | [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] | 3.486 |- | 10 | [[Uporabnik:Nusha|Nusha]] | 3.027 |- | 11 | [[Uporabnik:Paul28|Paul28]] | 2.972 |- | 12 | [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] | 2.843 |- | 13 | [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] | 2.160 |- | 14 | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 2.001 |- | 15 | [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] | 1.547 |- | 16 | [[Uporabnik:Romanm|Romanm]] | 1.125 |- | 17 | [[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] | 1.115 |- | 18 | [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] | 1.081 |- | 19 | [[Uporabnik:Mihas-bot|Mihas-bot]] | 884 |- | 20 | [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] | 839 |- | 21 | [[Uporabnik:Japan Football|Japan Football]] | 796 |- | 22 | [[Uporabnik:Pv21|Pv21]] | 793 |- | 23 | [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] | 729 |- | 24 | [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] | 687 |- | 25 | [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] | 611 |- | 26 | [[Uporabnik:Mich973|Mich973]] | 584 |- | 27 | [[Uporabnik:Renesemee|Renesemee]] | 572 |- | 28 | [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] | 572 |- | 29 | [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] | 538 |- | 30 | [[Uporabnik:Alebarasi|Alebarasi]] | 538 |- | 31 | [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] | 531 |- | 32 | [[Uporabnik:Marino|Marino]] | 519 |- | 33 | [[Uporabnik:Tone|Tone]] | 489 |- | 34 | [[Uporabnik:Archangel|Archangel]] | 408 |- | 35 | [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]] | 407 |- | 36 | [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] | 372 |- | 37 | [[Uporabnik:Rethymno|Rethymno]] | 360 |- | 38 | [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] | 357 |- | 39 | [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] | 335 |- | 40 | [[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] | 330 |- | 41 | [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] | 328 |- | 42 | [[Uporabnik:Matijap|Matijap]] | 310 |- | 43 | [[Uporabnik:Heretik|Heretik]] | 280 |- | 44 | [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] | 277 |- | 45 | [[Uporabnik:Pandrej|Pandrej]] | 271 |- | 46 | [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Doncsecz~slwiki]] | 270 |- | 47 | [[Uporabnik:Struc|Struc]] | 268 |- | 48 | [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] | 264 |- | 49 | [[Uporabnik:MGTom|MGTom]] | 260 |- | 50 | [[Uporabnik:Badavinc|Badavinc]] | 252 |- | 51 | [[Uporabnik:T@Di|T@Di]] | 251 |- | 52 | [[Uporabnik:Leopardi|Leopardi]] | 239 |- | 53 | [[Uporabnik:Ilirski gusar|Ilirski gusar]] | 236 |- | 54 | [[Uporabnik:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] | 231 |- | 55 | [[Uporabnik:Gnooi|Gnooi]] | 230 |- | 56 | [[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]] | 223 |- | 57 | [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] | 214 |- | 58 | [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] | 212 |- | 59 | [[Uporabnik:A09090091|A09090091]] | 206 |- | 60 | [[Uporabnik:Gap|Gap]] | 205 |- | 61 | [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] | 196 |- | 62 | [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] | 194 |- | 63 | [[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurijbavdaz]] | 192 |- | 64 | [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] | 188 |- | 65 | [[Uporabnik:Anton Mravcek~slwiki|Anton Mravcek~slwiki]] | 187 |- | 66 | [[Uporabnik:Fran|Fran]] | 184 |- | 67 | [[Uporabnik:Burek|Burek]] | 180 |- | 68 | [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] | 179 |- | 69 | [[Uporabnik:BJ89|BJ89]] | 163 |- | 70 | [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] | 162 |- | 71 | [[Uporabnik:BuDi|BuDi]] | 159 |- | 72 | [[Uporabnik:Yoda|Yoda]] | 158 |- | 73 | [[Uporabnik:Lanfra|Lanfra]] | 156 |- | 74 | [[Uporabnik:AndrejS.K|AndrejS.K]] | 156 |- | 75 | [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] | 154 |- | 76 | [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] | 151 |- | 77 | [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]] | 150 |- | 78 | [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] | 147 |- | 79 | [[Uporabnik:5er|5er]] | 145 |- | 80 | [[Uporabnik:Radek|Radek]] | 144 |- | 81 | [[Uporabnik:Genovefa|Genovefa]] | 143 |- | 82 | [[Uporabnik:Zupi|Zupi]] | 141 |- | 83 | [[Uporabnik:Mg|Mg]] | 141 |- | 84 | [[Uporabnik:Danielg123|Danielg123]] | 141 |- | 85 | [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]] | 140 |- | 86 | [[Uporabnik:Danny KM|Danny KM]] | 140 |- | 87 | [[Uporabnik:Cabana|Cabana]] | 139 |- | 88 | [[Uporabnik:Luka11235|Luka11235]] | 138 |- | 89 | [[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]] | 136 |- | 90 | [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] | 135 |- | 91 | [[Uporabnik:Tbddl|Tbddl]] | 134 |- | 92 | [[Uporabnik:Nebotigatreba7|Nebotigatreba7]] | 133 |- | 93 | [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Mravlja Matjaz]] | 130 |- | 94 | [[Uporabnik:Veprasmen|Veprasmen]] | 129 |- | 95 | [[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]] | 122 |- | 96 | [[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] | 119 |- | 97 | [[Uporabnik:Ajznponar|Ajznponar]] | 119 |- | 98 | [[Uporabnik:Janisterzaj|Janisterzaj]] | 116 |- | 99 | [[Uporabnik:Lander~slwiki|Lander~slwiki]] | 113 |- | 100 | [[Uporabnik:Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] | 112 |- | 101 | [[Uporabnik:Marko Krmac|Marko Krmac]] | 110 |- | 102 | [[Uporabnik:Rok42|Rok42]] | 106 |- | 103 | [[Uporabnik:Viki11rodno|Viki11rodno]] | 105 |- | 104 | [[Uporabnik:Osbp|Osbp]] | 105 |- | 105 | [[Uporabnik:Ben-Picc|Ben-Picc]] | 104 |- | 106 | [[Uporabnik:67.60.27.122|67.60.27.122]] | 101 |- | 107 | [[Uporabnik:Lacen|Lacen]] | 100 |- | 108 | [[Uporabnik:SamiKullström|SamiKullström]] | 99 |- | 109 | [[Uporabnik:FurmanKlemen|FurmanKlemen]] | 99 |- | 110 | [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] | 99 |- | 111 | [[Uporabnik:92.53.155.250|92.53.155.250]] | 98 |- | 112 | [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] | 97 |- | 113 | [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] | 97 |- | 114 | [[Uporabnik:Feniks|Feniks]] | 94 |- | 115 | [[Uporabnik:Freienthurn|Freienthurn]] | 93 |- | 116 | [[Uporabnik:Nimrod~slwiki|Nimrod~slwiki]] | 91 |- | 117 | [[Uporabnik:Haklc|Haklc]] | 90 |- | 118 | [[Uporabnik:Ipos|Ipos]] | 86 |- | 119 | [[Uporabnik:MrPanyGoff|MrPanyGoff]] | 85 |- | 120 | [[Uporabnik:Ajgorhoe|Ajgorhoe]] | 85 |- | 121 | [[Uporabnik:Slovenec sem|Slovenec sem]] | 83 |- | 122 | [[Uporabnik:Carameloncoffee|Carameloncoffee]] | 81 |- | 123 | [[Uporabnik:Prevod&priredba|Prevod&priredba]] | 78 |- | 124 | [[Uporabnik:Dkovacicg|Dkovacicg]] | 78 |- | 125 | [[Uporabnik:Lynxmb|Lynxmb]] | 76 |- | 126 | [[Uporabnik:Khorva|Khorva]] | 75 |- | 127 | [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] | 74 |- | 128 | [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] | 72 |- | 129 | [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] | 72 |- | 130 | [[Uporabnik:ILipovšek|ILipovšek]] | 72 |- | 131 | [[Uporabnik:Andsmo|Andsmo]] | 71 |- | 132 | [[Uporabnik:Sweden|Sweden]] | 70 |- | 133 | [[Uporabnik:Miran77|Miran77]] | 69 |- | 134 | [[Uporabnik:Darkopet|Darkopet]] | 69 |- | 135 | [[Uporabnik:Polonica|Polonica]] | 67 |- | 136 | [[Uporabnik:Zlatifilatelist|Zlatifilatelist]] | 66 |- | 137 | [[Uporabnik:Igor|Igor]] | 65 |- | 138 | [[Uporabnik:Zgnjecko|Zgnjecko]] | 63 |- | 139 | [[Uporabnik:MatheusMe|MatheusMe]] | 62 |- | 140 | [[Uporabnik:Darko Pes~slwiki|Darko Pes~slwiki]] | 61 |- | 141 | [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] | 60 |- | 142 | [[Uporabnik:NN|NN]] | 60 |- | 143 | [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] | 60 |- | 144 | [[Uporabnik:Prunk|Prunk]] | 59 |- | 145 | [[Uporabnik:56jhoG|56jhoG]] | 59 |- | 146 | [[Uporabnik:Bernijeri|Bernijeri]] | 58 |- | 147 | [[Uporabnik:Rosinant|Rosinant]] | 56 |- | 148 | [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] | 56 |- | 149 | [[Uporabnik:JGeoheli|JGeoheli]] | 56 |- | 150 | [[Uporabnik:Jay Hodec|Jay Hodec]] | 55 |- | 151 | [[Uporabnik:Garygo golob|Garygo golob]] | 54 |- | 152 | [[Uporabnik:Delphi goldy|Delphi goldy]] | 54 |- | 153 | [[Uporabnik:Grozec|Grozec]] | 53 |- | 154 | [[Uporabnik:Alsi24|Alsi24]] | 53 |- | 155 | [[Uporabnik:Joshua~slwiki|Joshua~slwiki]] | 52 |- | 156 | [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] | 52 |- | 157 | [[Uporabnik:Reorgart|Reorgart]] | 51 |- | 158 | [[Uporabnik:Eton vs harrow|Eton vs harrow]] | 51 |- | 159 | [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] | 50 |- | 160 | [[Uporabnik:Wikiped~slwiki|Wikiped~slwiki]] | 49 |- | 161 | [[Uporabnik:Blog84|Blog84]] | 49 |- | 162 | [[Uporabnik:BiS|BiS]] | 49 |- | 163 | [[Uporabnik:Odisej|Odisej]] | 48 |- | 164 | [[Uporabnik:Keber|Keber]] | 48 |- | 165 | [[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] | 47 |- | 166 | [[Uporabnik:Ales Em.|Ales Em.]] | 47 |- | 167 | [[Uporabnik:Mdolinar|Mdolinar]] | 46 |- | 168 | [[Uporabnik:Jz|Jz]] | 45 |- | 169 | [[Uporabnik:Godvisna|Godvisna]] | 45 |- | 170 | [[Uporabnik:JC|JC]] | 44 |- | 171 | [[Uporabnik:Urbi|Urbi]] | 43 |- | 172 | [[Uporabnik:Silvija|Silvija]] | 43 |- | 173 | [[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] | 43 |- | 174 | [[Uporabnik:Greek Strategos|Greek Strategos]] | 43 |- | 175 | [[Uporabnik:Spid3rM|Spid3rM]] | 42 |- | 176 | [[Uporabnik:An272727|An272727]] | 41 |- | 177 | [[Uporabnik:Jurij5|Jurij5]] | 40 |- | 178 | [[Uporabnik:Ghdf23e|Ghdf23e]] | 40 |- | 179 | [[Uporabnik:AstroKaktus|AstroKaktus]] | 40 |- | 180 | [[Uporabnik:Matej200|Matej200]] | 38 |- | 181 | [[Uporabnik:Szczecinolog|Szczecinolog]] | 37 |- | 182 | [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] | 37 |- | 183 | [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko-carpediem]] | 36 |- | 184 | [[Uporabnik:Proseminar 2005|Proseminar 2005]] | 36 |- | 185 | [[Uporabnik:Podmejc|Podmejc]] | 36 |- | 186 | [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] | 36 |- | 187 | [[Uporabnik:Nareto|Nareto]] | 36 |- | 188 | [[Uporabnik:Missmarple~slwiki|Missmarple~slwiki]] | 36 |- | 189 | [[Uporabnik:DRZAVICA|DRZAVICA]] | 36 |- | 190 | [[Uporabnik:Navportus|Navportus]] | 35 |- | 191 | [[Uporabnik:Iskra16|Iskra16]] | 35 |- | 192 | [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] | 34 |- | 193 | [[Uporabnik:Anchi3|Anchi3]] | 34 |- | 194 | [[Uporabnik:Triglav 2000|Triglav 2000]] | 33 |- | 195 | [[Uporabnik:PIHNER|PIHNER]] | 33 |- | 196 | [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] | 33 |- | 197 | [[Uporabnik:Tine5|Tine5]] | 32 |- | 198 | [[Uporabnik:Primorc na kvadrat|Primorc na kvadrat]] | 32 |- | 199 | [[Uporabnik:Lm|Lm]] | 32 |- | 200 | [[Uporabnik:89.212.40.246|89.212.40.246]] | 32 |- | 201 | [[Uporabnik:Pa3k|Pa3k]] | 31 |- | 202 | [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] | 31 |- | 203 | [[Uporabnik:Vucic|Vucic]] | 30 |- | 204 | [[Uporabnik:Revizorka|Revizorka]] | 30 |- | 205 | [[Uporabnik:Ljubljana007|Ljubljana007]] | 30 |- | 206 | [[Uporabnik:Zalozba sanje|Zalozba sanje]] | 29 |- | 207 | [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] | 29 |- | 208 | [[Uporabnik:Vdomen|Vdomen]] | 29 |- | 209 | [[Uporabnik:Miggie H|Miggie H]] | 29 |- | 210 | [[Uporabnik:Lyonski|Lyonski]] | 29 |- | 211 | [[Uporabnik:Endify|Endify]] | 29 |- | 212 | [[Uporabnik:Blazv|Blazv]] | 29 |- | 213 | [[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] | 29 |- | 214 | [[Uporabnik:X~slwiki|X~slwiki]] | 28 |- | 215 | [[Uporabnik:Vlado2208|Vlado2208]] | 28 |- | 216 | [[Uporabnik:Svcirbeljes|Svcirbeljes]] | 28 |- | 217 | [[Uporabnik:Makenzis|Makenzis]] | 28 |- | 218 | [[Uporabnik:Katy9|Katy9]] | 28 |- | 219 | [[Uporabnik:Javor|Javor]] | 28 |- | 220 | [[Uporabnik:Ike~slwiki|Ike~slwiki]] | 28 |- | 221 | [[Uporabnik:Francelj99|Francelj99]] | 28 |- | 222 | [[Uporabnik:B4d|B4d]] | 28 |- | 223 | [[Uporabnik:Rote kapelle|Rote kapelle]] | 27 |- | 224 | [[Uporabnik:Princess Maria|Princess Maria]] | 27 |- | 225 | [[Uporabnik:JurijM6|JurijM6]] | 27 |- | 226 | [[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] | 27 |- | 227 | [[Uporabnik:Edmoon|Edmoon]] | 27 |- | 228 | [[Uporabnik:Burduhuan|Burduhuan]] | 27 |- | 229 | [[Uporabnik:BenCe|BenCe]] | 27 |- | 230 | [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] | 26 |- | 231 | [[Uporabnik:Kastus~slwiki|Kastus~slwiki]] | 26 |- | 232 | [[Uporabnik:PhJ|PhJ]] | 25 |- | 233 | [[Uporabnik:Maja Vehar|Maja Vehar]] | 25 |- | 234 | [[Uporabnik:Grudy|Grudy]] | 25 |- | 235 | [[Uporabnik:Artelind|Artelind]] | 25 |- | 236 | [[Uporabnik:AnaJur|AnaJur]] | 25 |- | 237 | [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] | 25 |- | 238 | [[Uporabnik:Seba~slwiki|Seba~slwiki]] | 24 |- | 239 | [[Uporabnik:Krefts|Krefts]] | 24 |- | 240 | [[Uporabnik:Duxborut|Duxborut]] | 24 |- | 241 | [[Uporabnik:Belasolf29|Belasolf29]] | 24 |- | 242 | [[Uporabnik:TomažS|TomažS]] | 23 |- | 243 | [[Uporabnik:Tjasa DNK|Tjasa DNK]] | 23 |- | 244 | [[Uporabnik:SunnyZoya|SunnyZoya]] | 23 |- | 245 | [[Uporabnik:Spela92|Spela92]] | 23 |- | 246 | [[Uporabnik:Robertz|Robertz]] | 23 |- | 247 | [[Uporabnik:Pozlepster|Pozlepster]] | 23 |- | 248 | [[Uporabnik:Muklebor|Muklebor]] | 23 |- | 249 | [[Uporabnik:Majaseb|Majaseb]] | 23 |- | 250 | [[Uporabnik:Gibalec|Gibalec]] | 23 |- | 251 | [[Uporabnik:Ango|Ango]] | 23 |- | 252 | [[Uporabnik:YtoSu|YtoSu]] | 22 |- | 253 | [[Uporabnik:Skydancer|Skydancer]] | 22 |- | 254 | [[Uporabnik:Napsy|Napsy]] | 22 |- | 255 | [[Uporabnik:Matej2|Matej2]] | 22 |- | 256 | [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] | 22 |- | 257 | [[Uporabnik:JaKob|JaKob]] | 22 |- | 258 | [[Uporabnik:Gospodar|Gospodar]] | 22 |- | 259 | [[Uporabnik:Francsolina|Francsolina]] | 22 |- | 260 | [[Uporabnik:Birdie|Birdie]] | 22 |- | 261 | [[Uporabnik:194.249.39.217|194.249.39.217]] | 22 |- | 262 | [[Uporabnik:Matk~slwiki|Matk~slwiki]] | 21 |- | 263 | [[Uporabnik:Apolitičnost|Apolitičnost]] | 21 |- | 264 | [[Uporabnik:82.192.43.102|82.192.43.102]] | 21 |- | 265 | [[Uporabnik:Yoosh|Yoosh]] | 20 |- | 266 | [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] | 20 |- | 267 | [[Uporabnik:Stalingrad1942|Stalingrad1942]] | 20 |- | 268 | [[Uporabnik:Sodček|Sodček]] | 20 |- | 269 | [[Uporabnik:Polona|Polona]] | 20 |- | 270 | [[Uporabnik:Pishcotec|Pishcotec]] | 20 |- | 271 | [[Uporabnik:Niste navedli veljavnega uporabniškega imena|Niste navedli veljavnega uporabniškega imena]] | 20 |- | 272 | [[Uporabnik:Lagos|Lagos]] | 20 |- | 273 | [[Uporabnik:Dr. Angela|Dr. Angela]] | 20 |- | 274 | [[Uporabnik:Neznanec|Neznanec]] | 19 |- | 275 | [[Uporabnik:Jssmrenton|Jssmrenton]] | 19 |- | 276 | [[Uporabnik:Franc Zupanič|Franc Zupanič]] | 19 |- | 277 | [[Uporabnik:Evka32|Evka32]] | 19 |- | 278 | [[Uporabnik:Eri92|Eri92]] | 19 |- | 279 | [[Uporabnik:217.72.84.32|217.72.84.32]] | 19 |- | 280 | [[Uporabnik:193.201.212.157|193.201.212.157]] | 19 |- | 281 | [[Uporabnik:Si Martin|Si Martin]] | 18 |- | 282 | [[Uporabnik:MilanH|MilanH]] | 18 |- | 283 | [[Uporabnik:Luka666|Luka666]] | 18 |- | 284 | [[Uporabnik:Kolii|Kolii]] | 18 |- | 285 | [[Uporabnik:Jarc5|Jarc5]] | 18 |- | 286 | [[Uporabnik:Hereamana Pitya|Hereamana Pitya]] | 18 |- | 287 | [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] | 18 |- | 288 | [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] | 18 |- | 289 | [[Uporabnik:Asopotnik|Asopotnik]] | 18 |- | 290 | [[Uporabnik:193.77.234.58|193.77.234.58]] | 18 |- | 291 | [[Uporabnik:Y~slwiki|Y~slwiki]] | 17 |- | 292 | [[Uporabnik:Urharec|Urharec]] | 17 |- | 293 | [[Uporabnik:Pag|Pag]] | 17 |- | 294 | [[Uporabnik:Lowell~slwiki|Lowell~slwiki]] | 17 |- | 295 | [[Uporabnik:Khanassassin~slwiki|Khanassassin~slwiki]] | 17 |- | 296 | [[Uporabnik:JozeS|JozeS]] | 17 |- | 297 | [[Uporabnik:IAMSOMEBODYHERE|IAMSOMEBODYHERE]] | 17 |- | 298 | [[Uporabnik:Dr. tejtej|Dr. tejtej]] | 17 |- | 299 | [[Uporabnik:Brane.Blokar|Brane.Blokar]] | 17 |- | 300 | [[Uporabnik:213.253.99.153|213.253.99.153]] | 17 |- | 301 | [[Uporabnik:193.77.139.33|193.77.139.33]] | 17 |- | 302 | [[Uporabnik:X. leia. x|X. leia. x]] | 16 |- | 303 | [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] | 16 |- | 304 | [[Uporabnik:Neo7|Neo7]] | 16 |- | 305 | [[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] | 16 |- | 306 | [[Uporabnik:JKos12|JKos12]] | 16 |- | 307 | [[Uporabnik:Jernejz|Jernejz]] | 16 |- | 308 | [[Uporabnik:Janulaga|Janulaga]] | 16 |- | 309 | [[Uporabnik:Ilija~slwiki|Ilija~slwiki]] | 16 |- | 310 | [[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] | 16 |- | 311 | [[Uporabnik:D.svet|D.svet]] | 16 |- | 312 | [[Uporabnik:D.Grom|D.Grom]] | 16 |- | 313 | [[Uporabnik:Alexio R. Gorički|Alexio R. Gorički]] | 16 |- | 314 | [[Uporabnik:Zmaj~slwiki|Zmaj~slwiki]] | 15 |- | 315 | [[Uporabnik:Vanilia|Vanilia]] | 15 |- | 316 | [[Uporabnik:TN4556|TN4556]] | 15 |- | 317 | [[Uporabnik:Rik|Rik]] | 15 |- | 318 | [[Uporabnik:Relist|Relist]] | 15 |- | 319 | [[Uporabnik:Osiris (uzurpiran)|Osiris (uzurpiran)]] | 15 |- | 320 | [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] | 15 |- | 321 | [[Uporabnik:Lilchy|Lilchy]] | 15 |- | 322 | [[Uporabnik:Karel Slekovec|Karel Slekovec]] | 15 |- | 323 | [[Uporabnik:-ična|-ična]] | 15 |- | 324 | [[Uporabnik:EZdravstvo|EZdravstvo]] | 15 |- | 325 | [[Uporabnik:194.165.123.184|194.165.123.184]] | 15 |- | 326 | [[Uporabnik:Yugi Moto|Yugi Moto]] | 14 |- | 327 | [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urskapotocnik]] | 14 |- | 328 | [[Uporabnik:Smrtnik|Smrtnik]] | 14 |- | 329 | [[Uporabnik:Signal|Signal]] | 14 |- | 330 | [[Uporabnik:Prlek|Prlek]] | 14 |- | 331 | [[Uporabnik:Nadaja|Nadaja]] | 14 |- | 332 | [[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] | 14 |- | 333 | [[Uporabnik:Menikure|Menikure]] | 14 |- | 334 | [[Uporabnik:Max Viktor|Max Viktor]] | 14 |- | 335 | [[Uporabnik:Lisjak|Lisjak]] | 14 |- | 336 | [[Uporabnik:Kupper|Kupper]] | 14 |- | 337 | [[Uporabnik:Jure Ferletič|Jure Ferletič]] | 14 |- | 338 | [[Uporabnik:J donne|J donne]] | 14 |- | 339 | [[Uporabnik:Janja dvorsak|Janja dvorsak]] | 14 |- | 340 | [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] | 14 |- | 341 | [[Uporabnik:Genovefa11|Genovefa11]] | 14 |- | 342 | [[Uporabnik:EmiliaITČA|EmiliaITČA]] | 14 |- | 343 | [[Uporabnik:Emanuel5|Emanuel5]] | 14 |- | 344 | [[Uporabnik:Damjanpopic|Damjanpopic]] | 14 |- | 345 | [[Uporabnik:Cr|Cr]] | 14 |- | 346 | [[Uporabnik:Cl Cu111|Cl Cu111]] | 14 |- | 347 | [[Uporabnik:89.142.131.170|89.142.131.170]] | 14 |- | 348 | [[Uporabnik:212.118.69.124|212.118.69.124]] | 14 |- | 349 | [[Uporabnik:Zlatorok|Zlatorok]] | 13 |- | 350 | [[Uporabnik:Valuk|Valuk]] | 13 |- | 351 | [[Uporabnik:Sverige|Sverige]] | 13 |- | 352 | [[Uporabnik:Študent prava|Študent prava]] | 13 |- | 353 | [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] | 13 |- | 354 | [[Uporabnik:Mdolanc|Mdolanc]] | 13 |- | 355 | [[Uporabnik:Martinkrpan|Martinkrpan]] | 13 |- | 356 | [[Uporabnik:Lojzka|Lojzka]] | 13 |- | 357 | [[Uporabnik:Kr 009|Kr 009]] | 13 |- | 358 | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]] | 13 |- | 359 | [[Uporabnik:Gams~slwiki|Gams~slwiki]] | 13 |- | 360 | [[Uporabnik:Drago G|Drago G]] | 13 |- | 361 | [[Uporabnik:X4v13r3|X4v13r3]] | 12 |- | 362 | [[Uporabnik:Škrbec|Škrbec]] | 12 |- | 363 | [[Uporabnik:Pero Veliki|Pero Veliki]] | 12 |- | 364 | [[Uporabnik:Nkmb|Nkmb]] | 12 |- | 365 | [[Uporabnik:Ninak97|Ninak97]] | 12 |- | 366 | [[Uporabnik:MaNeMeBasat|MaNeMeBasat]] | 12 |- | 367 | [[Uporabnik:Lisjak20|Lisjak20]] | 12 |- | 368 | [[Uporabnik:Khgdh|Khgdh]] | 12 |- | 369 | [[Uporabnik:Kheva|Kheva]] | 12 |- | 370 | [[Uporabnik:Jazmin|Jazmin]] | 12 |- | 371 | [[Uporabnik:Janez Pregrad|Janez Pregrad]] | 12 |- | 372 | [[Uporabnik:Ibiuggib|Ibiuggib]] | 12 |- | 373 | [[Uporabnik:Grob-a|Grob-a]] | 12 |- | 374 | [[Uporabnik:Grmekglorija|Grmekglorija]] | 12 |- | 375 | [[Uporabnik:Greg-si|Greg-si]] | 12 |- | 376 | [[Uporabnik:Gartrozi|Gartrozi]] | 12 |- | 377 | [[Uporabnik:Citybus7|Citybus7]] | 12 |- | 378 | [[Uporabnik:Blaž|Blaž]] | 12 |- | 379 | [[Uporabnik:Andrej Mohorcic|Andrej Mohorcic]] | 12 |- | 380 | [[Uporabnik:Anabell|Anabell]] | 12 |- | 381 | [[Uporabnik:202.216.49.245|202.216.49.245]] | 12 |- | 382 | [[Uporabnik:195.250.208.151|195.250.208.151]] | 12 |- | 383 | [[Uporabnik:194.249.214.67|194.249.214.67]] | 12 |- | 384 | [[Uporabnik:193.2.69.128|193.2.69.128]] | 12 |- | 385 | [[Uporabnik:ZZoid|ZZoid]] | 11 |- | 386 | [[Uporabnik:Zala~slwiki|Zala~slwiki]] | 11 |- | 387 | [[Uporabnik:Zaks222|Zaks222]] | 11 |- | 388 | [[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] | 11 |- | 389 | [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] | 11 |- | 390 | [[Uporabnik:Tuma~slwiki|Tuma~slwiki]] | 11 |- | 391 | [[Uporabnik:Sredina|Sredina]] | 11 |- | 392 | [[Uporabnik:Slikarka|Slikarka]] | 11 |- | 393 | [[Uporabnik:Sinagoga Maribor|Sinagoga Maribor]] | 11 |- | 394 | [[Uporabnik:Settembrini~slwiki|Settembrini~slwiki]] | 11 |- | 395 | [[Uporabnik:Rokpok|Rokpok]] | 11 |- | 396 | [[Uporabnik:Rikša|Rikša]] | 11 |- | 397 | [[Uporabnik:Nahuel reko|Nahuel reko]] | 11 |- | 398 | [[Uporabnik:Muhamed~slwiki|Muhamed~slwiki]] | 11 |- | 399 | [[Uporabnik:Monika Čebulj|Monika Čebulj]] | 11 |- | 400 | [[Uporabnik:ModraLKA|ModraLKA]] | 11 |- | 401 | [[Uporabnik:Merlotica|Merlotica]] | 11 |- | 402 | [[Uporabnik:Matjazgregoric|Matjazgregoric]] | 11 |- | 403 | [[Uporabnik:Maj sm jz|Maj sm jz]] | 11 |- | 404 | [[Uporabnik:Lglukgl|Lglukgl]] | 11 |- | 405 | [[Uporabnik:Katykat012345|Katykat012345]] | 11 |- | 406 | [[Uporabnik:Kakyoin95|Kakyoin95]] | 11 |- | 407 | [[Uporabnik:JurijM|JurijM]] | 11 |- | 408 | [[Uporabnik:John Willock|John Willock]] | 11 |- | 409 | [[Uporabnik:JamarR|JamarR]] | 11 |- | 410 | [[Uporabnik:HairyFotr|HairyFotr]] | 11 |- | 411 | [[Uporabnik:Grosek|Grosek]] | 11 |- | 412 | [[Uporabnik:Gozd.ing|Gozd.ing]] | 11 |- | 413 | [[Uporabnik:Fizik|Fizik]] | 11 |- | 414 | [[Uporabnik:Davorin|Davorin]] | 11 |- | 415 | [[Uporabnik:Danijelkovac|Danijelkovac]] | 11 |- | 416 | [[Uporabnik:Chii|Chii]] | 11 |- | 417 | [[Uporabnik:BGBFBFBDF|BGBFBFBDF]] | 11 |- | 418 | [[Uporabnik:Astroboy|Astroboy]] | 11 |- | 419 | [[Uporabnik:212.18.57.102|212.18.57.102]] | 11 |- | 420 | [[Uporabnik:Yure12|Yure12]] | 10 |- | 421 | [[Uporabnik:Yedlow|Yedlow]] | 10 |- | 422 | [[Uporabnik:Wolfgang1212|Wolfgang1212]] | 10 |- | 423 | [[Uporabnik:W.123.W|W.123.W]] | 10 |- | 424 | [[Uporabnik:Tunaman008|Tunaman008]] | 10 |- | 425 | [[Uporabnik:Tadej2|Tadej2]] | 10 |- | 426 | [[Uporabnik:Stdazi|Stdazi]] | 10 |- | 427 | [[Uporabnik:Petra.merljak|Petra.merljak]] | 10 |- | 428 | [[Uporabnik:Pavlin Ines|Pavlin Ines]] | 10 |- | 429 | [[Uporabnik:PaSha|PaSha]] | 10 |- | 430 | [[Uporabnik:Nk365|Nk365]] | 10 |- | 431 | [[Uporabnik:MSvetek|MSvetek]] | 10 |- | 432 | [[Uporabnik:Maja.golob1|Maja.golob1]] | 10 |- | 433 | [[Uporabnik:LoveAlwaysWins|LoveAlwaysWins]] | 10 |- | 434 | [[Uporabnik:Liiimona|Liiimona]] | 10 |- | 435 | [[Uporabnik:Kocpek|Kocpek]] | 10 |- | 436 | [[Uporabnik:Kashi|Kashi]] | 10 |- | 437 | [[Uporabnik:Jeanom|Jeanom]] | 10 |- | 438 | [[Uporabnik:Guerini85|Guerini85]] | 10 |- | 439 | [[Uporabnik:Gray eyes|Gray eyes]] | 10 |- | 440 | [[Uporabnik:Gaber|Gaber]] | 10 |- | 441 | [[Uporabnik:Evon~slwiki|Evon~slwiki]] | 10 |- | 442 | [[Uporabnik:Eva Karničnik|Eva Karničnik]] | 10 |- | 443 | [[Uporabnik:DustWolf~slwiki|DustWolf~slwiki]] | 10 |- | 444 | [[Uporabnik:Blazko1944|Blazko1944]] | 10 |- | 445 | [[Uporabnik:Bbrnot|Bbrnot]] | 10 |- | 446 | [[Uporabnik:Ball|Ball]] | 10 |- | 447 | [[Uporabnik:AnaBo|AnaBo]] | 10 |- | 448 | [[Uporabnik:89.142.55.227|89.142.55.227]] | 10 |- | 449 | [[Uporabnik:2004ana|2004ana]] | 10 |- | 450 | [[Uporabnik:1~slwiki|1~slwiki]] | 10 |- | 451 | [[Uporabnik:194.249.10.81|194.249.10.81]] | 10 |- | 452 | [[Uporabnik:194.165.121.180|194.165.121.180]] | 10 |- | 453 | [[Uporabnik:Veryboringuser|Veryboringuser]] | 9 |- | 454 | [[Uporabnik:Tamara Platovšek|Tamara Platovšek]] | 9 |- | 455 | [[Uporabnik:-SlOvEnEc-|-SlOvEnEc-]] | 9 |- | 456 | [[Uporabnik:Sajtrga|Sajtrga]] | 9 |- | 457 | [[Uporabnik:Rok Cestnik|Rok Cestnik]] | 9 |- | 458 | [[Uporabnik:Mstein|Mstein]] | 9 |- | 459 | [[Uporabnik:Miladin|Miladin]] | 9 |- | 460 | [[Uporabnik:Miha21|Miha21]] | 9 |- | 461 | [[Uporabnik:Mars68|Mars68]] | 9 |- | 462 | [[Uporabnik:Mancamm|Mancamm]] | 9 |- | 463 | [[Uporabnik:Majochka|Majochka]] | 9 |- | 464 | [[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] | 9 |- | 465 | [[Uporabnik:Maja Jagodic|Maja Jagodic]] | 9 |- | 466 | [[Uporabnik:Maja Hajdinjak|Maja Hajdinjak]] | 9 |- | 467 | [[Uporabnik:M4a1 sherman|M4a1 sherman]] | 9 |- | 468 | [[Uporabnik:Leszek Jańczuk|Leszek Jańczuk]] | 9 |- | 469 | [[Uporabnik:Kvaljubljana|Kvaljubljana]] | 9 |- | 470 | [[Uporabnik:Klemen Fazlič|Klemen Fazlič]] | 9 |- | 471 | [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] | 9 |- | 472 | [[Uporabnik:Kalypso|Kalypso]] | 9 |- | 473 | [[Uporabnik:Kaktus999|Kaktus999]] | 9 |- | 474 | [[Uporabnik:Jvehar1|Jvehar1]] | 9 |- | 475 | [[Uporabnik:Jozze|Jozze]] | 9 |- | 476 | [[Uporabnik:JMerljak|JMerljak]] | 9 |- | 477 | [[Uporabnik:Jman~slwiki|Jman~slwiki]] | 9 |- | 478 | [[Uporabnik:Jelena Drazetic|Jelena Drazetic]] | 9 |- | 479 | [[Uporabnik:Janibraune|Janibraune]] | 9 |- | 480 | [[Uporabnik:Iskra17|Iskra17]] | 9 |- | 481 | [[Uporabnik:Illuminat~slwiki|Illuminat~slwiki]] | 9 |- | 482 | [[Uporabnik:HojsK|HojsK]] | 9 |- | 483 | [[Uporabnik:Helter|Helter]] | 9 |- | 484 | [[Uporabnik:GmTS01510|GmTS01510]] | 9 |- | 485 | [[Uporabnik:G-Mac|G-Mac]] | 9 |- | 486 | [[Uporabnik:Ging|Ging]] | 9 |- | 487 | [[Uporabnik:Ggorjan|Ggorjan]] | 9 |- | 488 | [[Uporabnik:Gergely Szabó77773|Gergely Szabó77773]] | 9 |- | 489 | [[Uporabnik:FMF-EO|FMF-EO]] | 9 |- | 490 | [[Uporabnik:Eva Kramar|Eva Kramar]] | 9 |- | 491 | [[Uporabnik:Edolen1|Edolen1]] | 9 |- | 492 | [[Uporabnik:BostjanBatagelj|BostjanBatagelj]] | 9 |- | 493 | [[Uporabnik:Atomicmind|Atomicmind]] | 9 |- | 494 | [[Uporabnik:Anuška A. Zakonjšek|Anuška A. Zakonjšek]] | 9 |- | 495 | [[Uporabnik:AlphaCenaturi|AlphaCenaturi]] | 9 |- | 496 | [[Uporabnik:89.142.105.10|89.142.105.10]] | 9 |- | 497 | [[Uporabnik:86.58.12.169|86.58.12.169]] | 9 |- | 498 | [[Uporabnik:194.249.52.160|194.249.52.160]] | 9 |- | 499 | [[Uporabnik:194.249.24.93|194.249.24.93]] | 9 |- | 500 | [[Uporabnik:194.165.118.61|194.165.118.61]] | 9 |- | 501 | [[Uporabnik:194.165.112.20|194.165.112.20]] | 9 |- | 502 | [[Uporabnik:Ziga293|Ziga293]] | 8 |- | 503 | [[Uporabnik:Zemljevidec|Zemljevidec]] | 8 |- | 504 | [[Uporabnik:Y-FI|Y-FI]] | 8 |- | 505 | [[Uporabnik:Veschcha|Veschcha]] | 8 |- | 506 | [[Uporabnik:Valju|Valju]] | 8 |- | 507 | [[Uporabnik:Toanvungtau|Toanvungtau]] | 8 |- | 508 | [[Uporabnik:Tkazazic|Tkazazic]] | 8 |- | 509 | [[Uporabnik:Teaadamlje|Teaadamlje]] | 8 |- | 510 | [[Uporabnik:Tamara Mesec|Tamara Mesec]] | 8 |- | 511 | [[Uporabnik:Tacen36b|Tacen36b]] | 8 |- | 512 | [[Uporabnik:Sven~slwiki|Sven~slwiki]] | 8 |- | 513 | [[Uporabnik:Supmblaz|Supmblaz]] | 8 |- | 514 | [[Uporabnik:Sponka|Sponka]] | 8 |- | 515 | [[Uporabnik:SPirih|SPirih]] | 8 |- | 516 | [[Uporabnik:Šolček|Šolček]] | 8 |- | 517 | [[Uporabnik:Sirena77|Sirena77]] | 8 |- | 518 | [[Uporabnik:SGruden|SGruden]] | 8 |- | 519 | [[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] | 8 |- | 520 | [[Uporabnik:RobiKobiFobi|RobiKobiFobi]] | 8 |- | 521 | [[Uporabnik:Prof. dr.nejc|Prof. dr.nejc]] | 8 |- | 522 | [[Uporabnik:Pisecbesedil|Pisecbesedil]] | 8 |- | 523 | [[Uporabnik:Oberkrainmusik|Oberkrainmusik]] | 8 |- | 524 | [[Uporabnik:Nejc89|Nejc89]] | 8 |- | 525 | [[Uporabnik:Nastja 7|Nastja 7]] | 8 |- | 526 | [[Uporabnik:Mojmir|Mojmir]] | 8 |- | 527 | [[Uporabnik:Mircka|Mircka]] | 8 |- | 528 | [[Uporabnik:Miracle1001|Miracle1001]] | 8 |- | 529 | [[Uporabnik:MiChO|MiChO]] | 8 |- | 530 | [[Uporabnik:Mhladn|Mhladn]] | 8 |- | 531 | [[Uporabnik:Mferenac|Mferenac]] | 8 |- | 532 | [[Uporabnik:MARSENIC IRENA|MARSENIC IRENA]] | 8 |- | 533 | [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] | 8 |- | 534 | [[Uporabnik:Linhart|Linhart]] | 8 |- | 535 | [[Uporabnik:Leia Leia|Leia Leia]] | 8 |- | 536 | [[Uporabnik:Kstrgar|Kstrgar]] | 8 |- | 537 | [[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] | 8 |- | 538 | [[Uporabnik:Karolina~slwiki|Karolina~slwiki]] | 8 |- | 539 | [[Uporabnik:Kajakaška36b|Kajakaška36b]] | 8 |- | 540 | [[Uporabnik:Jurius1991|Jurius1991]] | 8 |- | 541 | [[Uporabnik:JanezVajkard|JanezVajkard]] | 8 |- | 542 | [[Uporabnik:HorjakL|HorjakL]] | 8 |- | 543 | [[Uporabnik:Habarcstészta|Habarcstészta]] | 8 |- | 544 | [[Uporabnik:Gregor Šaronja|Gregor Šaronja]] | 8 |- | 545 | [[Uporabnik:Gnusi|Gnusi]] | 8 |- | 546 | [[Uporabnik:Geogeo|Geogeo]] | 8 |- | 547 | [[Uporabnik:Felipe08|Felipe08]] | 8 |- | 548 | [[Uporabnik:Črkonoša|Črkonoša]] | 8 |- | 549 | [[Uporabnik:Charlie89|Charlie89]] | 8 |- | 550 | [[Uporabnik:BoB~slwiki|BoB~slwiki]] | 8 |- | 551 | [[Uporabnik:Bilder|Bilder]] | 8 |- | 552 | [[Uporabnik:Austrian political observer|Austrian political observer]] | 8 |- | 553 | [[Uporabnik:Andrejk|Andrejk]] | 8 |- | 554 | [[Uporabnik:AboutABoyFan|AboutABoyFan]] | 8 |- | 555 | [[Uporabnik:78.153.35.53|78.153.35.53]] | 8 |- | 556 | [[Uporabnik:3xplo|3xplo]] | 8 |- | 557 | [[Uporabnik:195.250.219.156|195.250.219.156]] | 8 |- | 558 | [[Uporabnik:195.210.243.199|195.210.243.199]] | 8 |- | 559 | [[Uporabnik:193.95.216.32|193.95.216.32]] | 8 |- | 560 | [[Uporabnik:193.170.48.202|193.170.48.202]] | 8 |- | 561 | [[Uporabnik:193.138.43.2|193.138.43.2]] | 8 |- | 562 | [[Uporabnik:Zrim2010|Zrim2010]] | 7 |- | 563 | [[Uporabnik:Zalb|Zalb]] | 7 |- | 564 | [[Uporabnik:Wikipedijasl|Wikipedijasl]] | 7 |- | 565 | [[Uporabnik:Vpvpvpvp|Vpvpvpvp]] | 7 |- | 566 | [[Uporabnik:ViktorijaPraštalo|ViktorijaPraštalo]] | 7 |- | 567 | [[Uporabnik:Undine75|Undine75]] | 7 |- | 568 | [[Uporabnik:Tuoermin|Tuoermin]] | 7 |- | 569 | [[Uporabnik:Topjur01|Topjur01]] | 7 |- | 570 | [[Uporabnik:TinaMar|TinaMar]] | 7 |- | 571 | [[Uporabnik:Tilenis|Tilenis]] | 7 |- | 572 | [[Uporabnik:TIC Kamnik|TIC Kamnik]] | 7 |- | 573 | [[Uporabnik:Tejakoren|Tejakoren]] | 7 |- | 574 | [[Uporabnik:Tanmaru|Tanmaru]] | 7 |- | 575 | [[Uporabnik:StaJen|StaJen]] | 7 |- | 576 | [[Uporabnik:Sstone|Sstone]] | 7 |- | 577 | [[Uporabnik:SLOwikieditor|SLOwikieditor]] | 7 |- | 578 | [[Uporabnik:Sahist~slwiki|Sahist~slwiki]] | 7 |- | 579 | [[Uporabnik:RutoSu|RutoSu]] | 7 |- | 580 | [[Uporabnik:Romzy26|Romzy26]] | 7 |- | 581 | [[Uporabnik:Ravnikar93|Ravnikar93]] | 7 |- | 582 | [[Uporabnik:Pumpež|Pumpež]] | 7 |- | 583 | [[Uporabnik:Ppinia|Ppinia]] | 7 |- | 584 | [[Uporabnik:Poskocnigrizli|Poskocnigrizli]] | 7 |- | 585 | [[Uporabnik:PJakopin|PJakopin]] | 7 |- | 586 | [[Uporabnik:Ninnie|Ninnie]] | 7 |- | 587 | [[Uporabnik:Mskvarc|Mskvarc]] | 7 |- | 588 | [[Uporabnik:Moscow Connection|Moscow Connection]] | 7 |- | 589 | [[Uporabnik:ML8|ML8]] | 7 |- | 590 | [[Uporabnik:Mjakop|Mjakop]] | 7 |- | 591 | [[Uporabnik:Mehltretter|Mehltretter]] | 7 |- | 592 | [[Uporabnik:Maxm~slwiki|Maxm~slwiki]] | 7 |- | 593 | [[Uporabnik:Marko008|Marko008]] | 7 |- | 594 | [[Uporabnik:Manca258|Manca258]] | 7 |- | 595 | [[Uporabnik:Lucija Luknar|Lucija Luknar]] | 7 |- | 596 | [[Uporabnik:Lockmastr|Lockmastr]] | 7 |- | 597 | [[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] | 7 |- | 598 | [[Uporabnik:Katakombahad124|Katakombahad124]] | 7 |- | 599 | [[Uporabnik:JureCuhalev|JureCuhalev]] | 7 |- | 600 | [[Uporabnik:Jopl|Jopl]] | 7 |- | 601 | [[Uporabnik:Jelincic|Jelincic]] | 7 |- | 602 | [[Uporabnik:Janus~slwiki|Janus~slwiki]] | 7 |- | 603 | [[Uporabnik:JakobKljun|JakobKljun]] | 7 |- | 604 | [[Uporabnik:Izrael|Izrael]] | 7 |- | 605 | [[Uporabnik:Informator|Informator]] | 7 |- | 606 | [[Uporabnik:HienHuynh2020|HienHuynh2020]] | 7 |- | 607 | [[Uporabnik:FFAstudent|FFAstudent]] | 7 |- | 608 | [[Uporabnik:Er123|Er123]] | 7 |- | 609 | [[Uporabnik:Ephemeros|Ephemeros]] | 7 |- | 610 | [[Uporabnik:Domsseldorff|Domsseldorff]] | 7 |- | 611 | [[Uporabnik:Dietil Amin|Dietil Amin]] | 7 |- | 612 | [[Uporabnik:Derganc|Derganc]] | 7 |- | 613 | [[Uporabnik:DelphiColor|DelphiColor]] | 7 |- | 614 | [[Uporabnik:Brabizrender|Brabizrender]] | 7 |- | 615 | [[Uporabnik:Blendorwhat|Blendorwhat]] | 7 |- | 616 | [[Uporabnik:Besednjak~slwiki|Besednjak~slwiki]] | 7 |- | 617 | [[Uporabnik:Anja.bozic|Anja.bozic]] | 7 |- | 618 | [[Uporabnik:Anchitsa|Anchitsa]] | 7 |- | 619 | [[Uporabnik:Ales|Ales]] | 7 |- | 620 | [[Uporabnik:Aarnejcic|Aarnejcic]] | 7 |- | 621 | [[Uporabnik:Aajsamarakac|Aajsamarakac]] | 7 |- | 622 | [[Uporabnik:213.250.11.243|213.250.11.243]] | 7 |- | 623 | [[Uporabnik:212.30.72.245|212.30.72.245]] | 7 |- | 624 | [[Uporabnik:212.235.137.205|212.235.137.205]] | 7 |- | 625 | [[Uporabnik:212.18.53.82|212.18.53.82]] | 7 |- | 626 | [[Uporabnik:194.249.30.39|194.249.30.39]] | 7 |- | 627 | [[Uporabnik:194.249.229.25|194.249.229.25]] | 7 |- | 628 | [[Uporabnik:193.95.235.234|193.95.235.234]] | 7 |- | 629 | [[Uporabnik:193.77.178.139|193.77.178.139]] | 7 |- | 630 | [[Uporabnik:109.182.65.119|109.182.65.119]] | 7 |- | 631 | [[Uporabnik:109.182.231.41|109.182.231.41]] | 7 |- | 632 | [[Uporabnik:Znalko|Znalko]] | 6 |- | 633 | [[Uporabnik:Zarakavčič|Zarakavčič]] | 6 |- | 634 | [[Uporabnik:Zalivski|Zalivski]] | 6 |- | 635 | [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] | 6 |- | 636 | [[Uporabnik:Vojvodaslo|Vojvodaslo]] | 6 |- | 637 | [[Uporabnik:Vitago|Vitago]] | 6 |- | 638 | [[Uporabnik:Virenque~slwiki|Virenque~slwiki]] | 6 |- | 639 | [[Uporabnik:Vikibeki|Vikibeki]] | 6 |- | 640 | [[Uporabnik:Vampirka|Vampirka]] | 6 |- | 641 | [[Uporabnik:Urte|Urte]] | 6 |- | 642 | [[Uporabnik:Urska.limonca|Urska.limonca]] | 6 |- | 643 | [[Uporabnik:Urša.Gluščič|Urša.Gluščič]] | 6 |- | 644 | [[Uporabnik:Uros Pisece|Uros Pisece]] | 6 |- | 645 | [[Uporabnik:Tomiroz|Tomiroz]] | 6 |- | 646 | [[Uporabnik:Tic-bistrica|Tic-bistrica]] | 6 |- | 647 | [[Uporabnik:Tety|Tety]] | 6 |- | 648 | [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] | 6 |- | 649 | [[Uporabnik:SloStyria|SloStyria]] | 6 |- | 650 | [[Uporabnik:Slaučeč|Slaučeč]] | 6 |- | 651 | [[Uporabnik:Skufcamaja|Skufcamaja]] | 6 |- | 652 | [[Uporabnik:Skip|Skip]] | 6 |- | 653 | [[Uporabnik:Sircax|Sircax]] | 6 |- | 654 | [[Uporabnik:SanjaSl|SanjaSl]] | 6 |- | 655 | [[Uporabnik:Rozika76|Rozika76]] | 6 |- | 656 | [[Uporabnik:Rotovnik|Rotovnik]] | 6 |- | 657 | [[Uporabnik:Rodman10|Rodman10]] | 6 |- | 658 | [[Uporabnik:RikyLord|RikyLord]] | 6 |- | 659 | [[Uporabnik:Prixon|Prixon]] | 6 |- | 660 | [[Uporabnik:Primizz|Primizz]] | 6 |- | 661 | [[Uporabnik:PrijateljD|PrijateljD]] | 6 |- | 662 | [[Uporabnik:Plp~slwiki|Plp~slwiki]] | 6 |- | 663 | [[Uporabnik:Peru64|Peru64]] | 6 |- | 664 | [[Uporabnik:Peli|Peli]] | 6 |- | 665 | [[Uporabnik:Pagole|Pagole]] | 6 |- | 666 | [[Uporabnik:Ornitologi|Ornitologi]] | 6 |- | 667 | [[Uporabnik:Nina Spruk|Nina Spruk]] | 6 |- | 668 | [[Uporabnik:Nina Kobentar|Nina Kobentar]] | 6 |- | 669 | [[Uporabnik:Naltharial|Naltharial]] | 6 |- | 670 | [[Uporabnik:Nac3|Nac3]] | 6 |- | 671 | [[Uporabnik:Mrtn12|Mrtn12]] | 6 |- | 672 | [[Uporabnik:Miha sinkovec|Miha sinkovec]] | 6 |- | 673 | [[Uporabnik:Memage|Memage]] | 6 |- | 674 | [[Uporabnik:Matjaz70|Matjaz70]] | 6 |- | 675 | [[Uporabnik:Matija Kodelja|Matija Kodelja]] | 6 |- | 676 | [[Uporabnik:MatevzT|MatevzT]] | 6 |- | 677 | [[Uporabnik:Marta07|Marta07]] | 6 |- | 678 | [[Uporabnik:MARJETICA72|MARJETICA72]] | 6 |- | 679 | [[Uporabnik:Marcello.potocco|Marcello.potocco]] | 6 |- | 680 | [[Uporabnik:Malojojo|Malojojo]] | 6 |- | 681 | [[Uporabnik:Mailman|Mailman]] | 6 |- | 682 | [[Uporabnik:Mac.h|Mac.h]] | 6 |- | 683 | [[Uporabnik:Luigi Salvatore Vadacchino|Luigi Salvatore Vadacchino]] | 6 |- | 684 | [[Uporabnik:Lucija Pikš|Lucija Pikš]] | 6 |- | 685 | [[Uporabnik:La rosa negra|La rosa negra]] | 6 |- | 686 | [[Uporabnik:Lara Vončina|Lara Vončina]] | 6 |- | 687 | [[Uporabnik:Kreativni|Kreativni]] | 6 |- | 688 | [[Uporabnik:Kobarid|Kobarid]] | 6 |- | 689 | [[Uporabnik:Klarasirovnik97|Klarasirovnik97]] | 6 |- | 690 | [[Uporabnik:Katykaty123|Katykaty123]] | 6 |- | 691 | [[Uporabnik:Katherineslo|Katherineslo]] | 6 |- | 692 | [[Uporabnik:Jonson22|Jonson22]] | 6 |- | 693 | [[Uporabnik:JLP|JLP]] | 6 |- | 694 | [[Uporabnik:Jernej89|Jernej89]] | 6 |- | 695 | [[Uporabnik:Janezp~slwiki|Janezp~slwiki]] | 6 |- | 696 | [[Uporabnik:Ililic|Ililic]] | 6 |- | 697 | [[Uporabnik:IgorvonLenart|IgorvonLenart]] | 6 |- | 698 | [[Uporabnik:Hermes~slwiki|Hermes~slwiki]] | 6 |- | 699 | [[Uporabnik:Gz|Gz]] | 6 |- | 700 | [[Uporabnik:Frik~slwiki|Frik~slwiki]] | 6 |- | 701 | [[Uporabnik:Fposel|Fposel]] | 6 |- | 702 | [[Uporabnik:Flossy|Flossy]] | 6 |- | 703 | [[Uporabnik:E-pošta neobvezno|E-pošta neobvezno]] | 6 |- | 704 | [[Uporabnik:Dinobot~slwiki|Dinobot~slwiki]] | 6 |- | 705 | [[Uporabnik:DILKVE|DILKVE]] | 6 |- | 706 | [[Uporabnik:ČlovekNaLuni|ČlovekNaLuni]] | 6 |- | 707 | [[Uporabnik:Boziva|Boziva]] | 6 |- | 708 | [[Uporabnik:Binabuba|Binabuba]] | 6 |- | 709 | [[Uporabnik:Bijer|Bijer]] | 6 |- | 710 | [[Uporabnik:Arnel|Arnel]] | 6 |- | 711 | [[Uporabnik:Arminij|Arminij]] | 6 |- | 712 | [[Uporabnik:Ardweaden|Ardweaden]] | 6 |- | 713 | [[Uporabnik:Anže Mlakar|Anže Mlakar]] | 6 |- | 714 | [[Uporabnik:Anja luznik|Anja luznik]] | 6 |- | 715 | [[Uporabnik:Anirg|Anirg]] | 6 |- | 716 | [[Uporabnik:Anika.ve|Anika.ve]] | 6 |- | 717 | [[Uporabnik:AndrejTT|AndrejTT]] | 6 |- | 718 | [[Uporabnik:Anastassja|Anastassja]] | 6 |- | 719 | [[Uporabnik:Alias jaro|Alias jaro]] | 6 |- | 720 | [[Uporabnik:Albus|Albus]] | 6 |- | 721 | [[Uporabnik:Admoy|Admoy]] | 6 |- | 722 | [[Uporabnik:89.142.97.109|89.142.97.109]] | 6 |- | 723 | [[Uporabnik:89.142.50.234|89.142.50.234]] | 6 |- | 724 | [[Uporabnik:86.61.1.36|86.61.1.36]] | 6 |- | 725 | [[Uporabnik:213.253.94.39|213.253.94.39]] | 6 |- | 726 | [[Uporabnik:212.118.70.60|212.118.70.60]] | 6 |- | 727 | [[Uporabnik:195.250.208.88|195.250.208.88]] | 6 |- | 728 | [[Uporabnik:195.250.208.252|195.250.208.252]] | 6 |- | 729 | [[Uporabnik:195.210.210.187|195.210.210.187]] | 6 |- | 730 | [[Uporabnik:195.210.209.36|195.210.209.36]] | 6 |- | 731 | [[Uporabnik:194.249.10.37|194.249.10.37]] | 6 |- | 732 | [[Uporabnik:194.165.123.77|194.165.123.77]] | 6 |- | 733 | [[Uporabnik:193.77.34.205|193.77.34.205]] | 6 |- | 734 | [[Uporabnik:193.77.230.158|193.77.230.158]] | 6 |- | 735 | [[Uporabnik:193.77.16.158|193.77.16.158]] | 6 |- | 736 | [[Uporabnik:109.182.68.63|109.182.68.63]] | 6 |- | 737 | [[Uporabnik:פארוק|פארוק]] | 5 |- | 738 | [[Uporabnik:Zaplaz|Zaplaz]] | 5 |- | 739 | [[Uporabnik:Von waxenstein|Von waxenstein]] | 5 |- | 740 | [[Uporabnik:VERONIKA70|VERONIKA70]] | 5 |- | 741 | [[Uporabnik:Ursha007|Ursha007]] | 5 |- | 742 | [[Uporabnik:Toxic 92|Toxic 92]] | 5 |- | 743 | [[Uporabnik:TomazKobula|TomazKobula]] | 5 |- | 744 | [[Uporabnik:Tomaz84|Tomaz84]] | 5 |- | 745 | [[Uporabnik:TinTin~slwiki|TinTin~slwiki]] | 5 |- | 746 | [[Uporabnik:TINKO|TINKO]] | 5 |- | 747 | [[Uporabnik:Tine6|Tine6]] | 5 |- | 748 | [[Uporabnik:Timmesic16|Timmesic16]] | 5 |- | 749 | [[Uporabnik:Tanja12|Tanja12]] | 5 |- | 750 | [[Uporabnik:Tamaraljubec|Tamaraljubec]] | 5 |- | 751 | [[Uporabnik:T2~slwiki|T2~slwiki]] | 5 |- | 752 | [[Uporabnik:Sverde1|Sverde1]] | 5 |- | 753 | [[Uporabnik:Staneziherl|Staneziherl]] | 5 |- | 754 | [[Uporabnik:Stal|Stal]] | 5 |- | 755 | [[Uporabnik:Spernar|Spernar]] | 5 |- | 756 | [[Uporabnik:Smarttventhusiast|Smarttventhusiast]] | 5 |- | 757 | [[Uporabnik:Slovenija1|Slovenija1]] | 5 |- | 758 | [[Uporabnik:SloveniaVideo|SloveniaVideo]] | 5 |- | 759 | [[Uporabnik:SLO MARE|SLO MARE]] | 5 |- | 760 | [[Uporabnik:Skajish|Skajish]] | 5 |- | 761 | [[Uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]] | 5 |- | 762 | [[Uporabnik:Silva Černuta|Silva Černuta]] | 5 |- | 763 | [[Uporabnik:Siliciumsilicium|Siliciumsilicium]] | 5 |- | 764 | [[Uporabnik:Silence-r|Silence-r]] | 5 |- | 765 | [[Uporabnik:Saša Zafred|Saša Zafred]] | 5 |- | 766 | [[Uporabnik:SandraC~slwiki|SandraC~slwiki]] | 5 |- | 767 | [[Uporabnik:Sahtiar|Sahtiar]] | 5 |- | 768 | [[Uporabnik:Robin Hood~slwiki|Robin Hood~slwiki]] | 5 |- | 769 | [[Uporabnik:Rajhlara|Rajhlara]] | 5 |- | 770 | [[Uporabnik:Psihologijawikipedija|Psihologijawikipedija]] | 5 |- | 771 | [[Uporabnik:Primozobal|Primozobal]] | 5 |- | 772 | [[Uporabnik:Pooysie gui.pig|Pooysie gui.pig]] | 5 |- | 773 | [[Uporabnik:Polkovnik|Polkovnik]] | 5 |- | 774 | [[Uporabnik:Pokojnine|Pokojnine]] | 5 |- | 775 | [[Uporabnik:Plamencek~slwiki|Plamencek~slwiki]] | 5 |- | 776 | [[Uporabnik:Pipanja|Pipanja]] | 5 |- | 777 | [[Uporabnik:Picnik|Picnik]] | 5 |- | 778 | [[Uporabnik:Pety.94|Pety.94]] | 5 |- | 779 | [[Uporabnik:Patricijakozmus|Patricijakozmus]] | 5 |- | 780 | [[Uporabnik:Oukeea|Oukeea]] | 5 |- | 781 | [[Uporabnik:Oko13|Oko13]] | 5 |- | 782 | [[Uporabnik:Nyc94|Nyc94]] | 5 |- | 783 | [[Uporabnik:Nusavesd|Nusavesd]] | 5 |- | 784 | [[Uporabnik:NušaF|NušaF]] | 5 |- | 785 | [[Uporabnik:Neyc|Neyc]] | 5 |- | 786 | [[Uporabnik:Ne*vsebuje*nobenih*črk|Ne*vsebuje*nobenih*črk]] | 5 |- | 787 | [[Uporabnik:Neurotic|Neurotic]] | 5 |- | 788 | [[Uporabnik:Murfi~slwiki|Murfi~slwiki]] | 5 |- | 789 | [[Uporabnik:Mucacopatarica|Mucacopatarica]] | 5 |- | 790 | [[Uporabnik:Monty~slwiki|Monty~slwiki]] | 5 |- | 791 | [[Uporabnik:Mokitna|Mokitna]] | 5 |- | 792 | [[Uporabnik:MMatej|MMatej]] | 5 |- | 793 | [[Uporabnik:Mladinski svet Ajdovščina|Mladinski svet Ajdovščina]] | 5 |- | 794 | [[Uporabnik:Mjkrizaj|Mjkrizaj]] | 5 |- | 795 | [[Uporabnik:MisterAnthony|MisterAnthony]] | 5 |- | 796 | [[Uporabnik:Mirtma|Mirtma]] | 5 |- | 797 | [[Uporabnik:Mirella Gergolet|Mirella Gergolet]] | 5 |- | 798 | [[Uporabnik:Miki386|Miki386]] | 5 |- | 799 | [[Uporabnik:Mi.B.|Mi.B.]] | 5 |- | 800 | [[Uporabnik:Messner|Messner]] | 5 |- | 801 | [[Uporabnik:MedicalNurse|MedicalNurse]] | 5 |- | 802 | [[Uporabnik:Matrex12345|Matrex12345]] | 5 |- | 803 | [[Uporabnik:Mate Mate|Mate Mate]] | 5 |- | 804 | [[Uporabnik:Marjana grabnar|Marjana grabnar]] | 5 |- | 805 | [[Uporabnik:Marinvid|Marinvid]] | 5 |- | 806 | [[Uporabnik:Luka.pusnik|Luka.pusnik]] | 5 |- | 807 | [[Uporabnik:Luka132|Luka132]] | 5 |- | 808 | [[Uporabnik:Lučka Böhm|Lučka Böhm]] | 5 |- | 809 | [[Uporabnik:Lpestotnik|Lpestotnik]] | 5 |- | 810 | [[Uporabnik:Lothar~slwiki|Lothar~slwiki]] | 5 |- | 811 | [[Uporabnik:Libelin|Libelin]] | 5 |- | 812 | [[Uporabnik:LFC|LFC]] | 5 |- | 813 | [[Uporabnik:LesleyCommunist|LesleyCommunist]] | 5 |- | 814 | [[Uporabnik:Leon Lončarič|Leon Lončarič]] | 5 |- | 815 | [[Uporabnik:Lea Cankar|Lea Cankar]] | 5 |- | 816 | [[Uporabnik:Lbracovic|Lbracovic]] | 5 |- | 817 | [[Uporabnik:KungFuBeta|KungFuBeta]] | 5 |- | 818 | [[Uporabnik:Ko8zolec|Ko8zolec]] | 5 |- | 819 | [[Uporabnik:Klavdija Janež|Klavdija Janež]] | 5 |- | 820 | [[Uporabnik:Klarck|Klarck]] | 5 |- | 821 | [[Uporabnik:Kchristl|Kchristl]] | 5 |- | 822 | [[Uporabnik:Kanghuitari|Kanghuitari]] | 5 |- | 823 | [[Uporabnik:K aiia K|K aiia K]] | 5 |- | 824 | [[Uporabnik:JulijaO|JulijaO]] | 5 |- | 825 | [[Uporabnik:Julijan Pelikan|Julijan Pelikan]] | 5 |- | 826 | [[Uporabnik:JU580~slwiki|JU580~slwiki]] | 5 |- | 827 | [[Uporabnik:Jozicav|Jozicav]] | 5 |- | 828 | [[Uporabnik:Josip Lajveš|Josip Lajveš]] | 5 |- | 829 | [[Uporabnik:Jernej Kusterle|Jernej Kusterle]] | 5 |- | 830 | [[Uporabnik:Isjk|Isjk]] | 5 |- | 831 | [[Uporabnik:Irena85|Irena85]] | 5 |- | 832 | [[Uporabnik:Horvathzala|Horvathzala]] | 5 |- | 833 | [[Uporabnik:Hermelika|Hermelika]] | 5 |- | 834 | [[Uporabnik:Henryk Borawski|Henryk Borawski]] | 5 |- | 835 | [[Uporabnik:Henry3243|Henry3243]] | 5 |- | 836 | [[Uporabnik:Gurman.|Gurman.]] | 5 |- | 837 | [[Uporabnik:Gregor001|Gregor001]] | 5 |- | 838 | [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] | 5 |- | 839 | [[Uporabnik:Goli oder|Goli oder]] | 5 |- | 840 | [[Uporabnik:Girlstar|Girlstar]] | 5 |- | 841 | [[Uporabnik:Gerkman|Gerkman]] | 5 |- | 842 | [[Uporabnik:General lee|General lee]] | 5 |- | 843 | [[Uporabnik:Gallean|Gallean]] | 5 |- | 844 | [[Uporabnik:Flem|Flem]] | 5 |- | 845 | [[Uporabnik:Filth~slwiki|Filth~slwiki]] | 5 |- | 846 | [[Uporabnik:Evafranko|Evafranko]] | 5 |- | 847 | [[Uporabnik:Enras4|Enras4]] | 5 |- | 848 | [[Uporabnik:Ekaterina|Ekaterina]] | 5 |- | 849 | [[Uporabnik:Edirisa|Edirisa]] | 5 |- | 850 | [[Uporabnik:DoraK|DoraK]] | 5 |- | 851 | [[Uporabnik:Domenwiki|Domenwiki]] | 5 |- | 852 | [[Uporabnik:Doctus3|Doctus3]] | 5 |- | 853 | [[Uporabnik:Dkkk|Dkkk]] | 5 |- | 854 | [[Uporabnik:Didi379|Didi379]] | 5 |- | 855 | [[Uporabnik:DejanZajc|DejanZajc]] | 5 |- | 856 | [[Uporabnik:David Sakic|David Sakic]] | 5 |- | 857 | [[Uporabnik:Couiros22|Couiros22]] | 5 |- | 858 | [[Uporabnik:Cnilpa|Cnilpa]] | 5 |- | 859 | [[Uporabnik:Callidus~slwiki|Callidus~slwiki]] | 5 |- | 860 | [[Uporabnik:Brb17|Brb17]] | 5 |- | 861 | [[Uporabnik:Brazisk|Brazisk]] | 5 |- | 862 | [[Uporabnik:Bpokrivac|Bpokrivac]] | 5 |- | 863 | [[Uporabnik:Boschtjan|Boschtjan]] | 5 |- | 864 | [[Uporabnik:BastjanJ|BastjanJ]] | 5 |- | 865 | [[Uporabnik:Aurelio de Sandoval|Aurelio de Sandoval]] | 5 |- | 866 | [[Uporabnik:Atacamadesert12~slwiki|Atacamadesert12~slwiki]] | 5 |- | 867 | [[Uporabnik:Arisd|Arisd]] | 5 |- | 868 | [[Uporabnik:AnthonyVillain|AnthonyVillain]] | 5 |- | 869 | [[Uporabnik:Anja Jalšovec|Anja Jalšovec]] | 5 |- | 870 | [[Uporabnik:Anja.cerne|Anja.cerne]] | 5 |- | 871 | [[Uporabnik:Anja Božič|Anja Božič]] | 5 |- | 872 | [[Uporabnik:Anita.dzafic|Anita.dzafic]] | 5 |- | 873 | [[Uporabnik:Andrejcencic|Andrejcencic]] | 5 |- | 874 | [[Uporabnik:Ana Elizabeta|Ana Elizabeta]] | 5 |- | 875 | [[Uporabnik:Amanesciri2021|Amanesciri2021]] | 5 |- | 876 | [[Uporabnik:Alex breznik|Alex breznik]] | 5 |- | 877 | [[Uporabnik:Aleks Gomboc|Aleks Gomboc]] | 5 |- | 878 | [[Uporabnik:Al3sal3ssinjo|Al3sal3ssinjo]] | 5 |- | 879 | [[Uporabnik:Aichi|Aichi]] | 5 |- | 880 | [[Uporabnik:85.10.23.105|85.10.23.105]] | 5 |- | 881 | [[Uporabnik:84.52.159.48|84.52.159.48]] | 5 |- | 882 | [[Uporabnik:82.50.47.191|82.50.47.191]] | 5 |- | 883 | [[Uporabnik:82.149.27.27|82.149.27.27]] | 5 |- | 884 | [[Uporabnik:61.248.143.2|61.248.143.2]] | 5 |- | 885 | [[Uporabnik:213.250.14.185|213.250.14.185]] | 5 |- | 886 | [[Uporabnik:213.157.228.253|213.157.228.253]] | 5 |- | 887 | [[Uporabnik:213.143.79.230|213.143.79.230]] | 5 |- | 888 | [[Uporabnik:213.143.75.136|213.143.75.136]] | 5 |- | 889 | [[Uporabnik:195.250.208.31|195.250.208.31]] | 5 |- | 890 | [[Uporabnik:195.210.243.81|195.210.243.81]] | 5 |- | 891 | [[Uporabnik:195.210.229.111|195.210.229.111]] | 5 |- | 892 | [[Uporabnik:195.210.223.7|195.210.223.7]] | 5 |- | 893 | [[Uporabnik:194.249.91.162|194.249.91.162]] | 5 |- | 894 | [[Uporabnik:194.249.57.231|194.249.57.231]] | 5 |- | 895 | [[Uporabnik:194.249.56.18|194.249.56.18]] | 5 |- | 896 | [[Uporabnik:194.249.10.84|194.249.10.84]] | 5 |- | 897 | [[Uporabnik:194.249.10.83|194.249.10.83]] | 5 |- | 898 | [[Uporabnik:194.249.10.77|194.249.10.77]] | 5 |- | 899 | [[Uporabnik:194.249.10.36|194.249.10.36]] | 5 |- | 900 | [[Uporabnik:194.249.10.20|194.249.10.20]] | 5 |- | 901 | [[Uporabnik:194.249.10.11|194.249.10.11]] | 5 |- | 902 | [[Uporabnik:194.249.10.109|194.249.10.109]] | 5 |- | 903 | [[Uporabnik:194.165.113.66|194.165.113.66]] | 5 |- | 904 | [[Uporabnik:193.95.219.217|193.95.219.217]] | 5 |- | 905 | [[Uporabnik:193.77.241.73|193.77.241.73]] | 5 |- | 906 | [[Uporabnik:193.77.198.131|193.77.198.131]] | 5 |- | 907 | [[Uporabnik:193.77.158.128|193.77.158.128]] | 5 |- | 908 | [[Uporabnik:193.77.153.171|193.77.153.171]] | 5 |- | 909 | [[Uporabnik:193.2.253.126|193.2.253.126]] | 5 |- | 910 | [[Uporabnik:193.2.154.13|193.2.154.13]] | 5 |- | 911 | [[Uporabnik:193.2.136.41|193.2.136.41]] | 5 |- | 912 | [[Uporabnik:193.2.115.79|193.2.115.79]] | 5 |- | 913 | [[Uporabnik:せいきょういく|せいきょういく]] | 4 |- | 914 | [[Uporabnik:Тежава|Тежава]] | 4 |- | 915 | [[Uporabnik:Росул|Росул]] | 4 |- | 916 | [[Uporabnik:Бојанић Тибор|Бојанић Тибор]] | 4 |- | 917 | [[Uporabnik:Zeljko00|Zeljko00]] | 4 |- | 918 | [[Uporabnik:Zdravko Kapus|Zdravko Kapus]] | 4 |- | 919 | [[Uporabnik:Y=sin(x)|Y=sin(x)]] | 4 |- | 920 | [[Uporabnik:Yean|Yean]] | 4 |- | 921 | [[Uporabnik:Xrb~slwiki|Xrb~slwiki]] | 4 |- | 922 | [[Uporabnik:Werewolf|Werewolf]] | 4 |- | 923 | [[Uporabnik:Wanderlust6|Wanderlust6]] | 4 |- | 924 | [[Uporabnik:Vujacicm|Vujacicm]] | 4 |- | 925 | [[Uporabnik:Vogelstein|Vogelstein]] | 4 |- | 926 | [[Uporabnik:Vitka|Vitka]] | 4 |- | 927 | [[Uporabnik:Vanisheduser8269128|Vanisheduser8269128]] | 4 |- | 928 | [[Uporabnik:UTercon|UTercon]] | 4 |- | 929 | [[Uporabnik:Uroš marolt|Uroš marolt]] | 4 |- | 930 | [[Uporabnik:Unimatrix|Unimatrix]] | 4 |- | 931 | [[Uporabnik:UNB5|UNB5]] | 4 |- | 932 | [[Uporabnik:Tvodusek|Tvodusek]] | 4 |- | 933 | [[Uporabnik:TUSŠK|TUSŠK]] | 4 |- | 934 | [[Uporabnik:Tursicmiha|Tursicmiha]] | 4 |- | 935 | [[Uporabnik:TriGlav|TriGlav]] | 4 |- | 936 | [[Uporabnik:Tomaz rudolf|Tomaz rudolf]] | 4 |- | 937 | [[Uporabnik:Tip222|Tip222]] | 4 |- | 938 | [[Uporabnik:Tinika|Tinika]] | 4 |- | 939 | [[Uporabnik:Tilen Nosan|Tilen Nosan]] | 4 |- | 940 | [[Uporabnik:Tibor~slwiki|Tibor~slwiki]] | 4 |- | 941 | [[Uporabnik:Tejad|Tejad]] | 4 |- | 942 | [[Uporabnik:Tawarüs|Tawarüs]] | 4 |- | 943 | [[Uporabnik:Tata Lazar|Tata Lazar]] | 4 |- | 944 | [[Uporabnik:Tadej petric|Tadej petric]] | 4 |- | 945 | [[Uporabnik:Tadeja Babič|Tadeja Babič]] | 4 |- | 946 | [[Uporabnik:Tadej193|Tadej193]] | 4 |- | 947 | [[Uporabnik:Svabo|Svabo]] | 4 |- | 948 | [[Uporabnik:SVABBOS|SVABBOS]] | 4 |- | 949 | [[Uporabnik:Šterk|Šterk]] | 4 |- | 950 | [[Uporabnik:Stanka01|Stanka01]] | 4 |- | 951 | [[Uporabnik:Stani|Stani]] | 4 |- | 952 | [[Uporabnik:Spelca25|Spelca25]] | 4 |- | 953 | [[Uporabnik:Somebody~slwiki|Somebody~slwiki]] | 4 |- | 954 | [[Uporabnik:SMSaj.com|SMSaj.com]] | 4 |- | 955 | [[Uporabnik:!~slwiki|!~slwiki]] | 4 |- | 956 | [[Uporabnik:Slovolyub|Slovolyub]] | 4 |- | 957 | [[Uporabnik:Slovenistka J.|Slovenistka J.]] | 4 |- | 958 | [[Uporabnik:Slo mit|Slo mit]] | 4 |- | 959 | [[Uporabnik:Skyman11|Skyman11]] | 4 |- | 960 | [[Uporabnik:Skol~slwiki|Skol~slwiki]] | 4 |- | 961 | [[Uporabnik:Školjo|Školjo]] | 4 |- | 962 | [[Uporabnik:Simonic marko|Simonic marko]] | 4 |- | 963 | [[Uporabnik:Sikonjaka|Sikonjaka]] | 4 |- | 964 | [[Uporabnik:Selma1304|Selma1304]] | 4 |- | 965 | [[Uporabnik:Sebastijank|Sebastijank]] | 4 |- | 966 | [[Uporabnik:Sanja18|Sanja18]] | 4 |- | 967 | [[Uporabnik:Samo Veliki|Samo Veliki]] | 4 |- | 968 | [[Uporabnik:Sabina&blaz|Sabina&blaz]] | 4 |- | 969 | [[Uporabnik:Rogislav|Rogislav]] | 4 |- | 970 | [[Uporabnik:RiverdaleFan|RiverdaleFan]] | 4 |- | 971 | [[Uporabnik:Risanka|Risanka]] | 4 |- | 972 | [[Uporabnik:Řěňón|Řěňón]] | 4 |- | 973 | [[Uporabnik:R.B.|R.B.]] | 4 |- | 974 | [[Uporabnik:Rayderr|Rayderr]] | 4 |- | 975 | [[Uporabnik:Radicalb|Radicalb]] | 4 |- | 976 | [[Uporabnik:Qrof|Qrof]] | 4 |- | 977 | [[Uporabnik:Polonarodic|Polonarodic]] | 4 |- | 978 | [[Uporabnik:PolonaPahor|PolonaPahor]] | 4 |- | 979 | [[Uporabnik:Polonamajdic|Polonamajdic]] | 4 |- | 980 | [[Uporabnik:Planina734|Planina734]] | 4 |- | 981 | [[Uporabnik:Pisecclankov|Pisecclankov]] | 4 |- | 982 | [[Uporabnik:Piko~slwiki|Piko~slwiki]] | 4 |- | 983 | [[Uporabnik:PCR~slwiki|PCR~slwiki]] | 4 |- | 984 | [[Uporabnik:Pavloff-10|Pavloff-10]] | 4 |- | 985 | [[Uporabnik:Paul25|Paul25]] | 4 |- | 986 | [[Uporabnik:Panatka|Panatka]] | 4 |- | 987 | [[Uporabnik:Outside|Outside]] | 4 |- | 988 | [[Uporabnik:Otiss|Otiss]] | 4 |- | 989 | [[Uporabnik:Oriks|Oriks]] | 4 |- | 990 | [[Uporabnik:Onkostudent|Onkostudent]] | 4 |- | 991 | [[Uporabnik:Nusagrg|Nusagrg]] | 4 |- | 992 | [[Uporabnik:Novak000|Novak000]] | 4 |- | 993 | [[Uporabnik:Non-diotima1|Non-diotima1]] | 4 |- | 994 | [[Uporabnik:Nnnika|Nnnika]] | 4 |- | 995 | [[Uporabnik:Nina555|Nina555]] | 4 |- | 996 | [[Uporabnik:Nightmare991|Nightmare991]] | 4 |- | 997 | [[Uporabnik:NHlacar|NHlacar]] | 4 |- | 998 | [[Uporabnik:Nežy|Nežy]] | 4 |- | 999 | [[Uporabnik:Neva Rus|Neva Rus]] | 4 |- | 1000 | [[Uporabnik:Nervusj|Nervusj]] | 4 |- |} f35vkq541eaf606wh641lo4kje8h3gk 4 485413 5726262 5719942 2022-08-01T02:25:01Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1001–2000 wikitext text/x-wiki === 1001–2000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1001 | [[Uporabnik:Nejsi|Nejsi]] | 4 |- | 1002 | [[Uporabnik:Nejc Kincl|Nejc Kincl]] | 4 |- | 1003 | [[Uporabnik:Narraug|Narraug]] | 4 |- | 1004 | [[Uporabnik:MPerse|MPerse]] | 4 |- | 1005 | [[Uporabnik:MP1000|MP1000]] | 4 |- | 1006 | [[Uporabnik:Mojca loti|Mojca loti]] | 4 |- | 1007 | [[Uporabnik:Mitjas1|Mitjas1]] | 4 |- | 1008 | [[Uporabnik:Mirjambp|Mirjambp]] | 4 |- | 1009 | [[Uporabnik:Miranp5|Miranp5]] | 4 |- | 1010 | [[Uporabnik:Miran ka|Miran ka]] | 4 |- | 1011 | [[Uporabnik:Milospet|Milospet]] | 4 |- | 1012 | [[Uporabnik:Mikulamura|Mikulamura]] | 4 |- | 1013 | [[Uporabnik:Mikistjepanovic|Mikistjepanovic]] | 4 |- | 1014 | [[Uporabnik:MiiR|MiiR]] | 4 |- | 1015 | [[Uporabnik:MihaV|MihaV]] | 4 |- | 1016 | [[Uporabnik:Miha P.|Miha P.]] | 4 |- | 1017 | [[Uporabnik:Miha123456789000|Miha123456789000]] | 4 |- | 1018 | [[Uporabnik:Metkica89|Metkica89]] | 4 |- | 1019 | [[Uporabnik:Mesijanski Judje|Mesijanski Judje]] | 4 |- | 1020 | [[Uporabnik:Merrychristmas|Merrychristmas]] | 4 |- | 1021 | [[Uporabnik:Mejly|Mejly]] | 4 |- | 1022 | [[Uporabnik:Meho29|Meho29]] | 4 |- | 1023 | [[Uporabnik:McMatic|McMatic]] | 4 |- | 1024 | [[Uporabnik:Mbergi11|Mbergi11]] | 4 |- | 1025 | [[Uporabnik:Matija70|Matija70]] | 4 |- | 1026 | [[Uporabnik:Maticflajsman|Maticflajsman]] | 4 |- | 1027 | [[Uporabnik:Matevz1|Matevz1]] | 4 |- | 1028 | [[Uporabnik:Maša Dvornik|Maša Dvornik]] | 4 |- | 1029 | [[Uporabnik:Martin 7|Martin 7]] | 4 |- | 1030 | [[Uporabnik:Majk.svetlin|Majk.svetlin]] | 4 |- | 1031 | [[Uporabnik:Maja Ravnikar|Maja Ravnikar]] | 4 |- | 1032 | [[Uporabnik:Maja1b|Maja1b]] | 4 |- | 1033 | [[Uporabnik:Maatjazh|Maatjazh]] | 4 |- | 1034 | [[Uporabnik:Lucym|Lucym]] | 4 |- | 1035 | [[Uporabnik:Lucas559|Lucas559]] | 4 |- | 1036 | [[Uporabnik:Lubek|Lubek]] | 4 |- | 1037 | [[Uporabnik:LektorII|LektorII]] | 4 |- | 1038 | [[Uporabnik:Lcimemrnancic|Lcimemrnancic]] | 4 |- | 1039 | [[Uporabnik:LannaK|LannaK]] | 4 |- | 1040 | [[Uporabnik:Lanko|Lanko]] | 4 |- | 1041 | [[Uporabnik:Kren98|Kren98]] | 4 |- | 1042 | [[Uporabnik:Kosir|Kosir]] | 4 |- | 1043 | [[Uporabnik:KlemenGo|KlemenGo]] | 4 |- | 1044 | [[Uporabnik:Khy3|Khy3]] | 4 |- | 1045 | [[Uporabnik:Kevdrc|Kevdrc]] | 4 |- | 1046 | [[Uporabnik:Kcvelb|Kcvelb]] | 4 |- | 1047 | [[Uporabnik:Katja Maček|Katja Maček]] | 4 |- | 1048 | [[Uporabnik:Kaja Boštjančič|Kaja Boštjančič]] | 4 |- | 1049 | [[Uporabnik:Jože Primožič|Jože Primožič]] | 4 |- | 1050 | [[Uporabnik:JohnEntwistle|JohnEntwistle]] | 4 |- | 1051 | [[Uporabnik:Jernej Filipič|Jernej Filipič]] | 4 |- | 1052 | [[Uporabnik:JernejaM|JernejaM]] | 4 |- | 1053 | [[Uporabnik:Jana2403|Jana2403]] | 4 |- | 1054 | [[Uporabnik:Jake~slwiki|Jake~slwiki]] | 4 |- | 1055 | [[Uporabnik:J 1982|J 1982]] | 4 |- | 1056 | [[Uporabnik:Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi|Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi]] | 4 |- | 1057 | [[Uporabnik:IvanB|IvanB]] | 4 |- | 1058 | [[Uporabnik:IoStonewall|IoStonewall]] | 4 |- | 1059 | [[Uporabnik:Ingrid Vrbančič|Ingrid Vrbančič]] | 4 |- | 1060 | [[Uporabnik:I-KOSS 20|I-KOSS 20]] | 4 |- | 1061 | [[Uporabnik:Igor Fratnik|Igor Fratnik]] | 4 |- | 1062 | [[Uporabnik:Herchen|Herchen]] | 4 |- | 1063 | [[Uporabnik:Haria|Haria]] | 4 |- | 1064 | [[Uporabnik:GTDpower|GTDpower]] | 4 |- | 1065 | [[Uporabnik:Gspan|Gspan]] | 4 |- | 1066 | [[Uporabnik:Grosm|Grosm]] | 4 |- | 1067 | [[Uporabnik:Grabyton|Grabyton]] | 4 |- | 1068 | [[Uporabnik:Górołaz|Górołaz]] | 4 |- | 1069 | [[Uporabnik:Genghiskhan|Genghiskhan]] | 4 |- | 1070 | [[Uporabnik:Gasper Klinc|Gasper Klinc]] | 4 |- | 1071 | [[Uporabnik:Freek~slwiki|Freek~slwiki]] | 4 |- | 1072 | [[Uporabnik:Fixer88|Fixer88]] | 4 |- | 1073 | [[Uporabnik:Fidelia~slwiki|Fidelia~slwiki]] | 4 |- | 1074 | [[Uporabnik:Evitapodobnikar|Evitapodobnikar]] | 4 |- | 1075 | [[Uporabnik:Evasluga|Evasluga]] | 4 |- | 1076 | [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] | 4 |- | 1077 | [[Uporabnik:Errorage|Errorage]] | 4 |- | 1078 | [[Uporabnik:Dsolina|Dsolina]] | 4 |- | 1079 | [[Uporabnik:Drzavnisvet|Drzavnisvet]] | 4 |- | 1080 | [[Uporabnik:Donald1972|Donald1972]] | 4 |- | 1081 | [[Uporabnik:Dolores Klavžar|Dolores Klavžar]] | 4 |- | 1082 | [[Uporabnik:Dihur87|Dihur87]] | 4 |- | 1083 | [[Uporabnik:DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni|DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni]] | 4 |- | 1084 | [[Uporabnik:DemonDomen|DemonDomen]] | 4 |- | 1085 | [[Uporabnik:Demetrio99|Demetrio99]] | 4 |- | 1086 | [[Uporabnik:Debela Berta|Debela Berta]] | 4 |- | 1087 | [[Uporabnik:Dcotar|Dcotar]] | 4 |- | 1088 | [[Uporabnik:Darko~slwiki|Darko~slwiki]] | 4 |- | 1089 | [[Uporabnik:Danicagu|Danicagu]] | 4 |- | 1090 | [[Uporabnik:Dani90~slwiki|Dani90~slwiki]] | 4 |- | 1091 | [[Uporabnik:Dalibor2013|Dalibor2013]] | 4 |- | 1092 | [[Uporabnik:Copaloca|Copaloca]] | 4 |- | 1093 | [[Uporabnik:Carli1967|Carli1967]] | 4 |- | 1094 | [[Uporabnik:Cancard|Cancard]] | 4 |- | 1095 | [[Uporabnik:Bskaza|Bskaza]] | 4 |- | 1096 | [[Uporabnik:Borut Peršolja|Borut Peršolja]] | 4 |- | 1097 | [[Uporabnik:Borutix1|Borutix1]] | 4 |- | 1098 | [[Uporabnik:Boki.adamlje|Boki.adamlje]] | 4 |- | 1099 | [[Uporabnik:Blazev|Blazev]] | 4 |- | 1100 | [[Uporabnik:Blaž drenovec|Blaž drenovec]] | 4 |- | 1101 | [[Uporabnik:Blatnik|Blatnik]] | 4 |- | 1102 | [[Uporabnik:Blanka Šteblaj|Blanka Šteblaj]] | 4 |- | 1103 | [[Uporabnik:Bilja|Bilja]] | 4 |- | 1104 | [[Uporabnik:BernardaP|BernardaP]] | 4 |- | 1105 | [[Uporabnik:Batic|Batic]] | 4 |- | 1106 | [[Uporabnik:Avies|Avies]] | 4 |- | 1107 | [[Uporabnik:Asd987|Asd987]] | 4 |- | 1108 | [[Uporabnik:Arbiter|Arbiter]] | 4 |- | 1109 | [[Uporabnik:AnthonyAW|AnthonyAW]] | 4 |- | 1110 | [[Uporabnik:Anja.jerkic|Anja.jerkic]] | 4 |- | 1111 | [[Uporabnik:Ania kle.|Ania kle.]] | 4 |- | 1112 | [[Uporabnik:Andrazhribar|Andrazhribar]] | 4 |- | 1113 | [[Uporabnik:Ambrož|Ambrož]] | 4 |- | 1114 | [[Uporabnik:Allyaj|Allyaj]] | 4 |- | 1115 | [[Uporabnik:Aleš Ropoša|Aleš Ropoša]] | 4 |- | 1116 | [[Uporabnik:Aleks Birsa Jogan|Aleks Birsa Jogan]] | 4 |- | 1117 | [[Uporabnik:Akzola|Akzola]] | 4 |- | 1118 | [[Uporabnik:89.212.40.197|89.212.40.197]] | 4 |- | 1119 | [[Uporabnik:89.212.244.197|89.212.244.197]] | 4 |- | 1120 | [[Uporabnik:89.212.1.28|89.212.1.28]] | 4 |- | 1121 | [[Uporabnik:89.143.110.102|89.143.110.102]] | 4 |- | 1122 | [[Uporabnik:89.142.120.225|89.142.120.225]] | 4 |- | 1123 | [[Uporabnik:86.61.38.15|86.61.38.15]] | 4 |- | 1124 | [[Uporabnik:86.61.14.130|86.61.14.130]] | 4 |- | 1125 | [[Uporabnik:86.61.14.110|86.61.14.110]] | 4 |- | 1126 | [[Uporabnik:84.52.154.41|84.52.154.41]] | 4 |- | 1127 | [[Uporabnik:84.255.251.48|84.255.251.48]] | 4 |- | 1128 | [[Uporabnik:84.20.235.31|84.20.235.31]] | 4 |- | 1129 | [[Uporabnik:77.114.104.90|77.114.104.90]] | 4 |- | 1130 | [[Uporabnik:213.250.63.126|213.250.63.126]] | 4 |- | 1131 | [[Uporabnik:213.250.61.131|213.250.61.131]] | 4 |- | 1132 | [[Uporabnik:213.250.23.80|213.250.23.80]] | 4 |- | 1133 | [[Uporabnik:213.161.13.191|213.161.13.191]] | 4 |- | 1134 | [[Uporabnik:213.157.229.136|213.157.229.136]] | 4 |- | 1135 | [[Uporabnik:212.235.140.38|212.235.140.38]] | 4 |- | 1136 | [[Uporabnik:212.18.57.43|212.18.57.43]] | 4 |- | 1137 | [[Uporabnik:212.18.54.159|212.18.54.159]] | 4 |- | 1138 | [[Uporabnik:212.18.38.5|212.18.38.5]] | 4 |- | 1139 | [[Uporabnik:212.18.32.8|212.18.32.8]] | 4 |- | 1140 | [[Uporabnik:212.118.80.54|212.118.80.54]] | 4 |- | 1141 | [[Uporabnik:195.250.208.84|195.250.208.84]] | 4 |- | 1142 | [[Uporabnik:195.250.208.165|195.250.208.165]] | 4 |- | 1143 | [[Uporabnik:195.250.199.60|195.250.199.60]] | 4 |- | 1144 | [[Uporabnik:195.250.192.85|195.250.192.85]] | 4 |- | 1145 | [[Uporabnik:195.210.253.176|195.210.253.176]] | 4 |- | 1146 | [[Uporabnik:195.210.246.133|195.210.246.133]] | 4 |- | 1147 | [[Uporabnik:195.210.243.214|195.210.243.214]] | 4 |- | 1148 | [[Uporabnik:195.210.243.14|195.210.243.14]] | 4 |- | 1149 | [[Uporabnik:195.210.237.205|195.210.237.205]] | 4 |- | 1150 | [[Uporabnik:195.210.220.208|195.210.220.208]] | 4 |- | 1151 | [[Uporabnik:194.249.52.77|194.249.52.77]] | 4 |- | 1152 | [[Uporabnik:194.249.10.27|194.249.10.27]] | 4 |- | 1153 | [[Uporabnik:193.95.235.84|193.95.235.84]] | 4 |- | 1154 | [[Uporabnik:193.95.235.147|193.95.235.147]] | 4 |- | 1155 | [[Uporabnik:193.95.235.125|193.95.235.125]] | 4 |- | 1156 | [[Uporabnik:193.95.198.53|193.95.198.53]] | 4 |- | 1157 | [[Uporabnik:193.95.195.107|193.95.195.107]] | 4 |- | 1158 | [[Uporabnik:193.77.69.62|193.77.69.62]] | 4 |- | 1159 | [[Uporabnik:193.77.172.64|193.77.172.64]] | 4 |- | 1160 | [[Uporabnik:193.77.151.206|193.77.151.206]] | 4 |- | 1161 | [[Uporabnik:193.77.140.156|193.77.140.156]] | 4 |- | 1162 | [[Uporabnik:193.77.101.152|193.77.101.152]] | 4 |- | 1163 | [[Uporabnik:193.2.237.30|193.2.237.30]] | 4 |- | 1164 | [[Uporabnik:193.2.237.29|193.2.237.29]] | 4 |- | 1165 | [[Uporabnik:193.189.185.140|193.189.185.140]] | 4 |- | 1166 | [[Uporabnik:193.189.162.250|193.189.162.250]] | 4 |- | 1167 | [[Uporabnik:164.8.17.25|164.8.17.25]] | 4 |- | 1168 | [[Uporabnik:153.5.39.179|153.5.39.179]] | 4 |- | 1169 | [[Uporabnik:109.182.249.52|109.182.249.52]] | 4 |- | 1170 | [[Uporabnik:109.182.233.31|109.182.233.31]] | 4 |- | 1171 | [[Uporabnik:109.182.173.56|109.182.173.56]] | 4 |- | 1172 | [[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] | 3 |- | 1173 | [[Uporabnik:Zvezdaluca|Zvezdaluca]] | 3 |- | 1174 | [[Uporabnik:Zup100|Zup100]] | 3 |- | 1175 | [[Uporabnik:Zugman pia marija|Zugman pia marija]] | 3 |- | 1176 | [[Uporabnik:Zlobec|Zlobec]] | 3 |- | 1177 | [[Uporabnik:Zimbabweyc|Zimbabweyc]] | 3 |- | 1178 | [[Uporabnik:Zgovorni s.|Zgovorni s.]] | 3 |- | 1179 | [[Uporabnik:Zetko|Zetko]] | 3 |- | 1180 | [[Uporabnik:Zb|Zb]] | 3 |- | 1181 | [[Uporabnik:ZalaLogar|ZalaLogar]] | 3 |- | 1182 | [[Uporabnik:Zala erklavec|Zala erklavec]] | 3 |- | 1183 | [[Uporabnik:Zalabrinsek|Zalabrinsek]] | 3 |- | 1184 | [[Uporabnik:ZagarA|ZagarA]] | 3 |- | 1185 | [[Uporabnik:YutoDarkRebellion|YutoDarkRebellion]] | 3 |- | 1186 | [[Uporabnik:YouTubeVegetarianBoy|YouTubeVegetarianBoy]] | 3 |- | 1187 | [[Uporabnik:Yopohari~slwiki|Yopohari~slwiki]] | 3 |- | 1188 | [[Uporabnik:Yohan del Sud|Yohan del Sud]] | 3 |- | 1189 | [[Uporabnik:Yest94|Yest94]] | 3 |- | 1190 | [[Uporabnik:Yahadzija|Yahadzija]] | 3 |- | 1191 | [[Uporabnik:Xwiki~slwiki|Xwiki~slwiki]] | 3 |- | 1192 | [[Uporabnik:XeNiOn|XeNiOn]] | 3 |- | 1193 | [[Uporabnik:Wikipato3|Wikipato3]] | 3 |- | 1194 | [[Uporabnik:Wiki88995a|Wiki88995a]] | 3 |- | 1195 | [[Uporabnik:Vslivnje|Vslivnje]] | 3 |- | 1196 | [[Uporabnik:Vsebine321|Vsebine321]] | 3 |- | 1197 | [[Uporabnik:Vnina|Vnina]] | 3 |- | 1198 | [[Uporabnik:Viva.la.echo|Viva.la.echo]] | 3 |- | 1199 | [[Uporabnik:V Iskanju Posvetnega Grala|V Iskanju Posvetnega Grala]] | 3 |- | 1200 | [[Uporabnik:Vilkokriznar|Vilkokriznar]] | 3 |- | 1201 | [[Uporabnik:Vili iz vile|Vili iz vile]] | 3 |- | 1202 | [[Uporabnik:Vidusik|Vidusik]] | 3 |- | 1203 | [[Uporabnik:Vidok|Vidok]] | 3 |- | 1204 | [[Uporabnik:Viddek|Viddek]] | 3 |- | 1205 | [[Uporabnik:Vesnab|Vesnab]] | 3 |- | 1206 | [[Uporabnik:Vasjaanton|Vasjaanton]] | 3 |- | 1207 | [[Uporabnik:Valenija|Valenija]] | 3 |- | 1208 | [[Uporabnik:Vahcic|Vahcic]] | 3 |- | 1209 | [[Uporabnik:V1esna|V1esna]] | 3 |- | 1210 | [[Uporabnik:Ut6745|Ut6745]] | 3 |- | 1211 | [[Uporabnik:UStrazar|UStrazar]] | 3 |- | 1212 | [[Uporabnik:Ursa.ursa|Ursa.ursa]] | 3 |- | 1213 | [[Uporabnik:Urša Pintar|Urša Pintar]] | 3 |- | 1214 | [[Uporabnik:Urosvt|Urosvt]] | 3 |- | 1215 | [[Uporabnik:Urko|Urko]] | 3 |- | 1216 | [[Uporabnik:Urbanson|Urbanson]] | 3 |- | 1217 | [[Uporabnik:Urbanc Maja|Urbanc Maja]] | 3 |- | 1218 | [[Uporabnik:Uledam|Uledam]] | 3 |- | 1219 | [[Uporabnik:Ujambor|Ujambor]] | 3 |- | 1220 | [[Uporabnik:Ttrilar|Ttrilar]] | 3 |- | 1221 | [[Uporabnik:TTodorovski|TTodorovski]] | 3 |- | 1222 | [[Uporabnik:Trifkod|Trifkod]] | 3 |- | 1223 | [[Uporabnik:Tong|Tong]] | 3 |- | 1224 | [[Uporabnik:Tone1|Tone1]] | 3 |- | 1225 | [[Uporabnik:Tomo~slwiki|Tomo~slwiki]] | 3 |- | 1226 | [[Uporabnik:Tomiis|Tomiis]] | 3 |- | 1227 | [[Uporabnik:Toman~slwiki|Toman~slwiki]] | 3 |- | 1228 | [[Uporabnik:Tmikla|Tmikla]] | 3 |- | 1229 | [[Uporabnik:Tjaša Vodušek|Tjaša Vodušek]] | 3 |- | 1230 | [[Uporabnik:Tjasa.ponikvar|Tjasa.ponikvar]] | 3 |- | 1231 | [[Uporabnik:TINtinH|TINtinH]] | 3 |- | 1232 | [[Uporabnik:Tinn4|Tinn4]] | 3 |- | 1233 | [[Uporabnik:Tina Omahna|Tina Omahna]] | 3 |- | 1234 | [[Uporabnik:Thomas~slwiki|Thomas~slwiki]] | 3 |- | 1235 | [[Uporabnik:Thocevar|Thocevar]] | 3 |- | 1236 | [[Uporabnik:Tejch7|Tejch7]] | 3 |- | 1237 | [[Uporabnik:Teja Koželj|Teja Koželj]] | 3 |- | 1238 | [[Uporabnik:TejaB|TejaB]] | 3 |- | 1239 | [[Uporabnik:Tamara Božič|Tamara Božič]] | 3 |- | 1240 | [[Uporabnik:Talmai|Talmai]] | 3 |- | 1241 | [[Uporabnik:Tacenskipav|Tacenskipav]] | 3 |- | 1242 | [[Uporabnik:Swineposit|Swineposit]] | 3 |- | 1243 | [[Uporabnik:Svetlin.matic|Svetlin.matic]] | 3 |- | 1244 | [[Uporabnik:Suradnik13|Suradnik13]] | 3 |- | 1245 | [[Uporabnik:Stuff~slwiki|Stuff~slwiki]] | 3 |- | 1246 | [[Uporabnik:Strdarko|Strdarko]] | 3 |- | 1247 | [[Uporabnik:Stonhenge4|Stonhenge4]] | 3 |- | 1248 | [[Uporabnik:STMatej|STMatej]] | 3 |- | 1249 | [[Uporabnik:SterJ|SterJ]] | 3 |- | 1250 | [[Uporabnik:Srok|Srok]] | 3 |- | 1251 | [[Uporabnik:SquiQu|SquiQu]] | 3 |- | 1252 | [[Uporabnik:Sporting21|Sporting21]] | 3 |- | 1253 | [[Uporabnik:Špela p|Špela p]] | 3 |- | 1254 | [[Uporabnik:Špelaintina|Špelaintina]] | 3 |- | 1255 | [[Uporabnik:Špela Gregorčič|Špela Gregorčič]] | 3 |- | 1256 | [[Uporabnik:Spela.antloga|Spela.antloga]] | 3 |- | 1257 | [[Uporabnik:Spela173|Spela173]] | 3 |- | 1258 | [[Uporabnik:Speedster358|Speedster358]] | 3 |- | 1259 | [[Uporabnik:Sonja cestnik zadnek|Sonja cestnik zadnek]] | 3 |- | 1260 | [[Uporabnik:Snailhunter|Snailhunter]] | 3 |- | 1261 | [[Uporabnik:Slo-synchro|Slo-synchro]] | 3 |- | 1262 | [[Uporabnik:Slatnican|Slatnican]] | 3 |- | 1263 | [[Uporabnik:Sivic12|Sivic12]] | 3 |- | 1264 | [[Uporabnik:Siskaguy|Siskaguy]] | 3 |- | 1265 | [[Uporabnik:Sinkkbarb|Sinkkbarb]] | 3 |- | 1266 | [[Uporabnik:Simona Jenko|Simona Jenko]] | 3 |- | 1267 | [[Uporabnik:Sime123|Sime123]] | 3 |- | 1268 | [[Uporabnik:Simci|Simci]] | 3 |- | 1269 | [[Uporabnik:Simba|Simba]] | 3 |- | 1270 | [[Uporabnik:Siliamaav|Siliamaav]] | 3 |- | 1271 | [[Uporabnik:Semjon|Semjon]] | 3 |- | 1272 | [[Uporabnik:Sekavcnik88|Sekavcnik88]] | 3 |- | 1273 | [[Uporabnik:Scoochfan|Scoochfan]] | 3 |- | 1274 | [[Uporabnik:Sasopotrc|Sasopotrc]] | 3 |- | 1275 | [[Uporabnik:SaškaMa|SaškaMa]] | 3 |- | 1276 | [[Uporabnik:Sasa.presern|Sasa.presern]] | 3 |- | 1277 | [[Uporabnik:Saša Pavlin|Saša Pavlin]] | 3 |- | 1278 | [[Uporabnik:Sarchy1808|Sarchy1808]] | 3 |- | 1279 | [[Uporabnik:Salamander|Salamander]] | 3 |- | 1280 | [[Uporabnik:Rzlajp|Rzlajp]] | 3 |- | 1281 | [[Uporabnik:Rudi~slwiki|Rudi~slwiki]] | 3 |- | 1282 | [[Uporabnik:Ropegi|Ropegi]] | 3 |- | 1283 | [[Uporabnik:Rok93|Rok93]] | 3 |- | 1284 | [[Uporabnik:Rodoljub|Rodoljub]] | 3 |- | 1285 | [[Uporabnik:Roberttos|Roberttos]] | 3 |- | 1286 | [[Uporabnik:RM wiki93|RM wiki93]] | 3 |- | 1287 | [[Uporabnik:Rickrick93|Rickrick93]] | 3 |- | 1288 | [[Uporabnik:Renemk91|Renemk91]] | 3 |- | 1289 | [[Uporabnik:Renata Mlakar|Renata Mlakar]] | 3 |- | 1290 | [[Uporabnik:RayOfLight|RayOfLight]] | 3 |- | 1291 | [[Uporabnik:Rasto~slwiki|Rasto~slwiki]] | 3 |- | 1292 | [[Uporabnik:Rakunus|Rakunus]] | 3 |- | 1293 | [[Uporabnik:Rajkovich|Rajkovich]] | 3 |- | 1294 | [[Uporabnik:Radovednik|Radovednik]] | 3 |- | 1295 | [[Uporabnik:Računalništvo|Računalništvo]] | 3 |- | 1296 | [[Uporabnik:Qurqa~slwiki|Qurqa~slwiki]] | 3 |- | 1297 | [[Uporabnik:Pripravnik|Pripravnik]] | 3 |- | 1298 | [[Uporabnik:Primoz kralj|Primoz kralj]] | 3 |- | 1299 | [[Uporabnik:Prigorica|Prigorica]] | 3 |- | 1300 | [[Uporabnik:Preseren|Preseren]] | 3 |- | 1301 | [[Uporabnik:Preprostobodi|Preprostobodi]] | 3 |- | 1302 | [[Uporabnik:Premiera|Premiera]] | 3 |- | 1303 | [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] | 3 |- | 1304 | [[Uporabnik:PoPs|PoPs]] | 3 |- | 1305 | [[Uporabnik:Poloncam|Poloncam]] | 3 |- | 1306 | [[Uporabnik:Polonamiklavc|Polonamiklavc]] | 3 |- | 1307 | [[Uporabnik:Polona Jamnik|Polona Jamnik]] | 3 |- | 1308 | [[Uporabnik:Pokerznik|Pokerznik]] | 3 |- | 1309 | [[Uporabnik:PojocaTrobentica|PojocaTrobentica]] | 3 |- | 1310 | [[Uporabnik:PodGrajski|PodGrajski]] | 3 |- | 1311 | [[Uporabnik:Plianja|Plianja]] | 3 |- | 1312 | [[Uporabnik:Plesic anja|Plesic anja]] | 3 |- | 1313 | [[Uporabnik:Plantanana|Plantanana]] | 3 |- | 1314 | [[Uporabnik:Pircijno|Pircijno]] | 3 |- | 1315 | [[Uporabnik:Pingvin001|Pingvin001]] | 3 |- | 1316 | [[Uporabnik:Pikapolona|Pikapolona]] | 3 |- | 1317 | [[Uporabnik:Pia Škufca|Pia Škufca]] | 3 |- | 1318 | [[Uporabnik:Pia Rednak|Pia Rednak]] | 3 |- | 1319 | [[Uporabnik:Pianist~slwiki|Pianist~slwiki]] | 3 |- | 1320 | [[Uporabnik:Petraplot|Petraplot]] | 3 |- | 1321 | [[Uporabnik:Petra Medja|Petra Medja]] | 3 |- | 1322 | [[Uporabnik:Petra jerman|Petra jerman]] | 3 |- | 1323 | [[Uporabnik:Peter Bevc Šekoranja|Peter Bevc Šekoranja]] | 3 |- | 1324 | [[Uporabnik:Perun~slwiki|Perun~slwiki]] | 3 |- | 1325 | [[Uporabnik:Ped|Ped]] | 3 |- | 1326 | [[Uporabnik:Patrignani090|Patrignani090]] | 3 |- | 1327 | [[Uporabnik:Pamet~slwiki|Pamet~slwiki]] | 3 |- | 1328 | [[Uporabnik:P3sho|P3sho]] | 3 |- | 1329 | [[Uporabnik:Orung|Orung]] | 3 |- | 1330 | [[Uporabnik:Onehalf~slwiki|Onehalf~slwiki]] | 3 |- | 1331 | [[Uporabnik:Obradovic Goran~slwiki|Obradovic Goran~slwiki]] | 3 |- | 1332 | [[Uporabnik:Oblaček|Oblaček]] | 3 |- | 1333 | [[Uporabnik:Nzadravec|Nzadravec]] | 3 |- | 1334 | [[Uporabnik:NYG|NYG]] | 3 |- | 1335 | [[Uporabnik:NVZVR1Y|NVZVR1Y]] | 3 |- | 1336 | [[Uporabnik:Nsf|Nsf]] | 3 |- | 1337 | [[Uporabnik:Notaslovenska|Notaslovenska]] | 3 |- | 1338 | [[Uporabnik:Ninčula|Ninčula]] | 3 |- | 1339 | [[Uporabnik:Ninazibert|Ninazibert]] | 3 |- | 1340 | [[Uporabnik:Nina.hudobivnik|Nina.hudobivnik]] | 3 |- | 1341 | [[Uporabnik:Ninabenic|Ninabenic]] | 3 |- | 1342 | [[Uporabnik:Nina996|Nina996]] | 3 |- | 1343 | [[Uporabnik:Nikmajoneza|Nikmajoneza]] | 3 |- | 1344 | [[Uporabnik:Nikec3|Nikec3]] | 3 |- | 1345 | [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] | 3 |- | 1346 | [[Uporabnik:Neža Sazonov|Neža Sazonov]] | 3 |- | 1347 | [[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] | 3 |- | 1348 | [[Uporabnik:Nekdo16|Nekdo16]] | 3 |- | 1349 | [[Uporabnik:Natasssa|Natasssa]] | 3 |- | 1350 | [[Uporabnik:NastasjaSchweiger7|NastasjaSchweiger7]] | 3 |- | 1351 | [[Uporabnik:Muzgar15|Muzgar15]] | 3 |- | 1352 | [[Uporabnik:Mr.Kdo|Mr.Kdo]] | 3 |- | 1353 | [[Uporabnik:Mp993|Mp993]] | 3 |- | 1354 | [[Uporabnik:MojcaPelcarŠarf|MojcaPelcarŠarf]] | 3 |- | 1355 | [[Uporabnik:Mojcam|Mojcam]] | 3 |- | 1356 | [[Uporabnik:MojcaGec|MojcaGec]] | 3 |- | 1357 | [[Uporabnik:MN52|MN52]] | 3 |- | 1358 | [[Uporabnik:MKos|MKos]] | 3 |- | 1359 | [[Uporabnik:Miwche|Miwche]] | 3 |- | 1360 | [[Uporabnik:Mivanci|Mivanci]] | 3 |- | 1361 | [[Uporabnik:Mitjaprelovsek|Mitjaprelovsek]] | 3 |- | 1362 | [[Uporabnik:Mitja Pellis|Mitja Pellis]] | 3 |- | 1363 | [[Uporabnik:Misaa|Misaa]] | 3 |- | 1364 | [[Uporabnik:Miro.ham|Miro.ham]] | 3 |- | 1365 | [[Uporabnik:Miriam~slwiki|Miriam~slwiki]] | 3 |- | 1366 | [[Uporabnik:Mimi~slwiki|Mimi~slwiki]] | 3 |- | 1367 | [[Uporabnik:Mimag343|Mimag343]] | 3 |- | 1368 | [[Uporabnik:Miki44|Miki44]] | 3 |- | 1369 | [[Uporabnik:Mihela Grobelnik|Mihela Grobelnik]] | 3 |- | 1370 | [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] | 3 |- | 1371 | [[Uporabnik:Mgoropevsek|Mgoropevsek]] | 3 |- | 1372 | [[Uporabnik:Mevludin Kadriu|Mevludin Kadriu]] | 3 |- | 1373 | [[Uporabnik:Metka Božič|Metka Božič]] | 3 |- | 1374 | [[Uporabnik:Metal maester|Metal maester]] | 3 |- | 1375 | [[Uporabnik:Metaf5vinja|Metaf5vinja]] | 3 |- | 1376 | [[Uporabnik:Meersaad|Meersaad]] | 3 |- | 1377 | [[Uporabnik:Medojedo|Medojedo]] | 3 |- | 1378 | [[Uporabnik:Mchemical|Mchemical]] | 3 |- | 1379 | [[Uporabnik:Matjaž Cvetko|Matjaž Cvetko]] | 3 |- | 1380 | [[Uporabnik:Matejal6|Matejal6]] | 3 |- | 1381 | [[Uporabnik:Mateja Jenko|Mateja Jenko]] | 3 |- | 1382 | [[Uporabnik:Matejabel|Matejabel]] | 3 |- | 1383 | [[Uporabnik:Matejab|Matejab]] | 3 |- | 1384 | [[Uporabnik:Mateja1986|Mateja1986]] | 3 |- | 1385 | [[Uporabnik:Matej 5 18|Matej 5 18]] | 3 |- | 1386 | [[Uporabnik:MAt|MAt]] | 3 |- | 1387 | [[Uporabnik:Marusa zibred|Marusa zibred]] | 3 |- | 1388 | [[Uporabnik:Martina.zajc1|Martina.zajc1]] | 3 |- | 1389 | [[Uporabnik:Martina989|Martina989]] | 3 |- | 1390 | [[Uporabnik:Markopetrovic|Markopetrovic]] | 3 |- | 1391 | [[Uporabnik:Marko.leskovsek|Marko.leskovsek]] | 3 |- | 1392 | [[Uporabnik:Markdju|Markdju]] | 3 |- | 1393 | [[Uporabnik:Marjansavli|Marjansavli]] | 3 |- | 1394 | [[Uporabnik:Marisa Semic|Marisa Semic]] | 3 |- | 1395 | [[Uporabnik:Marin Kranjc|Marin Kranjc]] | 3 |- | 1396 | [[Uporabnik:Margaretaa|Margaretaa]] | 3 |- | 1397 | [[Uporabnik:Malamojca|Malamojca]] | 3 |- | 1398 | [[Uporabnik:Majalukan|Majalukan]] | 3 |- | 1399 | [[Uporabnik:Mahone~slwiki|Mahone~slwiki]] | 3 |- | 1400 | [[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] | 3 |- | 1401 | [[Uporabnik:Madiyas|Madiyas]] | 3 |- | 1402 | [[Uporabnik:Luxer~slwiki|Luxer~slwiki]] | 3 |- | 1403 | [[Uporabnik:Lunatbwa|Lunatbwa]] | 3 |- | 1404 | [[Uporabnik:LukaSLO|LukaSLO]] | 3 |- | 1405 | [[Uporabnik:Luka Krošl|Luka Krošl]] | 3 |- | 1406 | [[Uporabnik:Luka krajcar|Luka krajcar]] | 3 |- | 1407 | [[Uporabnik:Lucija Jošt|Lucija Jošt]] | 3 |- | 1408 | [[Uporabnik:LucijaJ|LucijaJ]] | 3 |- | 1409 | [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] | 3 |- | 1410 | [[Uporabnik:Logarec|Logarec]] | 3 |- | 1411 | [[Uporabnik:Ljubo07|Ljubo07]] | 3 |- | 1412 | [[Uporabnik:Ljubaprezelj|Ljubaprezelj]] | 3 |- | 1413 | [[Uporabnik:Lilou|Lilou]] | 3 |- | 1414 | [[Uporabnik:Lili 07|Lili 07]] | 3 |- | 1415 | [[Uporabnik:LFCSpionKop|LFCSpionKop]] | 3 |- | 1416 | [[Uporabnik:Leon.bohak|Leon.bohak]] | 3 |- | 1417 | [[Uporabnik:Lenart Sušnik|Lenart Sušnik]] | 3 |- | 1418 | [[Uporabnik:Legvan77|Legvan77]] | 3 |- | 1419 | [[Uporabnik:Laura Vöröš|Laura Vöröš]] | 3 |- | 1420 | [[Uporabnik:Larisa Novak|Larisa Novak]] | 3 |- | 1421 | [[Uporabnik:Kustrun|Kustrun]] | 3 |- | 1422 | [[Uporabnik:Kriss992|Kriss992]] | 3 |- | 1423 | [[Uporabnik:Kretič|Kretič]] | 3 |- | 1424 | [[Uporabnik:KreatorSveta|KreatorSveta]] | 3 |- | 1425 | [[Uporabnik:Kralj.5ra|Kralj.5ra]] | 3 |- | 1426 | [[Uporabnik:Kozarec1|Kozarec1]] | 3 |- | 1427 | [[Uporabnik:Kovac97|Kovac97]] | 3 |- | 1428 | [[Uporabnik:Korotan|Korotan]] | 3 |- | 1429 | [[Uporabnik:Konero26|Konero26]] | 3 |- | 1430 | [[Uporabnik:Knjz96|Knjz96]] | 3 |- | 1431 | [[Uporabnik:Klino|Klino]] | 3 |- | 1432 | [[Uporabnik:Kkovaček|Kkovaček]] | 3 |- | 1433 | [[Uporabnik:Kklemen1|Kklemen1]] | 3 |- | 1434 | [[Uporabnik:KikiGrmek|KikiGrmek]] | 3 |- | 1435 | [[Uporabnik:KickDeBucket|KickDeBucket]] | 3 |- | 1436 | [[Uporabnik:Ketinring|Ketinring]] | 3 |- | 1437 | [[Uporabnik:KebeJerneja|KebeJerneja]] | 3 |- | 1438 | [[Uporabnik:Kattiik|Kattiik]] | 3 |- | 1439 | [[Uporabnik:Katarina Majerhold|Katarina Majerhold]] | 3 |- | 1440 | [[Uporabnik:KatarinaBerden1|KatarinaBerden1]] | 3 |- | 1441 | [[Uporabnik:KarmyS|KarmyS]] | 3 |- | 1442 | [[Uporabnik:Karmenlevak|Karmenlevak]] | 3 |- | 1443 | [[Uporabnik:Karin Sirk|Karin Sirk]] | 3 |- | 1444 | [[Uporabnik:Karel~slwiki|Karel~slwiki]] | 3 |- | 1445 | [[Uporabnik:Kameleon|Kameleon]] | 3 |- | 1446 | [[Uporabnik:-kaktus-|-kaktus-]] | 3 |- | 1447 | [[Uporabnik:Jurac5|Jurac5]] | 3 |- | 1448 | [[Uporabnik:Jud~slwiki|Jud~slwiki]] | 3 |- | 1449 | [[Uporabnik:Judita Tkavc|Judita Tkavc]] | 3 |- | 1450 | [[Uporabnik:Joze Gorisek|Joze Gorisek]] | 3 |- | 1451 | [[Uporabnik:Johnny Knows|Johnny Knows]] | 3 |- | 1452 | [[Uporabnik:Jkrizanic|Jkrizanic]] | 3 |- | 1453 | [[Uporabnik:JernejaS|JernejaS]] | 3 |- | 1454 | [[Uporabnik:Jedrik Ken Cura|Jedrik Ken Cura]] | 3 |- | 1455 | [[Uporabnik:Jasna jozef|Jasna jozef]] | 3 |- | 1456 | [[Uporabnik:Jan.milcinovic|Jan.milcinovic]] | 3 |- | 1457 | [[Uporabnik:Janko Stibil|Janko Stibil]] | 3 |- | 1458 | [[Uporabnik:Janaz|Janaz]] | 3 |- | 1459 | [[Uporabnik:JanaVaupo|JanaVaupo]] | 3 |- | 1460 | [[Uporabnik:Janahabjanic|Janahabjanic]] | 3 |- | 1461 | [[Uporabnik:Jakapanjan|Jakapanjan]] | 3 |- | 1462 | [[Uporabnik:Jagoce|Jagoce]] | 3 |- | 1463 | [[Uporabnik:Jack~slwiki|Jack~slwiki]] | 3 |- | 1464 | [[Uporabnik:Ivo33|Ivo33]] | 3 |- | 1465 | [[Uporabnik:Ivagasar|Ivagasar]] | 3 |- | 1466 | [[Uporabnik:Iva89|Iva89]] | 3 |- | 1467 | [[Uporabnik:Iris.buršič|Iris.buršič]] | 3 |- | 1468 | [[Uporabnik:Irenca.rokavec|Irenca.rokavec]] | 3 |- | 1469 | [[Uporabnik:Irenawww|Irenawww]] | 3 |- | 1470 | [[Uporabnik:Irena.mu|Irena.mu]] | 3 |- | 1471 | [[Uporabnik:Imperiul|Imperiul]] | 3 |- | 1472 | [[Uporabnik:Imbris~slwiki|Imbris~slwiki]] | 3 |- | 1473 | [[Uporabnik:Igoroblak|Igoroblak]] | 3 |- | 1474 | [[Uporabnik:Icesand|Icesand]] | 3 |- | 1475 | [[Uporabnik:Humar|Humar]] | 3 |- | 1476 | [[Uporabnik:Houdini~slwiki|Houdini~slwiki]] | 3 |- | 1477 | [[Uporabnik:Hoornet|Hoornet]] | 3 |- | 1478 | [[Uporabnik:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|Hîrnamae Pîn Ionoëryn]] | 3 |- | 1479 | [[Uporabnik:Hervard|Hervard]] | 3 |- | 1480 | [[Uporabnik:Hernik803|Hernik803]] | 3 |- | 1481 | [[Uporabnik:Hemo77|Hemo77]] | 3 |- | 1482 | [[Uporabnik:Helena Škufca|Helena Škufca]] | 3 |- | 1483 | [[Uporabnik:Hana.f|Hana.f]] | 3 |- | 1484 | [[Uporabnik:Hamilkar1893|Hamilkar1893]] | 3 |- | 1485 | [[Uporabnik:Hafmark~slwiki|Hafmark~slwiki]] | 3 |- | 1486 | [[Uporabnik:Gregor1956|Gregor1956]] | 3 |- | 1487 | [[Uporabnik:Gormar|Gormar]] | 3 |- | 1488 | [[Uporabnik:GoodOle'Humphrey|GoodOle'Humphrey]] | 3 |- | 1489 | [[Uporabnik:Gomilsko|Gomilsko]] | 3 |- | 1490 | [[Uporabnik:Golob001|Golob001]] | 3 |- | 1491 | [[Uporabnik:GnomJožeNaDelu|GnomJožeNaDelu]] | 3 |- | 1492 | [[Uporabnik:GJ2000MB|GJ2000MB]] | 3 |- | 1493 | [[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] | 3 |- | 1494 | [[Uporabnik:Gebluben222|Gebluben222]] | 3 |- | 1495 | [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] | 3 |- | 1496 | [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] | 3 |- | 1497 | [[Uporabnik:Gapy100|Gapy100]] | 3 |- | 1498 | [[Uporabnik:Galanor|Galanor]] | 3 |- | 1499 | [[Uporabnik:Gaja2012|Gaja2012]] | 3 |- | 1500 | [[Uporabnik:Frost~slwiki|Frost~slwiki]] | 3 |- | 1501 | [[Uporabnik:Francsol|Francsol]] | 3 |- | 1502 | [[Uporabnik:Football Boy|Football Boy]] | 3 |- | 1503 | [[Uporabnik:Foffo 93|Foffo 93]] | 3 |- | 1504 | [[Uporabnik:Fmiha|Fmiha]] | 3 |- | 1505 | [[Uporabnik:Fackopacko|Fackopacko]] | 3 |- | 1506 | [[Uporabnik:F1fans|F1fans]] | 3 |- | 1507 | [[Uporabnik:ESPeTri|ESPeTri]] | 3 |- | 1508 | [[Uporabnik:Endewet|Endewet]] | 3 |- | 1509 | [[Uporabnik:Ena2|Ena2]] | 3 |- | 1510 | [[Uporabnik:Emina.glavas|Emina.glavas]] | 3 |- | 1511 | [[Uporabnik:Elvis18|Elvis18]] | 3 |- | 1512 | [[Uporabnik:Elahk09|Elahk09]] | 3 |- | 1513 | [[Uporabnik:Duls|Duls]] | 3 |- | 1514 | [[Uporabnik:DŠG-GEO|DŠG-GEO]] | 3 |- | 1515 | [[Uporabnik:DorotejaPiber|DorotejaPiber]] | 3 |- | 1516 | [[Uporabnik:Dorotea|Dorotea]] | 3 |- | 1517 | [[Uporabnik:Doris Jeretina|Doris Jeretina]] | 3 |- | 1518 | [[Uporabnik:Dominika Petač|Dominika Petač]] | 3 |- | 1519 | [[Uporabnik:Dogspaceslo|Dogspaceslo]] | 3 |- | 1520 | [[Uporabnik:Dijadija|Dijadija]] | 3 |- | 1521 | [[Uporabnik:Dgabrovsek|Dgabrovsek]] | 3 |- | 1522 | [[Uporabnik:Deve|Deve]] | 3 |- | 1523 | [[Uporabnik:Deninho.81|Deninho.81]] | 3 |- | 1524 | [[Uporabnik:Demielle8|Demielle8]] | 3 |- | 1525 | [[Uporabnik:Dejan 169|Dejan 169]] | 3 |- | 1526 | [[Uporabnik:Dedek bedenko|Dedek bedenko]] | 3 |- | 1527 | [[Uporabnik:DeanTaschner|DeanTaschner]] | 3 |- | 1528 | [[Uporabnik:Dduhmaster|Dduhmaster]] | 3 |- | 1529 | [[Uporabnik:Davorintoš|Davorintoš]] | 3 |- | 1530 | [[Uporabnik:David4477|David4477]] | 3 |- | 1531 | [[Uporabnik:Dasa Svetlic|Dasa Svetlic]] | 3 |- | 1532 | [[Uporabnik:DanijelS|DanijelS]] | 3 |- | 1533 | [[Uporabnik:Danijelaaaa|Danijelaaaa]] | 3 |- | 1534 | [[Uporabnik:Damjana Grošičar|Damjana Grošičar]] | 3 |- | 1535 | [[Uporabnik:Coprnica zofka|Coprnica zofka]] | 3 |- | 1536 | [[Uporabnik:Colt|Colt]] | 3 |- | 1537 | [[Uporabnik:Čikulečakule|Čikulečakule]] | 3 |- | 1538 | [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]] | 3 |- | 1539 | [[Uporabnik:Cebela79|Cebela79]] | 3 |- | 1540 | [[Uporabnik:Ceazare|Ceazare]] | 3 |- | 1541 | [[Uporabnik:BurekBuster|BurekBuster]] | 3 |- | 1542 | [[Uporabnik:Bru7a!|Bru7a!]] | 3 |- | 1543 | [[Uporabnik:Brigita.dremelj|Brigita.dremelj]] | 3 |- | 1544 | [[Uporabnik:Brederode|Brederode]] | 3 |- | 1545 | [[Uporabnik:Branka81|Branka81]] | 3 |- | 1546 | [[Uporabnik:Boyan65|Boyan65]] | 3 |- | 1547 | [[Uporabnik:Borut Sorko|Borut Sorko]] | 3 |- | 1548 | [[Uporabnik:Borut Kantuser|Borut Kantuser]] | 3 |- | 1549 | [[Uporabnik:Borkoa92|Borkoa92]] | 3 |- | 1550 | [[Uporabnik:Bojana V|Bojana V]] | 3 |- | 1551 | [[Uporabnik:Bogorm|Bogorm]] | 3 |- | 1552 | [[Uporabnik:Bobnar|Bobnar]] | 3 |- | 1553 | [[Uporabnik:Bobi1|Bobi1]] | 3 |- | 1554 | [[Uporabnik:BobGlasgow|BobGlasgow]] | 3 |- | 1555 | [[Uporabnik:Blazwww|Blazwww]] | 3 |- | 1556 | [[Uporabnik:Blackhavk 11|Blackhavk 11]] | 3 |- | 1557 | [[Uporabnik:BenoST2|BenoST2]] | 3 |- | 1558 | [[Uporabnik:Benjamin88|Benjamin88]] | 3 |- | 1559 | [[Uporabnik:Belejjure|Belejjure]] | 3 |- | 1560 | [[Uporabnik:Belej|Belej]] | 3 |- | 1561 | [[Uporabnik:Bedanec123|Bedanec123]] | 3 |- | 1562 | [[Uporabnik:B-D|B-D]] | 3 |- | 1563 | [[Uporabnik:Bbavrlic|Bbavrlic]] | 3 |- | 1564 | [[Uporabnik:Barbaraaav|Barbaraaav]] | 3 |- | 1565 | [[Uporabnik:BajcU|BajcU]] | 3 |- | 1566 | [[Uporabnik:Baffo~slwiki|Baffo~slwiki]] | 3 |- | 1567 | [[Uporabnik:Ba.bik.a|Ba.bik.a]] | 3 |- | 1568 | [[Uporabnik:A-skupina|A-skupina]] | 3 |- | 1569 | [[Uporabnik:Anja Muha|Anja Muha]] | 3 |- | 1570 | [[Uporabnik:Anja Lešek|Anja Lešek]] | 3 |- | 1571 | [[Uporabnik:Anja Klobucar|Anja Klobucar]] | 3 |- | 1572 | [[Uporabnik:Anja Drobnic|Anja Drobnic]] | 3 |- | 1573 | [[Uporabnik:Anja Alič1|Anja Alič1]] | 3 |- | 1574 | [[Uporabnik:Andronix|Andronix]] | 3 |- | 1575 | [[Uporabnik:Andrevruas|Andrevruas]] | 3 |- | 1576 | [[Uporabnik:Andrej.makovec|Andrej.makovec]] | 3 |- | 1577 | [[Uporabnik:Andrejd1|Andrejd1]] | 3 |- | 1578 | [[Uporabnik:Andrejcij|Andrejcij]] | 3 |- | 1579 | [[Uporabnik:Andreja Pregelj|Andreja Pregelj]] | 3 |- | 1580 | [[Uporabnik:Andrej&Anja|Andrej&Anja]] | 3 |- | 1581 | [[Uporabnik:Andreja Jankovič|Andreja Jankovič]] | 3 |- | 1582 | [[Uporabnik:Anchek94|Anchek94]] | 3 |- | 1583 | [[Uporabnik:AnaRV|AnaRV]] | 3 |- | 1584 | [[Uporabnik:Ananovakova|Ananovakova]] | 3 |- | 1585 | [[Uporabnik:Ana Lenič|Ana Lenič]] | 3 |- | 1586 | [[Uporabnik:Ana Kump|Ana Kump]] | 3 |- | 1587 | [[Uporabnik:Ana D.|Ana D.]] | 3 |- | 1588 | [[Uporabnik:Alomuc|Alomuc]] | 3 |- | 1589 | [[Uporabnik:Alja.s|Alja.s]] | 3 |- | 1590 | [[Uporabnik:Alexbesir|Alexbesir]] | 3 |- | 1591 | [[Uporabnik:Alesceh91|Alesceh91]] | 3 |- | 1592 | [[Uporabnik:Alenka kalan|Alenka kalan]] | 3 |- | 1593 | [[Uporabnik:Alenka Čudič|Alenka Čudič]] | 3 |- | 1594 | [[Uporabnik:Alenj|Alenj]] | 3 |- | 1595 | [[Uporabnik:Alenbobnar|Alenbobnar]] | 3 |- | 1596 | [[Uporabnik:Alen2365|Alen2365]] | 3 |- | 1597 | [[Uporabnik:Aleks86|Aleks86]] | 3 |- | 1598 | [[Uporabnik:Alek14|Alek14]] | 3 |- | 1599 | [[Uporabnik:Aks~slwiki|Aks~slwiki]] | 3 |- | 1600 | [[Uporabnik:Aklarifari|Aklarifari]] | 3 |- | 1601 | [[Uporabnik:Ajster995|Ajster995]] | 3 |- | 1602 | [[Uporabnik:AjdaS|AjdaS]] | 3 |- | 1603 | [[Uporabnik:Ajda.hudoklin|Ajda.hudoklin]] | 3 |- | 1604 | [[Uporabnik:Adolnicar|Adolnicar]] | 3 |- | 1605 | [[Uporabnik:A.andrejka|A.andrejka]] | 3 |- | 1606 | [[Uporabnik:92.63.24.20|92.63.24.20]] | 3 |- | 1607 | [[Uporabnik:90.157.134.166|90.157.134.166]] | 3 |- | 1608 | [[Uporabnik:89.142.65.104|89.142.65.104]] | 3 |- | 1609 | [[Uporabnik:89.142.62.16|89.142.62.16]] | 3 |- | 1610 | [[Uporabnik:89.142.186.140|89.142.186.140]] | 3 |- | 1611 | [[Uporabnik:89.142.177.164|89.142.177.164]] | 3 |- | 1612 | [[Uporabnik:89.142.136.67|89.142.136.67]] | 3 |- | 1613 | [[Uporabnik:89.142.130.198|89.142.130.198]] | 3 |- | 1614 | [[Uporabnik:87.119.132.13|87.119.132.13]] | 3 |- | 1615 | [[Uporabnik:86.61.72.22|86.61.72.22]] | 3 |- | 1616 | [[Uporabnik:86.61.37.18|86.61.37.18]] | 3 |- | 1617 | [[Uporabnik:86.61.1.98|86.61.1.98]] | 3 |- | 1618 | [[Uporabnik:86.61.1.130|86.61.1.130]] | 3 |- | 1619 | [[Uporabnik:86.58.15.215|86.58.15.215]] | 3 |- | 1620 | [[Uporabnik:85.10.33.187|85.10.33.187]] | 3 |- | 1621 | [[Uporabnik:84.56.191.49|84.56.191.49]] | 3 |- | 1622 | [[Uporabnik:84.52.171.134|84.52.171.134]] | 3 |- | 1623 | [[Uporabnik:84.52.149.190|84.52.149.190]] | 3 |- | 1624 | [[Uporabnik:84.52.146.63|84.52.146.63]] | 3 |- | 1625 | [[Uporabnik:84.255.197.10|84.255.197.10]] | 3 |- | 1626 | [[Uporabnik:82.96.100.100|82.96.100.100]] | 3 |- | 1627 | [[Uporabnik:82.56.44.42|82.56.44.42]] | 3 |- | 1628 | [[Uporabnik:82.192.41.140|82.192.41.140]] | 3 |- | 1629 | [[Uporabnik:79.68.133.128|79.68.133.128]] | 3 |- | 1630 | [[Uporabnik:2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA|2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA]] | 3 |- | 1631 | [[Uporabnik:217.72.82.234|217.72.82.234]] | 3 |- | 1632 | [[Uporabnik:217.72.69.166|217.72.69.166]] | 3 |- | 1633 | [[Uporabnik:213.250.59.251|213.250.59.251]] | 3 |- | 1634 | [[Uporabnik:213.250.1.78|213.250.1.78]] | 3 |- | 1635 | [[Uporabnik:213.157.253.172|213.157.253.172]] | 3 |- | 1636 | [[Uporabnik:213.157.242.114|213.157.242.114]] | 3 |- | 1637 | [[Uporabnik:212.30.94.20|212.30.94.20]] | 3 |- | 1638 | [[Uporabnik:212.30.72.233|212.30.72.233]] | 3 |- | 1639 | [[Uporabnik:212.30.69.231|212.30.69.231]] | 3 |- | 1640 | [[Uporabnik:212.235.143.25|212.235.143.25]] | 3 |- | 1641 | [[Uporabnik:212.235.139.63|212.235.139.63]] | 3 |- | 1642 | [[Uporabnik:212.18.62.15|212.18.62.15]] | 3 |- | 1643 | [[Uporabnik:212.18.56.195|212.18.56.195]] | 3 |- | 1644 | [[Uporabnik:2018here|2018here]] | 3 |- | 1645 | [[Uporabnik:195.29.35.32|195.29.35.32]] | 3 |- | 1646 | [[Uporabnik:195.29.136.132|195.29.136.132]] | 3 |- | 1647 | [[Uporabnik:195.250.220.122|195.250.220.122]] | 3 |- | 1648 | [[Uporabnik:195.250.219.88|195.250.219.88]] | 3 |- | 1649 | [[Uporabnik:195.250.208.197|195.250.208.197]] | 3 |- | 1650 | [[Uporabnik:195.250.208.166|195.250.208.166]] | 3 |- | 1651 | [[Uporabnik:195.250.208.153|195.250.208.153]] | 3 |- | 1652 | [[Uporabnik:195.250.200.32|195.250.200.32]] | 3 |- | 1653 | [[Uporabnik:195.245.250.2|195.245.250.2]] | 3 |- | 1654 | [[Uporabnik:195.210.253.58|195.210.253.58]] | 3 |- | 1655 | [[Uporabnik:195.210.243.55|195.210.243.55]] | 3 |- | 1656 | [[Uporabnik:195.210.243.218|195.210.243.218]] | 3 |- | 1657 | [[Uporabnik:195.210.243.191|195.210.243.191]] | 3 |- | 1658 | [[Uporabnik:195.210.243.176|195.210.243.176]] | 3 |- | 1659 | [[Uporabnik:195.210.242.166|195.210.242.166]] | 3 |- | 1660 | [[Uporabnik:195.210.230.26|195.210.230.26]] | 3 |- | 1661 | [[Uporabnik:195.210.228.204|195.210.228.204]] | 3 |- | 1662 | [[Uporabnik:195.210.222.100|195.210.222.100]] | 3 |- | 1663 | [[Uporabnik:195.210.220.64|195.210.220.64]] | 3 |- | 1664 | [[Uporabnik:195.210.217.218|195.210.217.218]] | 3 |- | 1665 | [[Uporabnik:195.210.216.121|195.210.216.121]] | 3 |- | 1666 | [[Uporabnik:194.249.74.175|194.249.74.175]] | 3 |- | 1667 | [[Uporabnik:194.249.74.167|194.249.74.167]] | 3 |- | 1668 | [[Uporabnik:194.249.56.108|194.249.56.108]] | 3 |- | 1669 | [[Uporabnik:194.249.55.89|194.249.55.89]] | 3 |- | 1670 | [[Uporabnik:194.249.54.63|194.249.54.63]] | 3 |- | 1671 | [[Uporabnik:194.249.251.47|194.249.251.47]] | 3 |- | 1672 | [[Uporabnik:194.249.197.2|194.249.197.2]] | 3 |- | 1673 | [[Uporabnik:194.249.149.131|194.249.149.131]] | 3 |- | 1674 | [[Uporabnik:194.249.136.136|194.249.136.136]] | 3 |- | 1675 | [[Uporabnik:194.249.11.25|194.249.11.25]] | 3 |- | 1676 | [[Uporabnik:194.249.107.126|194.249.107.126]] | 3 |- | 1677 | [[Uporabnik:194.249.0.8|194.249.0.8]] | 3 |- | 1678 | [[Uporabnik:193.95.249.165|193.95.249.165]] | 3 |- | 1679 | [[Uporabnik:193-95-235-93|193-95-235-93]] | 3 |- | 1680 | [[Uporabnik:193.95.235.92|193.95.235.92]] | 3 |- | 1681 | [[Uporabnik:193.95.235.83|193.95.235.83]] | 3 |- | 1682 | [[Uporabnik:193.95.235.168|193.95.235.168]] | 3 |- | 1683 | [[Uporabnik:193.95.235.164|193.95.235.164]] | 3 |- | 1684 | [[Uporabnik:193.95.231.171|193.95.231.171]] | 3 |- | 1685 | [[Uporabnik:193.95.229.26|193.95.229.26]] | 3 |- | 1686 | [[Uporabnik:193.95.217.16|193.95.217.16]] | 3 |- | 1687 | [[Uporabnik:193.95.206.121|193.95.206.121]] | 3 |- | 1688 | [[Uporabnik:193.77.90.118|193.77.90.118]] | 3 |- | 1689 | [[Uporabnik:193.77.69.168|193.77.69.168]] | 3 |- | 1690 | [[Uporabnik:193.77.65.202|193.77.65.202]] | 3 |- | 1691 | [[Uporabnik:193.77.56.200|193.77.56.200]] | 3 |- | 1692 | [[Uporabnik:193.77.50.19|193.77.50.19]] | 3 |- | 1693 | [[Uporabnik:193.77.242.71|193.77.242.71]] | 3 |- | 1694 | [[Uporabnik:193.77.162.210|193.77.162.210]] | 3 |- | 1695 | [[Uporabnik:193.77.155.18|193.77.155.18]] | 3 |- | 1696 | [[Uporabnik:193.77.155.121|193.77.155.121]] | 3 |- | 1697 | [[Uporabnik:193.77.149.29|193.77.149.29]] | 3 |- | 1698 | [[Uporabnik:193.77.133.49|193.77.133.49]] | 3 |- | 1699 | [[Uporabnik:193.77.126.125|193.77.126.125]] | 3 |- | 1700 | [[Uporabnik:193.77.101.102|193.77.101.102]] | 3 |- | 1701 | [[Uporabnik:193.2.96.81|193.2.96.81]] | 3 |- | 1702 | [[Uporabnik:193.2.88.2|193.2.88.2]] | 3 |- | 1703 | [[Uporabnik:193.2.8.114|193.2.8.114]] | 3 |- | 1704 | [[Uporabnik:193.2.4.17|193.2.4.17]] | 3 |- | 1705 | [[Uporabnik:193.2.244.27|193.2.244.27]] | 3 |- | 1706 | [[Uporabnik:193.2.191.2|193.2.191.2]] | 3 |- | 1707 | [[Uporabnik:193.2.1.88|193.2.1.88]] | 3 |- | 1708 | [[Uporabnik:193.2.11.57|193.2.11.57]] | 3 |- | 1709 | [[Uporabnik:193.2.101.2|193.2.101.2]] | 3 |- | 1710 | [[Uporabnik:193.166.53.253|193.166.53.253]] | 3 |- | 1711 | [[Uporabnik:186.148.182.192|186.148.182.192]] | 3 |- | 1712 | [[Uporabnik:153.5.47.223|153.5.47.223]] | 3 |- | 1713 | [[Uporabnik:153.5.16.6|153.5.16.6]] | 3 |- | 1714 | [[Uporabnik:-|-]] | 3 |- | 1715 | [[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] | 2 |- | 1716 | [[Uporabnik:ZzZaspanka|ZzZaspanka]] | 2 |- | 1717 | [[Uporabnik:Zziga|Zziga]] | 2 |- | 1718 | [[Uporabnik:Zvonkocvetko|Zvonkocvetko]] | 2 |- | 1719 | [[Uporabnik:Zverinca|Zverinca]] | 2 |- | 1720 | [[Uporabnik:Zuzkocvetek|Zuzkocvetek]] | 2 |- | 1721 | [[Uporabnik:Zpcmajne|Zpcmajne]] | 2 |- | 1722 | [[Uporabnik:Zoxna|Zoxna]] | 2 |- | 1723 | [[Uporabnik:Zoogal|Zoogal]] | 2 |- | 1724 | [[Uporabnik:Zofi,PhD|Zofi,PhD]] | 2 |- | 1725 | [[Uporabnik:Znacka21|Znacka21]] | 2 |- | 1726 | [[Uporabnik:Zmajevka|Zmajevka]] | 2 |- | 1727 | [[Uporabnik:Zmajcka|Zmajcka]] | 2 |- | 1728 | [[Uporabnik:Zjesen|Zjesen]] | 2 |- | 1729 | [[Uporabnik:Življenje|Življenje]] | 2 |- | 1730 | [[Uporabnik:Zivauca|Zivauca]] | 2 |- | 1731 | [[Uporabnik:Živa Matičič|Živa Matičič]] | 2 |- | 1732 | [[Uporabnik:Zimica|Zimica]] | 2 |- | 1733 | [[Uporabnik:Žiga Valetič|Žiga Valetič]] | 2 |- | 1734 | [[Uporabnik:Žiga Logar 3.88|Žiga Logar 3.88]] | 2 |- | 1735 | [[Uporabnik:Žiga Kovač|Žiga Kovač]] | 2 |- | 1736 | [[Uporabnik:Zhuffer|Zhuffer]] | 2 |- | 1737 | [[Uporabnik:Zheewah|Zheewah]] | 2 |- | 1738 | [[Uporabnik:ZGODOVINAR|ZGODOVINAR]] | 2 |- | 1739 | [[Uporabnik:Zel.tadej|Zel.tadej]] | 2 |- | 1740 | [[Uporabnik:ZedsZen|ZedsZen]] | 2 |- | 1741 | [[Uporabnik:Žan videc|Žan videc]] | 2 |- | 1742 | [[Uporabnik:Žan Šteharnik|Žan Šteharnik]] | 2 |- | 1743 | [[Uporabnik:Zank2|Zank2]] | 2 |- | 1744 | [[Uporabnik:Zanesljiva|Zanesljiva]] | 2 |- | 1745 | [[Uporabnik:Žana Kordiš|Žana Kordiš]] | 2 |- | 1746 | [[Uporabnik:Zan225|Zan225]] | 2 |- | 1747 | [[Uporabnik:Zalaz4|Zalaz4]] | 2 |- | 1748 | [[Uporabnik:ZalaOkorn|ZalaOkorn]] | 2 |- | 1749 | [[Uporabnik:Žajlaclam|Žajlaclam]] | 2 |- | 1750 | [[Uporabnik:Zahnzi|Zahnzi]] | 2 |- | 1751 | [[Uporabnik:ZadEva|ZadEva]] | 2 |- | 1752 | [[Uporabnik:Žabon|Žabon]] | 2 |- | 1753 | [[Uporabnik:Ytrewqvcxz|Ytrewqvcxz]] | 2 |- | 1754 | [[Uporabnik:Yosicka|Yosicka]] | 2 |- | 1755 | [[Uporabnik:Yannar|Yannar]] | 2 |- | 1756 | [[Uporabnik:Yami~slwiki|Yami~slwiki]] | 2 |- | 1757 | [[Uporabnik:Xwiki2|Xwiki2]] | 2 |- | 1758 | [[Uporabnik:XHORRORx|XHORRORx]] | 2 |- | 1759 | [[Uporabnik:Wurzel Sepp~slwiki|Wurzel Sepp~slwiki]] | 2 |- | 1760 | [[Uporabnik:Witch fire|Witch fire]] | 2 |- | 1761 | [[Uporabnik:Wisky26|Wisky26]] | 2 |- | 1762 | [[Uporabnik:WikiTina|WikiTina]] | 2 |- | 1763 | [[Uporabnik:Wikirukola|Wikirukola]] | 2 |- | 1764 | [[Uporabnik:Whistler~slwiki|Whistler~slwiki]] | 2 |- | 1765 | [[Uporabnik:Wekopedist|Wekopedist]] | 2 |- | 1766 | [[Uporabnik:Wega|Wega]] | 2 |- | 1767 | [[Uporabnik:Vrtleska225|Vrtleska225]] | 2 |- | 1768 | [[Uporabnik:Vrli mako|Vrli mako]] | 2 |- | 1769 | [[Uporabnik:Vombika|Vombika]] | 2 |- | 1770 | [[Uporabnik:Vladimir Kotnik|Vladimir Kotnik]] | 2 |- | 1771 | [[Uporabnik:Vipavska|Vipavska]] | 2 |- | 1772 | [[Uporabnik:Violette|Violette]] | 2 |- | 1773 | [[Uporabnik:Vinko48|Vinko48]] | 2 |- | 1774 | [[Uporabnik:Vinci~slwiki|Vinci~slwiki]] | 2 |- | 1775 | [[Uporabnik:Vincencij46|Vincencij46]] | 2 |- | 1776 | [[Uporabnik:Viktorina|Viktorina]] | 2 |- | 1777 | [[Uporabnik:Viki63|Viki63]] | 2 |- | 1778 | [[Uporabnik:Vika Planinšek|Vika Planinšek]] | 2 |- | 1779 | [[Uporabnik:Vidatra|Vidatra]] | 2 |- | 1780 | [[Uporabnik:Veveriček|Veveriček]] | 2 |- | 1781 | [[Uporabnik:Vesna Mlakar|Vesna Mlakar]] | 2 |- | 1782 | [[Uporabnik:Vesna Horvat|Vesna Horvat]] | 2 |- | 1783 | [[Uporabnik:VesnaBajc|VesnaBajc]] | 2 |- | 1784 | [[Uporabnik:Veri.|Veri.]] | 2 |- | 1785 | [[Uporabnik:Verdev|Verdev]] | 2 |- | 1786 | [[Uporabnik:Verch|Verch]] | 2 |- | 1787 | [[Uporabnik:Vennett|Vennett]] | 2 |- | 1788 | [[Uporabnik:Venčeslava|Venčeslava]] | 2 |- | 1789 | [[Uporabnik:Veliki Kategorizator~slwiki|Veliki Kategorizator~slwiki]] | 2 |- | 1790 | [[Uporabnik:Vapourtrail|Vapourtrail]] | 2 |- | 1791 | [[Uporabnik:Vanjak|Vanjak]] | 2 |- | 1792 | [[Uporabnik:Vanesav|Vanesav]] | 2 |- | 1793 | [[Uporabnik:Vancica|Vancica]] | 2 |- | 1794 | [[Uporabnik:Valerij Volk|Valerij Volk]] | 2 |- | 1795 | [[Uporabnik:Valerija.erbus|Valerija.erbus]] | 2 |- | 1796 | [[Uporabnik:Valerei|Valerei]] | 2 |- | 1797 | [[Uporabnik:Valentina nemanič|Valentina nemanič]] | 2 |- | 1798 | [[Uporabnik:Valentina88~slwiki|Valentina88~slwiki]] | 2 |- | 1799 | [[Uporabnik:Ushostage|Ushostage]] | 2 |- | 1800 | [[Uporabnik:Usernet21|Usernet21]] | 2 |- | 1801 | [[Uporabnik:Usefulpsychologist|Usefulpsychologist]] | 2 |- | 1802 | [[Uporabnik:Usagi~slwiki|Usagi~slwiki]] | 2 |- | 1803 | [[Uporabnik:Urška Petek|Urška Petek]] | 2 |- | 1804 | [[Uporabnik:Urskaglen|Urskaglen]] | 2 |- | 1805 | [[Uporabnik:UrsikaZala|UrsikaZala]] | 2 |- | 1806 | [[Uporabnik:Ursavrana|Ursavrana]] | 2 |- | 1807 | [[Uporabnik:UrsaU|UrsaU]] | 2 |- | 1808 | [[Uporabnik:Urša Polajžer|Urša Polajžer]] | 2 |- | 1809 | [[Uporabnik:Ursanoc|Ursanoc]] | 2 |- | 1810 | [[Uporabnik:Ursambrozic|Ursambrozic]] | 2 |- | 1811 | [[Uporabnik:Urša kajzer|Urša kajzer]] | 2 |- | 1812 | [[Uporabnik:Uros Venet|Uros Venet]] | 2 |- | 1813 | [[Uporabnik:Uroš Podobnik|Uroš Podobnik]] | 2 |- | 1814 | [[Uporabnik:Uroskojc|Uroskojc]] | 2 |- | 1815 | [[Uporabnik:Urosch|Urosch]] | 2 |- | 1816 | [[Uporabnik:Uros.abram1|Uros.abram1]] | 2 |- | 1817 | [[Uporabnik:Uros4121|Uros4121]] | 2 |- | 1818 | [[Uporabnik:Uroš|Uroš]] | 2 |- | 1819 | [[Uporabnik:Urmatej|Urmatej]] | 2 |- | 1820 | [[Uporabnik:Uriel1022|Uriel1022]] | 2 |- | 1821 | [[Uporabnik:Urbanapodgana|Urbanapodgana]] | 2 |- | 1822 | [[Uporabnik:Unioff|Unioff]] | 2 |- | 1823 | [[Uporabnik:Ulpian~slwiki|Ulpian~slwiki]] | 2 |- | 1824 | [[Uporabnik:Ulij~slwiki|Ulij~slwiki]] | 2 |- | 1825 | [[Uporabnik:Ulcara|Ulcara]] | 2 |- | 1826 | [[Uporabnik:Ula.weisseisen|Ula.weisseisen]] | 2 |- | 1827 | [[Uporabnik:Ulam2756|Ulam2756]] | 2 |- | 1828 | [[Uporabnik:U2FoundMe|U2FoundMe]] | 2 |- | 1829 | [[Uporabnik:Twicepaper|Twicepaper]] | 2 |- | 1830 | [[Uporabnik:Tulipan3|Tulipan3]] | 2 |- | 1831 | [[Uporabnik:Ttoporisic|Ttoporisic]] | 2 |- | 1832 | [[Uporabnik:Tsvet555|Tsvet555]] | 2 |- | 1833 | [[Uporabnik:Tsosko|Tsosko]] | 2 |- | 1834 | [[Uporabnik:Trust No One|Trust No One]] | 2 |- | 1835 | [[Uporabnik:Trušnovec|Trušnovec]] | 2 |- | 1836 | [[Uporabnik:Truptina|Truptina]] | 2 |- | 1837 | [[Uporabnik:Tovariš|Tovariš]] | 2 |- | 1838 | [[Uporabnik:Tompson|Tompson]] | 2 |- | 1839 | [[Uporabnik:Tomoe~slwiki|Tomoe~slwiki]] | 2 |- | 1840 | [[Uporabnik:Tomlc|Tomlc]] | 2 |- | 1841 | [[Uporabnik:Tomaž Eržen|Tomaž Eržen]] | 2 |- | 1842 | [[Uporabnik:Tomaz69|Tomaz69]] | 2 |- | 1843 | [[Uporabnik:Tomas3|Tomas3]] | 2 |- | 1844 | [[Uporabnik:Tom11|Tom11]] | 2 |- | 1845 | [[Uporabnik:Tom|Tom]] | 2 |- | 1846 | [[Uporabnik:TMZuka|TMZuka]] | 2 |- | 1847 | [[Uporabnik:T.Moroz|T.Moroz]] | 2 |- | 1848 | [[Uporabnik:Tjx08|Tjx08]] | 2 |- | 1849 | [[Uporabnik:Tjaskam|Tjaskam]] | 2 |- | 1850 | [[Uporabnik:Tjasha57|Tjasha57]] | 2 |- | 1851 | [[Uporabnik:Tjaša Rozina|Tjaša Rozina]] | 2 |- | 1852 | [[Uporabnik:Tjaša Kocjan|Tjaša Kocjan]] | 2 |- | 1853 | [[Uporabnik:Tjaša Bobnar|Tjaša Bobnar]] | 2 |- | 1854 | [[Uporabnik:Tjasa47m|Tjasa47m]] | 2 |- | 1855 | [[Uporabnik:Tjamnik|Tjamnik]] | 2 |- | 1856 | [[Uporabnik:Tinuviel~slwiki|Tinuviel~slwiki]] | 2 |- | 1857 | [[Uporabnik:Tinchyka89|Tinchyka89]] | 2 |- | 1858 | [[Uporabnik:Tincek|Tincek]] | 2 |- | 1859 | [[Uporabnik:Tina 5erka|Tina 5erka]] | 2 |- | 1860 | [[Uporabnik:Tina21|Tina21]] | 2 |- | 1861 | [[Uporabnik:Tim zakosek|Tim zakosek]] | 2 |- | 1862 | [[Uporabnik:Timot Zakosek|Timot Zakosek]] | 2 |- | 1863 | [[Uporabnik:TimotejV|TimotejV]] | 2 |- | 1864 | [[Uporabnik:Timotejpreskar|Timotejpreskar]] | 2 |- | 1865 | [[Uporabnik:TimotejPapler|TimotejPapler]] | 2 |- | 1866 | [[Uporabnik:Tilen Klavzar|Tilen Klavzar]] | 2 |- | 1867 | [[Uporabnik:Tilen|Tilen]] | 2 |- | 1868 | [[Uporabnik:Tijan.derganc|Tijan.derganc]] | 2 |- | 1869 | [[Uporabnik:Tiiinka|Tiiinka]] | 2 |- | 1870 | [[Uporabnik:Tigrica2|Tigrica2]] | 2 |- | 1871 | [[Uporabnik:Tiger85|Tiger85]] | 2 |- | 1872 | [[Uporabnik:Tiasshy7|Tiasshy7]] | 2 |- | 1873 | [[Uporabnik:Thommy32|Thommy32]] | 2 |- | 1874 | [[Uporabnik:The white chinchilla|The white chinchilla]] | 2 |- | 1875 | [[Uporabnik:The Walrus~slwiki|The Walrus~slwiki]] | 2 |- | 1876 | [[Uporabnik:Thancika|Thancika]] | 2 |- | 1877 | [[Uporabnik:Tevta|Tevta]] | 2 |- | 1878 | [[Uporabnik:Terraviper-5|Terraviper-5]] | 2 |- | 1879 | [[Uporabnik:Teorija&kritika|Teorija&kritika]] | 2 |- | 1880 | [[Uporabnik:Tele02|Tele02]] | 2 |- | 1881 | [[Uporabnik:Tejavodusek|Tejavodusek]] | 2 |- | 1882 | [[Uporabnik:TejaFuchs|TejaFuchs]] | 2 |- | 1883 | [[Uporabnik:Teja Bergant|Teja Bergant]] | 2 |- | 1884 | [[Uporabnik:Teja5|Teja5]] | 2 |- | 1885 | [[Uporabnik:Tebrazebra|Tebrazebra]] | 2 |- | 1886 | [[Uporabnik:Tea Vode|Tea Vode]] | 2 |- | 1887 | [[Uporabnik:Tea.turnsek|Tea.turnsek]] | 2 |- | 1888 | [[Uporabnik:Tduki|Tduki]] | 2 |- | 1889 | [[Uporabnik:TDKR Chicago 101|TDKR Chicago 101]] | 2 |- | 1890 | [[Uporabnik:Tdej17|Tdej17]] | 2 |- | 1891 | [[Uporabnik:Tcrv|Tcrv]] | 2 |- | 1892 | [[Uporabnik:Tatjanca|Tatjanca]] | 2 |- | 1893 | [[Uporabnik:Taraman|Taraman]] | 2 |- | 1894 | [[Uporabnik:Tara Breznik|Tara Breznik]] | 2 |- | 1895 | [[Uporabnik:Tanja Rozina|Tanja Rozina]] | 2 |- | 1896 | [[Uporabnik:Tanja Pusic|Tanja Pusic]] | 2 |- | 1897 | [[Uporabnik:Tanchy|Tanchy]] | 2 |- | 1898 | [[Uporabnik:Tamara.f|Tamara.f]] | 2 |- | 1899 | [[Uporabnik:Tamara Bodlaj|Tamara Bodlaj]] | 2 |- | 1900 | [[Uporabnik:Tamala93|Tamala93]] | 2 |- | 1901 | [[Uporabnik:TajništvoSSD|TajništvoSSD]] | 2 |- | 1902 | [[Uporabnik:Taiiiu|Taiiiu]] | 2 |- | 1903 | [[Uporabnik:Tadej modri|Tadej modri]] | 2 |- | 1904 | [[Uporabnik:Tadej.Coha|Tadej.Coha]] | 2 |- | 1905 | [[Uporabnik:TadEEY|TadEEY]] | 2 |- | 1906 | [[Uporabnik:Sweet15|Sweet15]] | 2 |- | 1907 | [[Uporabnik:Swan Krajger|Swan Krajger]] | 2 |- | 1908 | [[Uporabnik:Svetlana|Svetlana]] | 2 |- | 1909 | [[Uporabnik:Svetina D|Svetina D]] | 2 |- | 1910 | [[Uporabnik:Suzana Oak461|Suzana Oak461]] | 2 |- | 1911 | [[Uporabnik:Suther25|Suther25]] | 2 |- | 1912 | [[Uporabnik:SUPERursaa|SUPERursaa]] | 2 |- | 1913 | [[Uporabnik:Sukic40|Sukic40]] | 2 |- | 1914 | [[Uporabnik:Sudduth|Sudduth]] | 2 |- | 1915 | [[Uporabnik:Stumfels|Stumfels]] | 2 |- | 1916 | [[Uporabnik:Studentjm|Studentjm]] | 2 |- | 1917 | [[Uporabnik:Stripar|Stripar]] | 2 |- | 1918 | [[Uporabnik:Strgaršek|Strgaršek]] | 2 |- | 1919 | [[Uporabnik:Stembido|Stembido]] | 2 |- | 1920 | [[Uporabnik:Steker|Steker]] | 2 |- | 1921 | [[Uporabnik:Status Quo|Status Quo]] | 2 |- | 1922 | [[Uporabnik:Standnot|Standnot]] | 2 |- | 1923 | [[Uporabnik:Ssibila|Ssibila]] | 2 |- | 1924 | [[Uporabnik:Ssddgreg|Ssddgreg]] | 2 |- | 1925 | [[Uporabnik:Srecko1976|Srecko1976]] | 2 |- | 1926 | [[Uporabnik:SPwiki15|SPwiki15]] | 2 |- | 1927 | [[Uporabnik:Spihanica|Spihanica]] | 2 |- | 1928 | [[Uporabnik:Spider KAD|Spider KAD]] | 2 |- | 1929 | [[Uporabnik:Špelka|Špelka]] | 2 |- | 1930 | [[Uporabnik:Spelavele|Spelavele]] | 2 |- | 1931 | [[Uporabnik:ŠPELA PAPEŽ|ŠPELA PAPEŽ]] | 2 |- | 1932 | [[Uporabnik:Spela Mrvar|Spela Mrvar]] | 2 |- | 1933 | [[Uporabnik:Špela Kregar|Špela Kregar]] | 2 |- | 1934 | [[Uporabnik:Spelad.20|Spelad.20]] | 2 |- | 1935 | [[Uporabnik:Špela Bobnar|Špela Bobnar]] | 2 |- | 1936 | [[Uporabnik:Sorabino|Sorabino]] | 2 |- | 1937 | [[Uporabnik:Sony123~slwiki|Sony123~slwiki]] | 2 |- | 1938 | [[Uporabnik:Sônico|Sônico]] | 2 |- | 1939 | [[Uporabnik:Soncnica|Soncnica]] | 2 |- | 1940 | [[Uporabnik:Solo123|Solo123]] | 2 |- | 1941 | [[Uporabnik:SOJSDS|SOJSDS]] | 2 |- | 1942 | [[Uporabnik:Snoopy~slwiki|Snoopy~slwiki]] | 2 |- | 1943 | [[Uporabnik:Smreka123|Smreka123]] | 2 |- | 1944 | [[Uporabnik:Smodisch|Smodisch]] | 2 |- | 1945 | [[Uporabnik:Smikus1|Smikus1]] | 2 |- | 1946 | [[Uporabnik:Smerljak|Smerljak]] | 2 |- | 1947 | [[Uporabnik:Smcmeditor|Smcmeditor]] | 2 |- | 1948 | [[Uporabnik:Smart girl**|Smart girl**]] | 2 |- | 1949 | [[Uporabnik:S luce|S luce]] | 2 |- | 1950 | [[Uporabnik:Slovinskaturist|Slovinskaturist]] | 2 |- | 1951 | [[Uporabnik:Slovenski3glav|Slovenski3glav]] | 2 |- | 1952 | [[Uporabnik:Slovenija|Slovenija]] | 2 |- | 1953 | [[Uporabnik:Slovarji|Slovarji]] | 2 |- | 1954 | [[Uporabnik:Slika12345|Slika12345]] | 2 |- | 1955 | [[Uporabnik:Slazendic|Slazendic]] | 2 |- | 1956 | [[Uporabnik:SladičEma|SladičEma]] | 2 |- | 1957 | [[Uporabnik:Skupina kalimero|Skupina kalimero]] | 2 |- | 1958 | [[Uporabnik:Skram~slwiki|Skram~slwiki]] | 2 |- | 1959 | [[Uporabnik:Skakalke|Skakalke]] | 2 |- | 1960 | [[Uporabnik:Sirena|Sirena]] | 2 |- | 1961 | [[Uporabnik:Sinunsu|Sinunsu]] | 2 |- | 1962 | [[Uporabnik:Sinkla95|Sinkla95]] | 2 |- | 1963 | [[Uporabnik:Simonp~slwiki|Simonp~slwiki]] | 2 |- | 1964 | [[Uporabnik:Simon Kersevan|Simon Kersevan]] | 2 |- | 1965 | [[Uporabnik:Simona Knavs|Simona Knavs]] | 2 |- | 1966 | [[Uporabnik:Simon75|Simon75]] | 2 |- | 1967 | [[Uporabnik:Simon2.kovacic|Simon2.kovacic]] | 2 |- | 1968 | [[Uporabnik:Silva Ajdovec|Silva Ajdovec]] | 2 |- | 1969 | [[Uporabnik:SiGolob|SiGolob]] | 2 |- | 1970 | [[Uporabnik:ShooWarm|ShooWarm]] | 2 |- | 1971 | [[Uporabnik:Shak keso|Shak keso]] | 2 |- | 1972 | [[Uporabnik:Severnjak|Severnjak]] | 2 |- | 1973 | [[Uporabnik:Sesko84|Sesko84]] | 2 |- | 1974 | [[Uporabnik:Sergi Roberto|Sergi Roberto]] | 2 |- | 1975 | [[Uporabnik:Sebaberg70|Sebaberg70]] | 2 |- | 1976 | [[Uporabnik:Seangerzic|Seangerzic]] | 2 |- | 1977 | [[Uporabnik:Sborsic|Sborsic]] | 2 |- | 1978 | [[Uporabnik:Sblue|Sblue]] | 2 |- | 1979 | [[Uporabnik:Šavlianja|Šavlianja]] | 2 |- | 1980 | [[Uporabnik:Sašo Tolič|Sašo Tolič]] | 2 |- | 1981 | [[Uporabnik:SasaIv|SasaIv]] | 2 |- | 1982 | [[Uporabnik:Sarimner|Sarimner]] | 2 |- | 1983 | [[Uporabnik:Sarci512|Sarci512]] | 2 |- | 1984 | [[Uporabnik:Sara Primec|Sara Primec]] | 2 |- | 1985 | [[Uporabnik:Saranovak94|Saranovak94]] | 2 |- | 1986 | [[Uporabnik:SaraMe|SaraMe]] | 2 |- | 1987 | [[Uporabnik:Sara Gluk|Sara Gluk]] | 2 |- | 1988 | [[Uporabnik:Sara Flego|Sara Flego]] | 2 |- | 1989 | [[Uporabnik:Sara Ban11|Sara Ban11]] | 2 |- | 1990 | [[Uporabnik:Santld|Santld]] | 2 |- | 1991 | [[Uporabnik:Sankec|Sankec]] | 2 |- | 1992 | [[Uporabnik:Sanja jandrič|Sanja jandrič]] | 2 |- | 1993 | [[Uporabnik:Sanja Hribar|Sanja Hribar]] | 2 |- | 1994 | [[Uporabnik:SandraHanc|SandraHanc]] | 2 |- | 1995 | [[Uporabnik:Sanamarija|Sanamarija]] | 2 |- | 1996 | [[Uporabnik:San89|San89]] | 2 |- | 1997 | [[Uporabnik:SamoStalnik|SamoStalnik]] | 2 |- | 1998 | [[Uporabnik:Samo Koprivec|Samo Koprivec]] | 2 |- | 1999 | [[Uporabnik:Samo Cerar|Samo Cerar]] | 2 |- | 2000 | [[Uporabnik:Sabina mramor|Sabina mramor]] | 2 |- |} fa74pypbktzggvd05ky26tr7lc1gfnr 4 485414 5726263 5719943 2022-08-01T02:25:13Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 2001–3000 wikitext text/x-wiki === 2001–3000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 2001 | [[Uporabnik:Sabina.kovac|Sabina.kovac]] | 2 |- | 2002 | [[Uporabnik:Sabina Hočevar|Sabina Hočevar]] | 2 |- | 2003 | [[Uporabnik:Ryanya|Ryanya]] | 2 |- | 2004 | [[Uporabnik:Rupark|Rupark]] | 2 |- | 2005 | [[Uporabnik:Rumpel77|Rumpel77]] | 2 |- | 2006 | [[Uporabnik:Rumanja55|Rumanja55]] | 2 |- | 2007 | [[Uporabnik:Rozman Alenka|Rozman Alenka]] | 2 |- | 2008 | [[Uporabnik:Rozic.sabina|Rozic.sabina]] | 2 |- | 2009 | [[Uporabnik:Rozica123|Rozica123]] | 2 |- | 2010 | [[Uporabnik:Rožica|Rožica]] | 2 |- | 2011 | [[Uporabnik:Rozi001|Rozi001]] | 2 |- | 2012 | [[Uporabnik:Roxy~slwiki|Roxy~slwiki]] | 2 |- | 2013 | [[Uporabnik:RosemaryFowl|RosemaryFowl]] | 2 |- | 2014 | [[Uporabnik:Rop~slwiki|Rop~slwiki]] | 2 |- | 2015 | [[Uporabnik:Rokyrok1|Rokyrok1]] | 2 |- | 2016 | [[Uporabnik:RokRacnik|RokRacnik]] | 2 |- | 2017 | [[Uporabnik:Rokometniportal|Rokometniportal]] | 2 |- | 2018 | [[Uporabnik:Roko2moto|Roko2moto]] | 2 |- | 2019 | [[Uporabnik:Roki|Roki]] | 2 |- | 2020 | [[Uporabnik:Rokfaith|Rokfaith]] | 2 |- | 2021 | [[Uporabnik:Robi.matus|Robi.matus]] | 2 |- | 2022 | [[Uporabnik:Rmateja|Rmateja]] | 2 |- | 2023 | [[Uporabnik:Rkokalj|Rkokalj]] | 2 |- | 2024 | [[Uporabnik:Rkatjaa|Rkatjaa]] | 2 |- | 2025 | [[Uporabnik:Ristenic|Ristenic]] | 2 |- | 2026 | [[Uporabnik:Rihtar|Rihtar]] | 2 |- | 2027 | [[Uporabnik:Rhribar|Rhribar]] | 2 |- | 2028 | [[Uporabnik:Rgorenc|Rgorenc]] | 2 |- | 2029 | [[Uporabnik:Rdeckica|Rdeckica]] | 2 |- | 2030 | [[Uporabnik:Rdecaraketa|Rdecaraketa]] | 2 |- | 2031 | [[Uporabnik:Rcekada|Rcekada]] | 2 |- | 2032 | [[Uporabnik:RBD.si|RBD.si]] | 2 |- | 2033 | [[Uporabnik:RazredNik|RazredNik]] | 2 |- | 2034 | [[Uporabnik:Rasto raztresen|Rasto raztresen]] | 2 |- | 2035 | [[Uporabnik:Rakun08|Rakun08]] | 2 |- | 2036 | [[Uporabnik:Raketka|Raketka]] | 2 |- | 2037 | [[Uporabnik:Rado|Rado]] | 2 |- | 2038 | [[Uporabnik:Qaz1234|Qaz1234]] | 2 |- | 2039 | [[Uporabnik:Puzzle~slwiki|Puzzle~slwiki]] | 2 |- | 2040 | [[Uporabnik:Prozac|Prozac]] | 2 |- | 2041 | [[Uporabnik:Primzzy|Primzzy]] | 2 |- | 2042 | [[Uporabnik:PrimozM66|PrimozM66]] | 2 |- | 2043 | [[Uporabnik:Primoz koman|Primoz koman]] | 2 |- | 2044 | [[Uporabnik:Primozk|Primozk]] | 2 |- | 2045 | [[Uporabnik:Primorski veteran|Primorski veteran]] | 2 |- | 2046 | [[Uporabnik:President~slwiki|President~slwiki]] | 2 |- | 2047 | [[Uporabnik:Pragwald|Pragwald]] | 2 |- | 2048 | [[Uporabnik:Popovič Evita|Popovič Evita]] | 2 |- | 2049 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 sarastkvc|Polonistika LS2020 sarastkvc]] | 2 |- | 2050 | [[Uporabnik:Polonco|Polonco]] | 2 |- | 2051 | [[Uporabnik:Polona.o|Polona.o]] | 2 |- | 2052 | [[Uporabnik:Polona8|Polona8]] | 2 |- | 2053 | [[Uporabnik:Podgostar|Podgostar]] | 2 |- | 2054 | [[Uporabnik:Podgore|Podgore]] | 2 |- | 2055 | [[Uporabnik:PNedelko|PNedelko]] | 2 |- | 2056 | [[Uporabnik:Pjotr~slwiki|Pjotr~slwiki]] | 2 |- | 2057 | [[Uporabnik:Pjeteh|Pjeteh]] | 2 |- | 2058 | [[Uporabnik:Piškotek|Piškotek]] | 2 |- | 2059 | [[Uporabnik:PilotGirl|PilotGirl]] | 2 |- | 2060 | [[Uporabnik:Piksikroki|Piksikroki]] | 2 |- | 2061 | [[Uporabnik:Pikanai|Pikanai]] | 2 |- | 2062 | [[Uporabnik:Pija Stegel|Pija Stegel]] | 2 |- | 2063 | [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] | 2 |- | 2064 | [[Uporabnik:Picek|Picek]] | 2 |- | 2065 | [[Uporabnik:Phylosofer|Phylosofer]] | 2 |- | 2066 | [[Uporabnik:Philippe49730|Philippe49730]] | 2 |- | 2067 | [[Uporabnik:Phantasus~slwiki|Phantasus~slwiki]] | 2 |- | 2068 | [[Uporabnik:Petra Marolt|Petra Marolt]] | 2 |- | 2069 | [[Uporabnik:Petra Logonder|Petra Logonder]] | 2 |- | 2070 | [[Uporabnik:Petra Kuhar|Petra Kuhar]] | 2 |- | 2071 | [[Uporabnik:Petraka|Petraka]] | 2 |- | 2072 | [[Uporabnik:Petra.gomiscek|Petra.gomiscek]] | 2 |- | 2073 | [[Uporabnik:Petra Fabjan|Petra Fabjan]] | 2 |- | 2074 | [[Uporabnik:Petra Antolin|Petra Antolin]] | 2 |- | 2075 | [[Uporabnik:Petra11|Petra11]] | 2 |- | 2076 | [[Uporabnik:Peterstupar|Peterstupar]] | 2 |- | 2077 | [[Uporabnik:Peter68|Peter68]] | 2 |- | 2078 | [[Uporabnik:Petelin Marko|Petelin Marko]] | 2 |- | 2079 | [[Uporabnik:Pet5ra85|Pet5ra85]] | 2 |- | 2080 | [[Uporabnik:PerunSlovenski|PerunSlovenski]] | 2 |- | 2081 | [[Uporabnik:Peru642003|Peru642003]] | 2 |- | 2082 | [[Uporabnik:Penarc|Penarc]] | 2 |- | 2083 | [[Uporabnik:Pena|Pena]] | 2 |- | 2084 | [[Uporabnik:Pegi123|Pegi123]] | 2 |- | 2085 | [[Uporabnik:Pedenjped|Pedenjped]] | 2 |- | 2086 | [[Uporabnik:Pearchy95|Pearchy95]] | 2 |- | 2087 | [[Uporabnik:Peadar|Peadar]] | 2 |- | 2088 | [[Uporabnik:Pbozic|Pbozic]] | 2 |- | 2089 | [[Uporabnik:Pavlovitch|Pavlovitch]] | 2 |- | 2090 | [[Uporabnik:Pavlinmojca|Pavlinmojca]] | 2 |- | 2091 | [[Uporabnik:Patrik p.|Patrik p.]] | 2 |- | 2092 | [[Uporabnik:Patrick86|Patrick86]] | 2 |- | 2093 | [[Uporabnik:Patricija Čepon|Patricija Čepon]] | 2 |- | 2094 | [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] | 2 |- | 2095 | [[Uporabnik:Patricij|Patricij]] | 2 |- | 2096 | [[Uporabnik:Patriciar|Patriciar]] | 2 |- | 2097 | [[Uporabnik:Papap8|Papap8]] | 2 |- | 2098 | [[Uporabnik:PANZER|PANZER]] | 2 |- | 2099 | [[Uporabnik:Panart|Panart]] | 2 |- | 2100 | [[Uporabnik:Palcka|Palcka]] | 2 |- | 2101 | [[Uporabnik:Ovsec|Ovsec]] | 2 |- | 2102 | [[Uporabnik:Osolin Sabina|Osolin Sabina]] | 2 |- | 2103 | [[Uporabnik:Orehekanja6|Orehekanja6]] | 2 |- | 2104 | [[Uporabnik:Opr01|Opr01]] | 2 |- | 2105 | [[Uporabnik:Onarakusai|Onarakusai]] | 2 |- | 2106 | [[Uporabnik:Omega924|Omega924]] | 2 |- | 2107 | [[Uporabnik:Oliver-Bonjoch|Oliver-Bonjoch]] | 2 |- | 2108 | [[Uporabnik:Obicni Milan|Obicni Milan]] | 2 |- | 2109 | [[Uporabnik:Občina Trebnje|Občina Trebnje]] | 2 |- | 2110 | [[Uporabnik:Nussaa|Nussaa]] | 2 |- | 2111 | [[Uporabnik:Nushikaaa|Nushikaaa]] | 2 |- | 2112 | [[Uporabnik:Nuša Ščuka|Nuša Ščuka]] | 2 |- | 2113 | [[Uporabnik:Nuša KP|Nuša KP]] | 2 |- | 2114 | [[Uporabnik:Nkotnik|Nkotnik]] | 2 |- | 2115 | [[Uporabnik:Nixxo|Nixxo]] | 2 |- | 2116 | [[Uporabnik:Nix|Nix]] | 2 |- | 2117 | [[Uporabnik:Nivipivi|Nivipivi]] | 2 |- | 2118 | [[Uporabnik:Nisana|Nisana]] | 2 |- | 2119 | [[Uporabnik:Ninokl|Ninokl]] | 2 |- | 2120 | [[Uporabnik:Ninchula|Ninchula]] | 2 |- | 2121 | [[Uporabnik:Ninazm|Ninazm]] | 2 |- | 2122 | [[Uporabnik:Nina Rozina|Nina Rozina]] | 2 |- | 2123 | [[Uporabnik:Nina pintar|Nina pintar]] | 2 |- | 2124 | [[Uporabnik:NinaKr9|NinaKr9]] | 2 |- | 2125 | [[Uporabnik:Nina Curin|Nina Curin]] | 2 |- | 2126 | [[Uporabnik:Nina Bevec|Nina Bevec]] | 2 |- | 2127 | [[Uporabnik:NikNovi|NikNovi]] | 2 |- | 2128 | [[Uporabnik:NikGolinar|NikGolinar]] | 2 |- | 2129 | [[Uporabnik:Nikakoncut|Nikakoncut]] | 2 |- | 2130 | [[Uporabnik:Nika Kočevar|Nika Kočevar]] | 2 |- | 2131 | [[Uporabnik:Nika.bracovic|Nika.bracovic]] | 2 |- | 2132 | [[Uporabnik:Niina1|Niina1]] | 2 |- | 2133 | [[Uporabnik:NiD14|NiD14]] | 2 |- | 2134 | [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] | 2 |- | 2135 | [[Uporabnik:Nickelodeon745|Nickelodeon745]] | 2 |- | 2136 | [[Uporabnik:Ni89|Ni89]] | 2 |- | 2137 | [[Uporabnik:Nfaganel|Nfaganel]] | 2 |- | 2138 | [[Uporabnik:NezaM|NezaM]] | 2 |- | 2139 | [[Uporabnik:Neža Cerinšek|Neža Cerinšek]] | 2 |- | 2140 | [[Uporabnik:Nesseltal|Nesseltal]] | 2 |- | 2141 | [[Uporabnik:Nenad DNJ|Nenad DNJ]] | 2 |- | 2142 | [[Uporabnik:Neljuska|Neljuska]] | 2 |- | 2143 | [[Uporabnik:NejcHavasi|NejcHavasi]] | 2 |- | 2144 | [[Uporabnik:Nejcg|Nejcg]] | 2 |- | 2145 | [[Uporabnik:Neja~slwiki|Neja~slwiki]] | 2 |- | 2146 | [[Uporabnik:Neja.lenart|Neja.lenart]] | 2 |- | 2147 | [[Uporabnik:NeilAppleton|NeilAppleton]] | 2 |- | 2148 | [[Uporabnik:NeedNoNameous|NeedNoNameous]] | 2 |- | 2149 | [[Uporabnik:NBojic|NBojic]] | 2 |- | 2150 | [[Uporabnik:NB13|NB13]] | 2 |- | 2151 | [[Uporabnik:Natasa ursic|Natasa ursic]] | 2 |- | 2152 | [[Uporabnik:Nastja91|Nastja91]] | 2 |- | 2153 | [[Uporabnik:Nastasia Končina|Nastasia Končina]] | 2 |- | 2154 | [[Uporabnik:Najem|Najem]] | 2 |- | 2155 | [[Uporabnik:Nada savic|Nada savic]] | 2 |- | 2156 | [[Uporabnik:Musicologus~slwiki|Musicologus~slwiki]] | 2 |- | 2157 | [[Uporabnik:MukiFimipidipi|MukiFimipidipi]] | 2 |- | 2158 | [[Uporabnik:Mucka123|Mucka123]] | 2 |- | 2159 | [[Uporabnik:Mucii|Mucii]] | 2 |- | 2160 | [[Uporabnik:Mtanja|Mtanja]] | 2 |- | 2161 | [[Uporabnik:Mr.wiki|Mr.wiki]] | 2 |- | 2162 | [[Uporabnik:Mrvice|Mrvice]] | 2 |- | 2163 | [[Uporabnik:Mr.lak55|Mr.lak55]] | 2 |- | 2164 | [[Uporabnik:Mrazinger|Mrazinger]] | 2 |- | 2165 | [[Uporabnik:Mpritr1|Mpritr1]] | 2 |- | 2166 | [[Uporabnik:Mpribozic7|Mpribozic7]] | 2 |- | 2167 | [[Uporabnik:Mpogac10|Mpogac10]] | 2 |- | 2168 | [[Uporabnik:M.P.|M.P.]] | 2 |- | 2169 | [[Uporabnik:Morgil~slwiki|Morgil~slwiki]] | 2 |- | 2170 | [[Uporabnik:Moonlite Rider|Moonlite Rider]] | 2 |- | 2171 | [[Uporabnik:Monika.emersic|Monika.emersic]] | 2 |- | 2172 | [[Uporabnik:Monika.b|Monika.b]] | 2 |- | 2173 | [[Uporabnik:Mongopilot|Mongopilot]] | 2 |- | 2174 | [[Uporabnik:Mojca avsec|Mojca avsec]] | 2 |- | 2175 | [[Uporabnik:Mobilco|Mobilco]] | 2 |- | 2176 | [[Uporabnik:Mmartinaa|Mmartinaa]] | 2 |- | 2177 | [[Uporabnik:Mladizmaji|Mladizmaji]] | 2 |- | 2178 | [[Uporabnik:MladiGlasbenik|MladiGlasbenik]] | 2 |- | 2179 | [[Uporabnik:M.K.v.d.D.|M.K.v.d.D.]] | 2 |- | 2180 | [[Uporabnik:Mkos~slwiki|Mkos~slwiki]] | 2 |- | 2181 | [[Uporabnik:Mkonci|Mkonci]] | 2 |- | 2182 | [[Uporabnik:MJeric|MJeric]] | 2 |- | 2183 | [[Uporabnik:MixXfactor|MixXfactor]] | 2 |- | 2184 | [[Uporabnik:Mivancic7|Mivancic7]] | 2 |- | 2185 | [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] | 2 |- | 2186 | [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] | 2 |- | 2187 | [[Uporabnik:MissDorisK|MissDorisK]] | 2 |- | 2188 | [[Uporabnik:Missa|Missa]] | 2 |- | 2189 | [[Uporabnik:Mison~slwiki|Mison~slwiki]] | 2 |- | 2190 | [[Uporabnik:Miseloblak1|Miseloblak1]] | 2 |- | 2191 | [[Uporabnik:Mirjam Snoj|Mirjam Snoj]] | 2 |- | 2192 | [[Uporabnik:MirjamK|MirjamK]] | 2 |- | 2193 | [[Uporabnik:Mireya|Mireya]] | 2 |- | 2194 | [[Uporabnik:Minor~slwiki|Minor~slwiki]] | 2 |- | 2195 | [[Uporabnik:Minca2|Minca2]] | 2 |- | 2196 | [[Uporabnik:Mimika|Mimika]] | 2 |- | 2197 | [[Uporabnik:MiLiE|MiLiE]] | 2 |- | 2198 | [[Uporabnik:Milicevic Aleksandra|Milicevic Aleksandra]] | 2 |- | 2199 | [[Uporabnik:Milangolob|Milangolob]] | 2 |- | 2200 | [[Uporabnik:Mik991|Mik991]] | 2 |- | 2201 | [[Uporabnik:Mijuska|Mijuska]] | 2 |- | 2202 | [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] | 2 |- | 2203 | [[Uporabnik:Miisa|Miisa]] | 2 |- | 2204 | [[Uporabnik:Miha pr.|Miha pr.]] | 2 |- | 2205 | [[Uporabnik:Mihajlow|Mihajlow]] | 2 |- | 2206 | [[Uporabnik:Micomico1|Micomico1]] | 2 |- | 2207 | [[Uporabnik:Mhohkr1|Mhohkr1]] | 2 |- | 2208 | [[Uporabnik:MHoc|MHoc]] | 2 |- | 2209 | [[Uporabnik:Met ty|Met ty]] | 2 |- | 2210 | [[Uporabnik:Meta Primožič|Meta Primožič]] | 2 |- | 2211 | [[Uporabnik:MENIH|MENIH]] | 2 |- | 2212 | [[Uporabnik:Menadae|Menadae]] | 2 |- | 2213 | [[Uporabnik:Melkiat|Melkiat]] | 2 |- | 2214 | [[Uporabnik:Melitka3|Melitka3]] | 2 |- | 2215 | [[Uporabnik:Melanie|Melanie]] | 2 |- | 2216 | [[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] | 2 |- | 2217 | [[Uporabnik:Mcestnik|Mcestnik]] | 2 |- | 2218 | [[Uporabnik:Mblazko|Mblazko]] | 2 |- | 2219 | [[Uporabnik:Mavrica17|Mavrica17]] | 2 |- | 2220 | [[Uporabnik:MaverickT|MaverickT]] | 2 |- | 2221 | [[Uporabnik:Mattta|Mattta]] | 2 |- | 2222 | [[Uporabnik:Mattra|Mattra]] | 2 |- | 2223 | [[Uporabnik:Mattithyahu|Mattithyahu]] | 2 |- | 2224 | [[Uporabnik:Matjaž Wigele|Matjaž Wigele]] | 2 |- | 2225 | [[Uporabnik:Matjaž.Metaj|Matjaž.Metaj]] | 2 |- | 2226 | [[Uporabnik:Matjaž Črnivec|Matjaž Črnivec]] | 2 |- | 2227 | [[Uporabnik:Matija Purkat|Matija Purkat]] | 2 |- | 2228 | [[Uporabnik:Matija Oblak|Matija Oblak]] | 2 |- | 2229 | [[Uporabnik:Matijablv|Matijablv]] | 2 |- | 2230 | [[Uporabnik:Mateyka|Mateyka]] | 2 |- | 2231 | [[Uporabnik:Matevzk~slwiki|Matevzk~slwiki]] | 2 |- | 2232 | [[Uporabnik:MatematikD|MatematikD]] | 2 |- | 2233 | [[Uporabnik:Matej Kovacic|Matej Kovacic]] | 2 |- | 2234 | [[Uporabnik:Matejkag|Matejkag]] | 2 |- | 2235 | [[Uporabnik:Mateja Oberc|Mateja Oberc]] | 2 |- | 2236 | [[Uporabnik:Mateja Košir|Mateja Košir]] | 2 |- | 2237 | [[Uporabnik:Matej994|Matej994]] | 2 |- | 2238 | [[Uporabnik:Matej13|Matej13]] | 2 |- | 2239 | [[Uporabnik:Masalenasi|Masalenasi]] | 2 |- | 2240 | [[Uporabnik:Marzor|Marzor]] | 2 |- | 2241 | [[Uporabnik:Marusy86|Marusy86]] | 2 |- | 2242 | [[Uporabnik:MarusaUrankar|MarusaUrankar]] | 2 |- | 2243 | [[Uporabnik:Marusa.tijan|Marusa.tijan]] | 2 |- | 2244 | [[Uporabnik:Marusa.suserski|Marusa.suserski]] | 2 |- | 2245 | [[Uporabnik:Marusa.m|Marusa.m]] | 2 |- | 2246 | [[Uporabnik:Maruša Ferjan|Maruša Ferjan]] | 2 |- | 2247 | [[Uporabnik:Marusa.fakin|Marusa.fakin]] | 2 |- | 2248 | [[Uporabnik:MaruCraig|MaruCraig]] | 2 |- | 2249 | [[Uporabnik:Martin Žerovec|Martin Žerovec]] | 2 |- | 2250 | [[Uporabnik:Martin.uranic|Martin.uranic]] | 2 |- | 2251 | [[Uporabnik:Martina Zore|Martina Zore]] | 2 |- | 2252 | [[Uporabnik:Martina Kocbek|Martina Kocbek]] | 2 |- | 2253 | [[Uporabnik:Martina Croselli|Martina Croselli]] | 2 |- | 2254 | [[Uporabnik:Martin'97|Martin'97]] | 2 |- | 2255 | [[Uporabnik:Marrtinck|Marrtinck]] | 2 |- | 2256 | [[Uporabnik:Marovtt|Marovtt]] | 2 |- | 2257 | [[Uporabnik:Markres139|Markres139]] | 2 |- | 2258 | [[Uporabnik:MarkoŠid|MarkoŠid]] | 2 |- | 2259 | [[Uporabnik:Markomr~slwiki|Markomr~slwiki]] | 2 |- | 2260 | [[Uporabnik:MarkoCus|MarkoCus]] | 2 |- | 2261 | [[Uporabnik:MarkoBohanec|MarkoBohanec]] | 2 |- | 2262 | [[Uporabnik:Mark Martinec|Mark Martinec]] | 2 |- | 2263 | [[Uporabnik:Marjan871|Marjan871]] | 2 |- | 2264 | [[Uporabnik:Marjan80|Marjan80]] | 2 |- | 2265 | [[Uporabnik:Mariborčan|Mariborčan]] | 2 |- | 2266 | [[Uporabnik:Mariarosacernetic|Mariarosacernetic]] | 2 |- | 2267 | [[Uporabnik:Marek4|Marek4]] | 2 |- | 2268 | [[Uporabnik:Maredana|Maredana]] | 2 |- | 2269 | [[Uporabnik:Marco Antonio Merchán|Marco Antonio Merchán]] | 2 |- | 2270 | [[Uporabnik:Mar111|Mar111]] | 2 |- | 2271 | [[Uporabnik:Mantra~slwiki|Mantra~slwiki]] | 2 |- | 2272 | [[Uporabnik:Manchyy|Manchyy]] | 2 |- | 2273 | [[Uporabnik:Manchy|Manchy]] | 2 |- | 2274 | [[Uporabnik:Manca Špolar|Manca Špolar]] | 2 |- | 2275 | [[Uporabnik:Manca Sever|Manca Sever]] | 2 |- | 2276 | [[Uporabnik:Malinas|Malinas]] | 2 |- | 2277 | [[Uporabnik:Makarony|Makarony]] | 2 |- | 2278 | [[Uporabnik:Mak04|Mak04]] | 2 |- | 2279 | [[Uporabnik:Majstor11|Majstor11]] | 2 |- | 2280 | [[Uporabnik:Majql|Majql]] | 2 |- | 2281 | [[Uporabnik:Majkot|Majkot]] | 2 |- | 2282 | [[Uporabnik:Maja.Vene|Maja.Vene]] | 2 |- | 2283 | [[Uporabnik:Majasvener|Majasvener]] | 2 |- | 2284 | [[Uporabnik:Maja.pruscevic|Maja.pruscevic]] | 2 |- | 2285 | [[Uporabnik:MajaOrel|MajaOrel]] | 2 |- | 2286 | [[Uporabnik:Maja nagaja|Maja nagaja]] | 2 |- | 2287 | [[Uporabnik:MajaN|MajaN]] | 2 |- | 2288 | [[Uporabnik:Majamitrovic123|Majamitrovic123]] | 2 |- | 2289 | [[Uporabnik:Majalicen|Majalicen]] | 2 |- | 2290 | [[Uporabnik:Maja.jot|Maja.jot]] | 2 |- | 2291 | [[Uporabnik:Maja Cerar|Maja Cerar]] | 2 |- | 2292 | [[Uporabnik:Majaa20|Majaa20]] | 2 |- | 2293 | [[Uporabnik:Madmagpie|Madmagpie]] | 2 |- | 2294 | [[Uporabnik:Mademoiselle Coco|Mademoiselle Coco]] | 2 |- | 2295 | [[Uporabnik:Madam~slwiki|Madam~slwiki]] | 2 |- | 2296 | [[Uporabnik:Maarcis|Maarcis]] | 2 |- | 2297 | [[Uporabnik:M8urja~slwiki|M8urja~slwiki]] | 2 |- | 2298 | [[Uporabnik:Luky~slwiki|Luky~slwiki]] | 2 |- | 2299 | [[Uporabnik:Lukaslo~slwiki|Lukaslo~slwiki]] | 2 |- | 2300 | [[Uporabnik:Luka Kralj|Luka Kralj]] | 2 |- | 2301 | [[Uporabnik:LukainZak|LukainZak]] | 2 |- | 2302 | [[Uporabnik:Lukafreak|Lukafreak]] | 2 |- | 2303 | [[Uporabnik:Lukacio99|Lukacio99]] | 2 |- | 2304 | [[Uporabnik:Luka0983|Luka0983]] | 2 |- | 2305 | [[Uporabnik:Lučka Majcenovič|Lučka Majcenovič]] | 2 |- | 2306 | [[Uporabnik:LuciK|LuciK]] | 2 |- | 2307 | [[Uporabnik:Lucija Vesel|Lucija Vesel]] | 2 |- | 2308 | [[Uporabnik:Lucijar|Lucijar]] | 2 |- | 2309 | [[Uporabnik:Lucija Peclin|Lucija Peclin]] | 2 |- | 2310 | [[Uporabnik:Lucija Mandić|Lucija Mandić]] | 2 |- | 2311 | [[Uporabnik:Lucija in bojana|Lucija in bojana]] | 2 |- | 2312 | [[Uporabnik:Lubre|Lubre]] | 2 |- | 2313 | [[Uporabnik:LStorm|LStorm]] | 2 |- | 2314 | [[Uporabnik:Lozej|Lozej]] | 2 |- | 2315 | [[Uporabnik:Lowix|Lowix]] | 2 |- | 2316 | [[Uporabnik:Louwrents|Louwrents]] | 2 |- | 2317 | [[Uporabnik:Lokart|Lokart]] | 2 |- | 2318 | [[Uporabnik:LjubljanskiZmaj|LjubljanskiZmaj]] | 2 |- | 2319 | [[Uporabnik:Ljubljanika|Ljubljanika]] | 2 |- | 2320 | [[Uporabnik:Ljubljana5|Ljubljana5]] | 2 |- | 2321 | [[Uporabnik:Lipovspe|Lipovspe]] | 2 |- | 2322 | [[Uporabnik:Lipovsekeva|Lipovsekeva]] | 2 |- | 2323 | [[Uporabnik:LINEX|LINEX]] | 2 |- | 2324 | [[Uporabnik:Linadv|Linadv]] | 2 |- | 2325 | [[Uporabnik:Lifesuckers|Lifesuckers]] | 2 |- | 2326 | [[Uporabnik:Liebeskind|Liebeskind]] | 2 |- | 2327 | [[Uporabnik:Lidijaspelic|Lidijaspelic]] | 2 |- | 2328 | [[Uporabnik:Lidija Gačnik|Lidija Gačnik]] | 2 |- | 2329 | [[Uporabnik:Leskovsek|Leskovsek]] | 2 |- | 2330 | [[Uporabnik:Leo~slwiki|Leo~slwiki]] | 2 |- | 2331 | [[Uporabnik:Lenin García Toledo|Lenin García Toledo]] | 2 |- | 2332 | [[Uporabnik:Lengl|Lengl]] | 2 |- | 2333 | [[Uporabnik:Lemonade2806|Lemonade2806]] | 2 |- | 2334 | [[Uporabnik:Lelo~slwiki|Lelo~slwiki]] | 2 |- | 2335 | [[Uporabnik:Leli26|Leli26]] | 2 |- | 2336 | [[Uporabnik:Lejakim|Lejakim]] | 2 |- | 2337 | [[Uporabnik:Lealapuh|Lealapuh]] | 2 |- | 2338 | [[Uporabnik:Lea91|Lea91]] | 2 |- | 2339 | [[Uporabnik:Laura.terglav|Laura.terglav]] | 2 |- | 2340 | [[Uporabnik:Lana Djuratovič|Lana Djuratovič]] | 2 |- | 2341 | [[Uporabnik:Lali.lara|Lali.lara]] | 2 |- | 2342 | [[Uporabnik:LacPsi|LacPsi]] | 2 |- | 2343 | [[Uporabnik:KZver|KZver]] | 2 |- | 2344 | [[Uporabnik:Kvaga123|Kvaga123]] | 2 |- | 2345 | [[Uporabnik:Kspanchi|Kspanchi]] | 2 |- | 2346 | [[Uporabnik:Ks4308733|Ks4308733]] | 2 |- | 2347 | [[Uporabnik:Krunky231|Krunky231]] | 2 |- | 2348 | [[Uporabnik:KrunBrun|KrunBrun]] | 2 |- | 2349 | [[Uporabnik:Krofl|Krofl]] | 2 |- | 2350 | [[Uporabnik:Kristjan.stanko|Kristjan.stanko]] | 2 |- | 2351 | [[Uporabnik:Kristinca1|Kristinca1]] | 2 |- | 2352 | [[Uporabnik:KristinaMerljak|KristinaMerljak]] | 2 |- | 2353 | [[Uporabnik:Kristina dobravc|Kristina dobravc]] | 2 |- | 2354 | [[Uporabnik:Kripta|Kripta]] | 2 |- | 2355 | [[Uporabnik:Kovac.maja1|Kovac.maja1]] | 2 |- | 2356 | [[Uporabnik:Koromach|Koromach]] | 2 |- | 2357 | [[Uporabnik:Kori martin|Kori martin]] | 2 |- | 2358 | [[Uporabnik:Konikica|Konikica]] | 2 |- | 2359 | [[Uporabnik:Kokiii|Kokiii]] | 2 |- | 2360 | [[Uporabnik:Kojanci|Kojanci]] | 2 |- | 2361 | [[Uporabnik:Kocepe1|Kocepe1]] | 2 |- | 2362 | [[Uporabnik:KlemenMesarec|KlemenMesarec]] | 2 |- | 2363 | [[Uporabnik:Klemenkonic|Klemenkonic]] | 2 |- | 2364 | [[Uporabnik:Klemen Grižnik|Klemen Grižnik]] | 2 |- | 2365 | [[Uporabnik:Klasja.k|Klasja.k]] | 2 |- | 2366 | [[Uporabnik:Klara Selsek|Klara Selsek]] | 2 |- | 2367 | [[Uporabnik:Klalajajc|Klalajajc]] | 2 |- | 2368 | [[Uporabnik:Kkatja123|Kkatja123]] | 2 |- | 2369 | [[Uporabnik:Kifl|Kifl]] | 2 |- | 2370 | [[Uporabnik:Kf1146|Kf1146]] | 2 |- | 2371 | [[Uporabnik:Kempo92|Kempo92]] | 2 |- | 2372 | [[Uporabnik:Kcitam|Kcitam]] | 2 |- | 2373 | [[Uporabnik:KavcnikD|KavcnikD]] | 2 |- | 2374 | [[Uporabnik:Katka~slwiki|Katka~slwiki]] | 2 |- | 2375 | [[Uporabnik:Katka Gorše|Katka Gorše]] | 2 |- | 2376 | [[Uporabnik:Katja Zupan|Katja Zupan]] | 2 |- | 2377 | [[Uporabnik:Katjaspiclin|Katjaspiclin]] | 2 |- | 2378 | [[Uporabnik:Katja ropoša|Katja ropoša]] | 2 |- | 2379 | [[Uporabnik:Katjaprimozic|Katjaprimozic]] | 2 |- | 2380 | [[Uporabnik:Katja Peganc|Katja Peganc]] | 2 |- | 2381 | [[Uporabnik:Katja Lavrič|Katja Lavrič]] | 2 |- | 2382 | [[Uporabnik:Katja Krajnc|Katja Krajnc]] | 2 |- | 2383 | [[Uporabnik:Katjakos8|Katjakos8]] | 2 |- | 2384 | [[Uporabnik:KatjaBS|KatjaBS]] | 2 |- | 2385 | [[Uporabnik:Katjaaa28|Katjaaa28]] | 2 |- | 2386 | [[Uporabnik:Katja55|Katja55]] | 2 |- | 2387 | [[Uporabnik:Kathrast|Kathrast]] | 2 |- | 2388 | [[Uporabnik:Katgre|Katgre]] | 2 |- | 2389 | [[Uporabnik:Katerpiler|Katerpiler]] | 2 |- | 2390 | [[Uporabnik:Katarina Rupnik|Katarina Rupnik]] | 2 |- | 2391 | [[Uporabnik:Katarina Prodan|Katarina Prodan]] | 2 |- | 2392 | [[Uporabnik:Katarina kalan|Katarina kalan]] | 2 |- | 2393 | [[Uporabnik:Karticija1|Karticija1]] | 2 |- | 2394 | [[Uporabnik:Karmicmoki|Karmicmoki]] | 2 |- | 2395 | [[Uporabnik:Karmen Strnad|Karmen Strnad]] | 2 |- | 2396 | [[Uporabnik:Karin demsar|Karin demsar]] | 2 |- | 2397 | [[Uporabnik:Kapljica|Kapljica]] | 2 |- | 2398 | [[Uporabnik:Kanoni1611|Kanoni1611]] | 2 |- | 2399 | [[Uporabnik:Kandidat|Kandidat]] | 2 |- | 2400 | [[Uporabnik:Kanabekobaton|Kanabekobaton]] | 2 |- | 2401 | [[Uporabnik:Kamelija|Kamelija]] | 2 |- | 2402 | [[Uporabnik:Kalimero~slwiki|Kalimero~slwiki]] | 2 |- | 2403 | [[Uporabnik:Kaja Tržan|Kaja Tržan]] | 2 |- | 2404 | [[Uporabnik:Kadum|Kadum]] | 2 |- | 2405 | [[Uporabnik:Kaatka|Kaatka]] | 2 |- | 2406 | [[Uporabnik:K4tj4|K4tj4]] | 2 |- | 2407 | [[Uporabnik:J. Z. Jana|J. Z. Jana]] | 2 |- | 2408 | [[Uporabnik:J. Zajc|J. Zajc]] | 2 |- | 2409 | [[Uporabnik:Jure Zrim|Jure Zrim]] | 2 |- | 2410 | [[Uporabnik:JureVI|JureVI]] | 2 |- | 2411 | [[Uporabnik:Jure Slak|Jure Slak]] | 2 |- | 2412 | [[Uporabnik:Jureking|Jureking]] | 2 |- | 2413 | [[Uporabnik:Juregrajner|Juregrajner]] | 2 |- | 2414 | [[Uporabnik:Jure.|Jure.]] | 2 |- | 2415 | [[Uporabnik:Julie Catherine|Julie Catherine]] | 2 |- | 2416 | [[Uporabnik:Jp~slwiki|Jp~slwiki]] | 2 |- | 2417 | [[Uporabnik:Jože Pokranjc|Jože Pokranjc]] | 2 |- | 2418 | [[Uporabnik:Joze ozura|Joze ozura]] | 2 |- | 2419 | [[Uporabnik:JozefDr|JozefDr]] | 2 |- | 2420 | [[Uporabnik:Josh Josh Joo|Josh Josh Joo]] | 2 |- | 2421 | [[Uporabnik:Josethim|Josethim]] | 2 |- | 2422 | [[Uporabnik:Jorg~slwiki|Jorg~slwiki]] | 2 |- | 2423 | [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo|Jordi Magrinyà Domingo]] | 2 |- | 2424 | [[Uporabnik:Jon2000|Jon2000]] | 2 |- | 2425 | [[Uporabnik:Joli~slwiki|Joli~slwiki]] | 2 |- | 2426 | [[Uporabnik:Jolandavehar|Jolandavehar]] | 2 |- | 2427 | [[Uporabnik:Johan-kg|Johan-kg]] | 2 |- | 2428 | [[Uporabnik:Jocjoc22|Jocjoc22]] | 2 |- | 2429 | [[Uporabnik:J.Klemen|J.Klemen]] | 2 |- | 2430 | [[Uporabnik:JJJ~slwiki|JJJ~slwiki]] | 2 |- | 2431 | [[Uporabnik:JimmyBlack~slwiki|JimmyBlack~slwiki]] | 2 |- | 2432 | [[Uporabnik:Jessy pinky|Jessy pinky]] | 2 |- | 2433 | [[Uporabnik:JEsa|JEsa]] | 2 |- | 2434 | [[Uporabnik:Jersaelk|Jersaelk]] | 2 |- | 2435 | [[Uporabnik:Jernej27|Jernej27]] | 2 |- | 2436 | [[Uporabnik:Jerfis|Jerfis]] | 2 |- | 2437 | [[Uporabnik:Jelena1965|Jelena1965]] | 2 |- | 2438 | [[Uporabnik:Je7roi|Je7roi]] | 2 |- | 2439 | [[Uporabnik:Jaz in pika|Jaz in pika]] | 2 |- | 2440 | [[Uporabnik:Jasna Vucko|Jasna Vucko]] | 2 |- | 2441 | [[Uporabnik:Jasmina Verbanac|Jasmina Verbanac]] | 2 |- | 2442 | [[Uporabnik:Jasmina subic|Jasmina subic]] | 2 |- | 2443 | [[Uporabnik:JasminaF|JasminaF]] | 2 |- | 2444 | [[Uporabnik:Jarovilnik|Jarovilnik]] | 2 |- | 2445 | [[Uporabnik:Janrus|Janrus]] | 2 |- | 2446 | [[Uporabnik:Janja Robnik|Janja Robnik]] | 2 |- | 2447 | [[Uporabnik:Janja Kmetič|Janja Kmetič]] | 2 |- | 2448 | [[Uporabnik:Janez.merhar|Janez.merhar]] | 2 |- | 2449 | [[Uporabnik:Janez Maček|Janez Maček]] | 2 |- | 2450 | [[Uporabnik:Janezgabrovsek|Janezgabrovsek]] | 2 |- | 2451 | [[Uporabnik:Janes~slwiki|Janes~slwiki]] | 2 |- | 2452 | [[Uporabnik:Jana Sušanj|Jana Sušanj]] | 2 |- | 2453 | [[Uporabnik:Jan Arh|Jan Arh]] | 2 |- | 2454 | [[Uporabnik:Janajemec|Janajemec]] | 2 |- | 2455 | [[Uporabnik:Jana C.|Jana C.]] | 2 |- | 2456 | [[Uporabnik:Jan1988|Jan1988]] | 2 |- | 2457 | [[Uporabnik:JaKova|JaKova]] | 2 |- | 2458 | [[Uporabnik:Jakob B.|Jakob B.]] | 2 |- | 2459 | [[Uporabnik:Jakafaj|Jakafaj]] | 2 |- | 2460 | [[Uporabnik:Jafaz|Jafaz]] | 2 |- | 2461 | [[Uporabnik:Jade Malfoy Rogers|Jade Malfoy Rogers]] | 2 |- | 2462 | [[Uporabnik:Jacenc|Jacenc]] | 2 |- | 2463 | [[Uporabnik:IzyLee|IzyLee]] | 2 |- | 2464 | [[Uporabnik:Iwa|Iwa]] | 2 |- | 2465 | [[Uporabnik:Ivotrade|Ivotrade]] | 2 |- | 2466 | [[Uporabnik:Ivlahinic|Ivlahinic]] | 2 |- | 2467 | [[Uporabnik:Ivan Švajgl|Ivan Švajgl]] | 2 |- | 2468 | [[Uporabnik:Ivansirko|Ivansirko]] | 2 |- | 2469 | [[Uporabnik:Ivancicina|Ivancicina]] | 2 |- | 2470 | [[Uporabnik:Ivanc|Ivanc]] | 2 |- | 2471 | [[Uporabnik:IvanaKočevar|IvanaKočevar]] | 2 |- | 2472 | [[Uporabnik:Ivah|Ivah]] | 2 |- | 2473 | [[Uporabnik:ITruplo|ITruplo]] | 2 |- | 2474 | [[Uporabnik:Istenicbarbara|Istenicbarbara]] | 2 |- | 2475 | [[Uporabnik:Ishia|Ishia]] | 2 |- | 2476 | [[Uporabnik:IseWater|IseWater]] | 2 |- | 2477 | [[Uporabnik:Irena~slwiki|Irena~slwiki]] | 2 |- | 2478 | [[Uporabnik:Irenap123|Irenap123]] | 2 |- | 2479 | [[Uporabnik:Irena Mejač|Irena Mejač]] | 2 |- | 2480 | [[Uporabnik:Irceu|Irceu]] | 2 |- | 2481 | [[Uporabnik:Interwikiworld|Interwikiworld]] | 2 |- | 2482 | [[Uporabnik:Interfobian|Interfobian]] | 2 |- | 2483 | [[Uporabnik:Intera|Intera]] | 2 |- | 2484 | [[Uporabnik:InNa|InNa]] | 2 |- | 2485 | [[Uporabnik:Inkjet1998|Inkjet1998]] | 2 |- | 2486 | [[Uporabnik:InfWikki|InfWikki]] | 2 |- | 2487 | [[Uporabnik:Ines Beno|Ines Beno]] | 2 |- | 2488 | [[Uporabnik:Ina buca|Ina buca]] | 2 |- | 2489 | [[Uporabnik:Ilkorosec|Ilkorosec]] | 2 |- | 2490 | [[Uporabnik:IKocka|IKocka]] | 2 |- | 2491 | [[Uporabnik:Ijereb|Ijereb]] | 2 |- | 2492 | [[Uporabnik:Igor508|Igor508]] | 2 |- | 2493 | [[Uporabnik:Igor35|Igor35]] | 2 |- | 2494 | [[Uporabnik:Ignac.mihevc|Ignac.mihevc]] | 2 |- | 2495 | [[Uporabnik:Ifekali|Ifekali]] | 2 |- | 2496 | [[Uporabnik:IdaStimec|IdaStimec]] | 2 |- | 2497 | [[Uporabnik:Hrzic~slwiki|Hrzic~slwiki]] | 2 |- | 2498 | [[Uporabnik:Horzi|Horzi]] | 2 |- | 2499 | [[Uporabnik:Horst|Horst]] | 2 |- | 2500 | [[Uporabnik:HoRcRuX123|HoRcRuX123]] | 2 |- | 2501 | [[Uporabnik:Hmtd7|Hmtd7]] | 2 |- | 2502 | [[Uporabnik:Hmarijan|Hmarijan]] | 2 |- | 2503 | [[Uporabnik:Hitridimitrij|Hitridimitrij]] | 2 |- | 2504 | [[Uporabnik:Hepan123|Hepan123]] | 2 |- | 2505 | [[Uporabnik:Helena Klobučar|Helena Klobučar]] | 2 |- | 2506 | [[Uporabnik:Hbabuka|Hbabuka]] | 2 |- | 2507 | [[Uporabnik:Hasić Ines|Hasić Ines]] | 2 |- | 2508 | [[Uporabnik:Hary IT from MT|Hary IT from MT]] | 2 |- | 2509 | [[Uporabnik:Harryca|Harryca]] | 2 |- | 2510 | [[Uporabnik:Hanibal07|Hanibal07]] | 2 |- | 2511 | [[Uporabnik:Hale-Bopp|Hale-Bopp]] | 2 |- | 2512 | [[Uporabnik:Haha88|Haha88]] | 2 |- | 2513 | [[Uporabnik:Gula|Gula]] | 2 |- | 2514 | [[Uporabnik:Gthel157|Gthel157]] | 2 |- | 2515 | [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] | 2 |- | 2516 | [[Uporabnik:Gremi35|Gremi35]] | 2 |- | 2517 | [[Uporabnik:GregorPodgorelec|GregorPodgorelec]] | 2 |- | 2518 | [[Uporabnik:Gregormerlin|Gregormerlin]] | 2 |- | 2519 | [[Uporabnik:Gregor.kovacic.ilb|Gregor.kovacic.ilb]] | 2 |- | 2520 | [[Uporabnik:Gregor K.|Gregor K.]] | 2 |- | 2521 | [[Uporabnik:Gregor Cevc|Gregor Cevc]] | 2 |- | 2522 | [[Uporabnik:Gregix|Gregix]] | 2 |- | 2523 | [[Uporabnik:Gregakapun|Gregakapun]] | 2 |- | 2524 | [[Uporabnik:Greev|Greev]] | 2 |- | 2525 | [[Uporabnik:Gr33nt3a|Gr33nt3a]] | 2 |- | 2526 | [[Uporabnik:Gps~slwiki|Gps~slwiki]] | 2 |- | 2527 | [[Uporabnik:Gotyn91|Gotyn91]] | 2 |- | 2528 | [[Uporabnik:Gorinšca|Gorinšca]] | 2 |- | 2529 | [[Uporabnik:Gorazdhvala|Gorazdhvala]] | 2 |- | 2530 | [[Uporabnik:Gkgsd|Gkgsd]] | 2 |- | 2531 | [[Uporabnik:Gizmo 40|Gizmo 40]] | 2 |- | 2532 | [[Uporabnik:Girasol|Girasol]] | 2 |- | 2533 | [[Uporabnik:Gipanelli~slwiki|Gipanelli~slwiki]] | 2 |- | 2534 | [[Uporabnik:Ginos~slwiki|Ginos~slwiki]] | 2 |- | 2535 | [[Uporabnik:Gimli~slwiki|Gimli~slwiki]] | 2 |- | 2536 | [[Uporabnik:Gic|Gic]] | 2 |- | 2537 | [[Uporabnik:Ghenesis|Ghenesis]] | 2 |- | 2538 | [[Uporabnik:Geograf91|Geograf91]] | 2 |- | 2539 | [[Uporabnik:Genetik|Genetik]] | 2 |- | 2540 | [[Uporabnik:GeaGregoric|GeaGregoric]] | 2 |- | 2541 | [[Uporabnik:Gašper|Gašper]] | 2 |- | 2542 | [[Uporabnik:Galko~slwiki|Galko~slwiki]] | 2 |- | 2543 | [[Uporabnik:Gaj~slwiki|Gaj~slwiki]] | 2 |- | 2544 | [[Uporabnik:Fullers|Fullers]] | 2 |- | 2545 | [[Uporabnik:Frumoase|Frumoase]] | 2 |- | 2546 | [[Uporabnik:Franc12|Franc12]] | 2 |- | 2547 | [[Uporabnik:FranAdria|FranAdria]] | 2 |- | 2548 | [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] | 2 |- | 2549 | [[Uporabnik:Flowers~slwiki|Flowers~slwiki]] | 2 |- | 2550 | [[Uporabnik:Flikca|Flikca]] | 2 |- | 2551 | [[Uporabnik:Flawless|Flawless]] | 2 |- | 2552 | [[Uporabnik:Flavijus|Flavijus]] | 2 |- | 2553 | [[Uporabnik:Fine15|Fine15]] | 2 |- | 2554 | [[Uporabnik:Filmested|Filmested]] | 2 |- | 2555 | [[Uporabnik:Filmar00|Filmar00]] | 2 |- | 2556 | [[Uporabnik:Fila-davidson|Fila-davidson]] | 2 |- | 2557 | [[Uporabnik:Fatg|Fatg]] | 2 |- | 2558 | [[Uporabnik:Faktikus|Faktikus]] | 2 |- | 2559 | [[Uporabnik:Fajn94|Fajn94]] | 2 |- | 2560 | [[Uporabnik:Ex13|Ex13]] | 2 |- | 2561 | [[Uporabnik:EveXXL|EveXXL]] | 2 |- | 2562 | [[Uporabnik:Evatravnik|Evatravnik]] | 2 |- | 2563 | [[Uporabnik:Eva.oven|Eva.oven]] | 2 |- | 2564 | [[Uporabnik:Euterpe~slwiki|Euterpe~slwiki]] | 2 |- | 2565 | [[Uporabnik:EU~slwiki|EU~slwiki]] | 2 |- | 2566 | [[Uporabnik:Eurodj|Eurodj]] | 2 |- | 2567 | [[Uporabnik:Esteraaaa|Esteraaaa]] | 2 |- | 2568 | [[Uporabnik:Erikakum|Erikakum]] | 2 |- | 2569 | [[Uporabnik:Eric abiog|Eric abiog]] | 2 |- | 2570 | [[Uporabnik:Ereberc|Ereberc]] | 2 |- | 2571 | [[Uporabnik:Emke EC|Emke EC]] | 2 |- | 2572 | [[Uporabnik:Ema Šorli|Ema Šorli]] | 2 |- | 2573 | [[Uporabnik:Ema88|Ema88]] | 2 |- | 2574 | [[Uporabnik:Elvis presley~slwiki|Elvis presley~slwiki]] | 2 |- | 2575 | [[Uporabnik:Elserbio00|Elserbio00]] | 2 |- | 2576 | [[Uporabnik:Elita555|Elita555]] | 2 |- | 2577 | [[Uporabnik:Elina~slwiki|Elina~slwiki]] | 2 |- | 2578 | [[Uporabnik:El Diablo|El Diablo]] | 2 |- | 2579 | [[Uporabnik:ElCet|ElCet]] | 2 |- | 2580 | [[Uporabnik:Ekosachi|Ekosachi]] | 2 |- | 2581 | [[Uporabnik:Egonmann|Egonmann]] | 2 |- | 2582 | [[Uporabnik:EgonLozej|EgonLozej]] | 2 |- | 2583 | [[Uporabnik:Edinakaj|Edinakaj]] | 2 |- | 2584 | [[Uporabnik:E.D.Au.Üb.|E.D.Au.Üb.]] | 2 |- | 2585 | [[Uporabnik:Dv~slwiki|Dv~slwiki]] | 2 |- | 2586 | [[Uporabnik:DvojcicA|DvojcicA]] | 2 |- | 2587 | [[Uporabnik:Dvinko|Dvinko]] | 2 |- | 2588 | [[Uporabnik:Dusar|Dusar]] | 2 |- | 2589 | [[Uporabnik:Dunja Gorišek|Dunja Gorišek]] | 2 |- | 2590 | [[Uporabnik:Dubravka Gramc|Dubravka Gramc]] | 2 |- | 2591 | [[Uporabnik:DTOM|DTOM]] | 2 |- | 2592 | [[Uporabnik:Dstumpi|Dstumpi]] | 2 |- | 2593 | [[Uporabnik:Dsaboti|Dsaboti]] | 2 |- | 2594 | [[Uporabnik:Drzob|Drzob]] | 2 |- | 2595 | [[Uporabnik:Dromos Tucano|Dromos Tucano]] | 2 |- | 2596 | [[Uporabnik:Drljepan28|Drljepan28]] | 2 |- | 2597 | [[Uporabnik:Drevoveren|Drevoveren]] | 2 |- | 2598 | [[Uporabnik:Drejac|Drejac]] | 2 |- | 2599 | [[Uporabnik:Doris Vöröš|Doris Vöröš]] | 2 |- | 2600 | [[Uporabnik:DoriaJanša|DoriaJanša]] | 2 |- | 2601 | [[Uporabnik:ĐORĐP|ĐORĐP]] | 2 |- | 2602 | [[Uporabnik:Dominguez|Dominguez]] | 2 |- | 2603 | [[Uporabnik:Domen~slwiki|Domen~slwiki]] | 2 |- | 2604 | [[Uporabnik:Domen.Marolt|Domen.Marolt]] | 2 |- | 2605 | [[Uporabnik:Domenl20|Domenl20]] | 2 |- | 2606 | [[Uporabnik:DomenKulovec|DomenKulovec]] | 2 |- | 2607 | [[Uporabnik:Domen3|Domen3]] | 2 |- | 2608 | [[Uporabnik:Dolur|Dolur]] | 2 |- | 2609 | [[Uporabnik:Dmitri Lytov|Dmitri Lytov]] | 2 |- | 2610 | [[Uporabnik:Dioklecij|Dioklecij]] | 2 |- | 2611 | [[Uporabnik:Diny~slwiki|Diny~slwiki]] | 2 |- | 2612 | [[Uporabnik:Dinooblak|Dinooblak]] | 2 |- | 2613 | [[Uporabnik:Dilin96|Dilin96]] | 2 |- | 2614 | [[Uporabnik:Diaz del Real~slwiki|Diaz del Real~slwiki]] | 2 |- | 2615 | [[Uporabnik:Desuzah|Desuzah]] | 2 |- | 2616 | [[Uporabnik:Denis.Stupar123|Denis.Stupar123]] | 2 |- | 2617 | [[Uporabnik:Denis.Humar|Denis.Humar]] | 2 |- | 2618 | [[Uporabnik:Denis977|Denis977]] | 2 |- | 2619 | [[Uporabnik:Delo~slwiki|Delo~slwiki]] | 2 |- | 2620 | [[Uporabnik:Dejanr|Dejanr]] | 2 |- | 2621 | [[Uporabnik:DejanDragisic|DejanDragisic]] | 2 |- | 2622 | [[Uporabnik:DejanD1|DejanD1]] | 2 |- | 2623 | [[Uporabnik:Deika|Deika]] | 2 |- | 2624 | [[Uporabnik:Deena~slwiki|Deena~slwiki]] | 2 |- | 2625 | [[Uporabnik:Declanfanaa|Declanfanaa]] | 2 |- | 2626 | [[Uporabnik:Debevec|Debevec]] | 2 |- | 2627 | [[Uporabnik:Ddksr|Ddksr]] | 2 |- | 2628 | [[Uporabnik:DDJanez|DDJanez]] | 2 |- | 2629 | [[Uporabnik:DDamjan|DDamjan]] | 2 |- | 2630 | [[Uporabnik:DC~slwiki|DC~slwiki]] | 2 |- | 2631 | [[Uporabnik:Dbenedik|Dbenedik]] | 2 |- | 2632 | [[Uporabnik:Davidd~slwiki|Davidd~slwiki]] | 2 |- | 2633 | [[Uporabnik:DavidBor95|DavidBor95]] | 2 |- | 2634 | [[Uporabnik:Darko Žnidaršič|Darko Žnidaršič]] | 2 |- | 2635 | [[Uporabnik:Darja.rugelj|Darja.rugelj]] | 2 |- | 2636 | [[Uporabnik:Darja Matkovič|Darja Matkovič]] | 2 |- | 2637 | [[Uporabnik:Darja malovrh|Darja malovrh]] | 2 |- | 2638 | [[Uporabnik:Darja Kogovšek|Darja Kogovšek]] | 2 |- | 2639 | [[Uporabnik:Danijelkovacic|Danijelkovacic]] | 2 |- | 2640 | [[Uporabnik:Damjana Šega|Damjana Šega]] | 2 |- | 2641 | [[Uporabnik:Damirmulalic79|Damirmulalic79]] | 2 |- | 2642 | [[Uporabnik:Daki1|Daki1]] | 2 |- | 2643 | [[Uporabnik:Daft|Daft]] | 2 |- | 2644 | [[Uporabnik:Dady99|Dady99]] | 2 |- | 2645 | [[Uporabnik:D987654321|D987654321]] | 2 |- | 2646 | [[Uporabnik:Cvelbar|Cvelbar]] | 2 |- | 2647 | [[Uporabnik:Cvbn~slwiki|Cvbn~slwiki]] | 2 |- | 2648 | [[Uporabnik:Csesznekgirl|Csesznekgirl]] | 2 |- | 2649 | [[Uporabnik:Crocs|Crocs]] | 2 |- | 2650 | [[Uporabnik:Crni diamant|Crni diamant]] | 2 |- | 2651 | [[Uporabnik:Crazyslo007|Crazyslo007]] | 2 |- | 2652 | [[Uporabnik:Cornelius|Cornelius]] | 2 |- | 2653 | [[Uporabnik:Coprnicazofka|Coprnicazofka]] | 2 |- | 2654 | [[Uporabnik:ContentPaul|ContentPaul]] | 2 |- | 2655 | [[Uporabnik:Colino|Colino]] | 2 |- | 2656 | [[Uporabnik:Colibri|Colibri]] | 2 |- | 2657 | [[Uporabnik:CloudFakr|CloudFakr]] | 2 |- | 2658 | [[Uporabnik:Ckherni|Ckherni]] | 2 |- | 2659 | [[Uporabnik:Cinmad|Cinmad]] | 2 |- | 2660 | [[Uporabnik:ChunkyGossip|ChunkyGossip]] | 2 |- | 2661 | [[Uporabnik:Chuck&sushi|Chuck&sushi]] | 2 |- | 2662 | [[Uporabnik:Chnitke|Chnitke]] | 2 |- | 2663 | [[Uporabnik:ChelseaFC91|ChelseaFC91]] | 2 |- | 2664 | [[Uporabnik:ChelloS3|ChelloS3]] | 2 |- | 2665 | [[Uporabnik:Cethegus|Cethegus]] | 2 |- | 2666 | [[Uporabnik:Centaurus33|Centaurus33]] | 2 |- | 2667 | [[Uporabnik:Cekli829|Cekli829]] | 2 |- | 2668 | [[Uporabnik:Ceferin|Ceferin]] | 2 |- | 2669 | [[Uporabnik:Cebulca|Cebulca]] | 2 |- | 2670 | [[Uporabnik:Cebelicy|Cebelicy]] | 2 |- | 2671 | [[Uporabnik:Čebelica|Čebelica]] | 2 |- | 2672 | [[Uporabnik:CBE76M|CBE76M]] | 2 |- | 2673 | [[Uporabnik:Castro854|Castro854]] | 2 |- | 2674 | [[Uporabnik:Carly Jepsen|Carly Jepsen]] | 2 |- | 2675 | [[Uporabnik:CaqKa|CaqKa]] | 2 |- | 2676 | [[Uporabnik:Candek Tea|Candek Tea]] | 2 |- | 2677 | [[Uporabnik:Cacophonia~slwiki|Cacophonia~slwiki]] | 2 |- | 2678 | [[Uporabnik:Byne|Byne]] | 2 |- | 2679 | [[Uporabnik:Buček|Buček]] | 2 |- | 2680 | [[Uporabnik:Bstermecki|Bstermecki]] | 2 |- | 2681 | [[Uporabnik:Brunokuzmin|Brunokuzmin]] | 2 |- | 2682 | [[Uporabnik:Brouky|Brouky]] | 2 |- | 2683 | [[Uporabnik:Brokoli|Brokoli]] | 2 |- | 2684 | [[Uporabnik:Brisakita|Brisakita]] | 2 |- | 2685 | [[Uporabnik:Brez Name|Brez Name]] | 2 |- | 2686 | [[Uporabnik:Brb~slwiki|Brb~slwiki]] | 2 |- | 2687 | [[Uporabnik:BozoT|BozoT]] | 2 |- | 2688 | [[Uporabnik:Božo|Božo]] | 2 |- | 2689 | [[Uporabnik:Boyson|Boyson]] | 2 |- | 2690 | [[Uporabnik:Bostjanr|Bostjanr]] | 2 |- | 2691 | [[Uporabnik:Bostjan Petric|Bostjan Petric]] | 2 |- | 2692 | [[Uporabnik:Boris MUN|Boris MUN]] | 2 |- | 2693 | [[Uporabnik:Borezo|Borezo]] | 2 |- | 2694 | [[Uporabnik:Bonsaj|Bonsaj]] | 2 |- | 2695 | [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] | 2 |- | 2696 | [[Uporabnik:Bojana Žakelj|Bojana Žakelj]] | 2 |- | 2697 | [[Uporabnik:BogatajM|BogatajM]] | 2 |- | 2698 | [[Uporabnik:Boff~slwiki|Boff~slwiki]] | 2 |- | 2699 | [[Uporabnik:Bodyguard~slwiki|Bodyguard~slwiki]] | 2 |- | 2700 | [[Uporabnik:Boby~slwiki|Boby~slwiki]] | 2 |- | 2701 | [[Uporabnik:Bmfreak|Bmfreak]] | 2 |- | 2702 | [[Uporabnik:Blueharp|Blueharp]] | 2 |- | 2703 | [[Uporabnik:Blip123|Blip123]] | 2 |- | 2704 | [[Uporabnik:Blerof|Blerof]] | 2 |- | 2705 | [[Uporabnik:Blaž Šoba|Blaž Šoba]] | 2 |- | 2706 | [[Uporabnik:Blaž Posušen|Blaž Posušen]] | 2 |- | 2707 | [[Uporabnik:Blazg|Blazg]] | 2 |- | 2708 | [[Uporabnik:Blass|Blass]] | 2 |- | 2709 | [[Uporabnik:Blank3|Blank3]] | 2 |- | 2710 | [[Uporabnik:BlacKNighT|BlacKNighT]] | 2 |- | 2711 | [[Uporabnik:Bla1011|Bla1011]] | 2 |- | 2712 | [[Uporabnik:Bitlbok|Bitlbok]] | 2 |- | 2713 | [[Uporabnik:Bitjece|Bitjece]] | 2 |- | 2714 | [[Uporabnik:Bischoff~slwiki|Bischoff~slwiki]] | 2 |- | 2715 | [[Uporabnik:Bionc|Bionc]] | 2 |- | 2716 | [[Uporabnik:BikecF|BikecF]] | 2 |- | 2717 | [[Uporabnik:Bibot|Bibot]] | 2 |- | 2718 | [[Uporabnik:Bibarina|Bibarina]] | 2 |- | 2719 | [[Uporabnik:Bevk A.|Bevk A.]] | 2 |- | 2720 | [[Uporabnik:Bertik~slwiki|Bertik~slwiki]] | 2 |- | 2721 | [[Uporabnik:Berkut~slwiki|Berkut~slwiki]] | 2 |- | 2722 | [[Uporabnik:BeneharoMencey|BeneharoMencey]] | 2 |- | 2723 | [[Uporabnik:Belinau|Belinau]] | 2 |- | 2724 | [[Uporabnik:Belika95|Belika95]] | 2 |- | 2725 | [[Uporabnik:Bboyandi|Bboyandi]] | 2 |- | 2726 | [[Uporabnik:Batistič.Kaja|Batistič.Kaja]] | 2 |- | 2727 | [[Uporabnik:Bastl U|Bastl U]] | 2 |- | 2728 | [[Uporabnik:Bassti~slwiki|Bassti~slwiki]] | 2 |- | 2729 | [[Uporabnik:Barbie27|Barbie27]] | 2 |- | 2730 | [[Uporabnik:Barbarosa~slwiki|Barbarosa~slwiki]] | 2 |- | 2731 | [[Uporabnik:Barbara.policar|Barbara.policar]] | 2 |- | 2732 | [[Uporabnik:Barbara Knavs|Barbara Knavs]] | 2 |- | 2733 | [[Uporabnik:BarbaraK1989|BarbaraK1989]] | 2 |- | 2734 | [[Uporabnik:Barbara Hrast|Barbara Hrast]] | 2 |- | 2735 | [[Uporabnik:Barbaragrajska|Barbaragrajska]] | 2 |- | 2736 | [[Uporabnik:Bakla|Bakla]] | 2 |- | 2737 | [[Uporabnik:Badgirl|Badgirl]] | 2 |- | 2738 | [[Uporabnik:Babalu~slwiki|Babalu~slwiki]] | 2 |- | 2739 | [[Uporabnik:Baarby|Baarby]] | 2 |- | 2740 | [[Uporabnik:Axdk|Axdk]] | 2 |- | 2741 | [[Uporabnik:Awak3N|Awak3N]] | 2 |- | 2742 | [[Uporabnik:Avtopark|Avtopark]] | 2 |- | 2743 | [[Uporabnik:Avgi™|Avgi™]] | 2 |- | 2744 | [[Uporabnik:AVATA|AVATA]] | 2 |- | 2745 | [[Uporabnik:Atom~slwiki|Atom~slwiki]] | 2 |- | 2746 | [[Uporabnik:Ask 59|Ask 59]] | 2 |- | 2747 | [[Uporabnik:ArtLiam333|ArtLiam333]] | 2 |- | 2748 | [[Uporabnik:ArijanaV|ArijanaV]] | 2 |- | 2749 | [[Uporabnik:Arhitekturna teorija in kritika|Arhitekturna teorija in kritika]] | 2 |- | 2750 | [[Uporabnik:Arhec87|Arhec87]] | 2 |- | 2751 | [[Uporabnik:Arcy~slwiki|Arcy~slwiki]] | 2 |- | 2752 | [[Uporabnik:Aramat|Aramat]] | 2 |- | 2753 | [[Uporabnik:Aquila non capit muscas|Aquila non capit muscas]] | 2 |- | 2754 | [[Uporabnik:APestotnik|APestotnik]] | 2 |- | 2755 | [[Uporabnik:Anzetoni|Anzetoni]] | 2 |- | 2756 | [[Uporabnik:Anzet01|Anzet01]] | 2 |- | 2757 | [[Uporabnik:Anže Šinkovec|Anže Šinkovec]] | 2 |- | 2758 | [[Uporabnik:Anubis~slwiki|Anubis~slwiki]] | 2 |- | 2759 | [[Uporabnik:Antiklinala|Antiklinala]] | 2 |- | 2760 | [[Uporabnik:Anonimo.moratti|Anonimo.moratti]] | 2 |- | 2761 | [[Uporabnik:AnNiko|AnNiko]] | 2 |- | 2762 | [[Uporabnik:Anmeg13|Anmeg13]] | 2 |- | 2763 | [[Uporabnik:Anjazni|Anjazni]] | 2 |- | 2764 | [[Uporabnik:Anja Zajamšek|Anja Zajamšek]] | 2 |- | 2765 | [[Uporabnik:AnjaT90|AnjaT90]] | 2 |- | 2766 | [[Uporabnik:Anja Petric|Anja Petric]] | 2 |- | 2767 | [[Uporabnik:Anja Krašovec|Anja Krašovec]] | 2 |- | 2768 | [[Uporabnik:Anja.jerin|Anja.jerin]] | 2 |- | 2769 | [[Uporabnik:Anjagrahek|Anjagrahek]] | 2 |- | 2770 | [[Uporabnik:Anitali|Anitali]] | 2 |- | 2771 | [[Uporabnik:Animus~slwiki|Animus~slwiki]] | 2 |- | 2772 | [[Uporabnik:AndrejZobik|AndrejZobik]] | 2 |- | 2773 | [[Uporabnik:Andrej Šauperl|Andrej Šauperl]] | 2 |- | 2774 | [[Uporabnik:Andrejmesaric|Andrejmesaric]] | 2 |- | 2775 | [[Uporabnik:AndrejBauer|AndrejBauer]] | 2 |- | 2776 | [[Uporabnik:Andrejakogovsek|Andrejakogovsek]] | 2 |- | 2777 | [[Uporabnik:Andrej556|Andrej556]] | 2 |- | 2778 | [[Uporabnik:Andrej22|Andrej22]] | 2 |- | 2779 | [[Uporabnik:Andrazz|Andrazz]] | 2 |- | 2780 | [[Uporabnik:Andraz.brecko@gmail.com|Andraz.brecko@gmail.com]] | 2 |- | 2781 | [[Uporabnik:Andral|Andral]] | 2 |- | 2782 | [[Uporabnik:Ancicaa|Ancicaa]] | 2 |- | 2783 | [[Uporabnik:Anč55|Anč55]] | 2 |- | 2784 | [[Uporabnik:Ana Zelenko|Ana Zelenko]] | 2 |- | 2785 | [[Uporabnik:Anavcelje|Anavcelje]] | 2 |- | 2786 | [[Uporabnik:Anasipa|Anasipa]] | 2 |- | 2787 | [[Uporabnik:Anasintler|Anasintler]] | 2 |- | 2788 | [[Uporabnik:Ana Meglič1|Ana Meglič1]] | 2 |- | 2789 | [[Uporabnik:Ana Lajlar|Ana Lajlar]] | 2 |- | 2790 | [[Uporabnik:Anagram16|Anagram16]] | 2 |- | 2791 | [[Uporabnik:Ana Gabršček|Ana Gabršček]] | 2 |- | 2792 | [[Uporabnik:Anaderca|Anaderca]] | 2 |- | 2793 | [[Uporabnik:Anabelz|Anabelz]] | 2 |- | 2794 | [[Uporabnik:Amlednik|Amlednik]] | 2 |- | 2795 | [[Uporabnik:Ameliepouland|Ameliepouland]] | 2 |- | 2796 | [[Uporabnik:Amedved|Amedved]] | 2 |- | 2797 | [[Uporabnik:Amanesciri2020|Amanesciri2020]] | 2 |- | 2798 | [[Uporabnik:Amaja|Amaja]] | 2 |- | 2799 | [[Uporabnik:Almakare|Almakare]] | 2 |- | 2800 | [[Uporabnik:Aljosatoplak|Aljosatoplak]] | 2 |- | 2801 | [[Uporabnik:Aljoša Kravanja|Aljoša Kravanja]] | 2 |- | 2802 | [[Uporabnik:Aljosa21|Aljosa21]] | 2 |- | 2803 | [[Uporabnik:Aljaz93|Aljaz93]] | 2 |- | 2804 | [[Uporabnik:Aljaz3921|Aljaz3921]] | 2 |- | 2805 | [[Uporabnik:Aljaz1CLegenda|Aljaz1CLegenda]] | 2 |- | 2806 | [[Uporabnik:Aligator|Aligator]] | 2 |- | 2807 | [[Uporabnik:Alibertine|Alibertine]] | 2 |- | 2808 | [[Uporabnik:Alfred~slwiki|Alfred~slwiki]] | 2 |- | 2809 | [[Uporabnik:Alexp|Alexp]] | 2 |- | 2810 | [[Uporabnik:Alexia|Alexia]] | 2 |- | 2811 | [[Uporabnik:Alexa24~slwiki|Alexa24~slwiki]] | 2 |- | 2812 | [[Uporabnik:Alessio slo|Alessio slo]] | 2 |- | 2813 | [[Uporabnik:Aless.horvat|Aless.horvat]] | 2 |- | 2814 | [[Uporabnik:Aleskamensek|Aleskamensek]] | 2 |- | 2815 | [[Uporabnik:Ales.jager|Ales.jager]] | 2 |- | 2816 | [[Uporabnik:Ales.glottanova.si|Ales.glottanova.si]] | 2 |- | 2817 | [[Uporabnik:Alesbelic|Alesbelic]] | 2 |- | 2818 | [[Uporabnik:AlenkaZZ|AlenkaZZ]] | 2 |- | 2819 | [[Uporabnik:Alenka Veber|Alenka Veber]] | 2 |- | 2820 | [[Uporabnik:Alenka Frank|Alenka Frank]] | 2 |- | 2821 | [[Uporabnik:Alenka86|Alenka86]] | 2 |- | 2822 | [[Uporabnik:Alencek~slwiki|Alencek~slwiki]] | 2 |- | 2823 | [[Uporabnik:Alborada|Alborada]] | 2 |- | 2824 | [[Uporabnik:Akul~slwiki|Akul~slwiki]] | 2 |- | 2825 | [[Uporabnik:AJona1992|AJona1992]] | 2 |- | 2826 | [[Uporabnik:Ajetamm|Ajetamm]] | 2 |- | 2827 | [[Uporabnik:Ajda Brkopec|Ajda Brkopec]] | 2 |- | 2828 | [[Uporabnik:Ajda.92|Ajda.92]] | 2 |- | 2829 | [[Uporabnik:Ajda0101|Ajda0101]] | 2 |- | 2830 | [[Uporabnik:Aiwa~slwiki|Aiwa~slwiki]] | 2 |- | 2831 | [[Uporabnik:AiiDica|AiiDica]] | 2 |- | 2832 | [[Uporabnik:Aichi~slwiki|Aichi~slwiki]] | 2 |- | 2833 | [[Uporabnik:ADOEM|ADOEM]] | 2 |- | 2834 | [[Uporabnik:Adidaska|Adidaska]] | 2 |- | 2835 | [[Uporabnik:Aboxdc|Aboxdc]] | 2 |- | 2836 | [[Uporabnik:Aar~slwiki|Aar~slwiki]] | 2 |- | 2837 | [[Uporabnik:Aarp65|Aarp65]] | 2 |- | 2838 | [[Uporabnik:90.157.213.12|90.157.213.12]] | 2 |- | 2839 | [[Uporabnik:90.157.159.96|90.157.159.96]] | 2 |- | 2840 | [[Uporabnik:90.157.142.50|90.157.142.50]] | 2 |- | 2841 | [[Uporabnik:90.157.139.118|90.157.139.118]] | 2 |- | 2842 | [[Uporabnik:8Lenc8|8Lenc8]] | 2 |- | 2843 | [[Uporabnik:8d carji|8d carji]] | 2 |- | 2844 | [[Uporabnik:89.212.90.247|89.212.90.247]] | 2 |- | 2845 | [[Uporabnik:89.212.85.10|89.212.85.10]] | 2 |- | 2846 | [[Uporabnik:89.212.75.1|89.212.75.1]] | 2 |- | 2847 | [[Uporabnik:89.212.7.119|89.212.7.119]] | 2 |- | 2848 | [[Uporabnik:89.212.70.187|89.212.70.187]] | 2 |- | 2849 | [[Uporabnik:89.212.54.175|89.212.54.175]] | 2 |- | 2850 | [[Uporabnik:89.212.44.2|89.212.44.2]] | 2 |- | 2851 | [[Uporabnik:89.212.202.243|89.212.202.243]] | 2 |- | 2852 | [[Uporabnik:89.212.151.226|89.212.151.226]] | 2 |- | 2853 | [[Uporabnik:89.212.127.219|89.212.127.219]] | 2 |- | 2854 | [[Uporabnik:89.212.104.167|89.212.104.167]] | 2 |- | 2855 | [[Uporabnik:89.143.85.151|89.143.85.151]] | 2 |- | 2856 | [[Uporabnik:89.143.132.178|89.143.132.178]] | 2 |- | 2857 | [[Uporabnik:89.143.104.241|89.143.104.241]] | 2 |- | 2858 | [[Uporabnik:89.142.19.163|89.142.19.163]] | 2 |- | 2859 | [[Uporabnik:89.142.149.134|89.142.149.134]] | 2 |- | 2860 | [[Uporabnik:89.142.136.1|89.142.136.1]] | 2 |- | 2861 | [[Uporabnik:89.142.124.249|89.142.124.249]] | 2 |- | 2862 | [[Uporabnik:89.142.102.145|89.142.102.145]] | 2 |- | 2863 | [[Uporabnik:87.207.42.50|87.207.42.50]] | 2 |- | 2864 | [[Uporabnik:86tjasa86|86tjasa86]] | 2 |- | 2865 | [[Uporabnik:86.61.96.133|86.61.96.133]] | 2 |- | 2866 | [[Uporabnik:86.61.75.190|86.61.75.190]] | 2 |- | 2867 | [[Uporabnik:86.61.7.241|86.61.7.241]] | 2 |- | 2868 | [[Uporabnik:86.61.72.144|86.61.72.144]] | 2 |- | 2869 | [[Uporabnik:86.61.70.156|86.61.70.156]] | 2 |- | 2870 | [[Uporabnik:86.61.65.249|86.61.65.249]] | 2 |- | 2871 | [[Uporabnik:86.61.5.229|86.61.5.229]] | 2 |- | 2872 | [[Uporabnik:86.61.47.67|86.61.47.67]] | 2 |- | 2873 | [[Uporabnik:86.61.46.133|86.61.46.133]] | 2 |- | 2874 | [[Uporabnik:86.61.26.137|86.61.26.137]] | 2 |- | 2875 | [[Uporabnik:86.61.21.128|86.61.21.128]] | 2 |- | 2876 | [[Uporabnik:86.61.2.107|86.61.2.107]] | 2 |- | 2877 | [[Uporabnik:86.61.122.240|86.61.122.240]] | 2 |- | 2878 | [[Uporabnik:86.58.91.125|86.58.91.125]] | 2 |- | 2879 | [[Uporabnik:86.58.15.79|86.58.15.79]] | 2 |- | 2880 | [[Uporabnik:86.58.13.77|86.58.13.77]] | 2 |- | 2881 | [[Uporabnik:85.10.16.231|85.10.16.231]] | 2 |- | 2882 | [[Uporabnik:84.52.186.142|84.52.186.142]] | 2 |- | 2883 | [[Uporabnik:84.52.171.9|84.52.171.9]] | 2 |- | 2884 | [[Uporabnik:84.52.165.6|84.52.165.6]] | 2 |- | 2885 | [[Uporabnik:84.52.158.75|84.52.158.75]] | 2 |- | 2886 | [[Uporabnik:84.52.155.38|84.52.155.38]] | 2 |- | 2887 | [[Uporabnik:84.52.154.242|84.52.154.242]] | 2 |- | 2888 | [[Uporabnik:84.52.142.73|84.52.142.73]] | 2 |- | 2889 | [[Uporabnik:84.52.142.238|84.52.142.238]] | 2 |- | 2890 | [[Uporabnik:84.52.140.65|84.52.140.65]] | 2 |- | 2891 | [[Uporabnik:84.41.67.11|84.41.67.11]] | 2 |- | 2892 | [[Uporabnik:84.41.60.157|84.41.60.157]] | 2 |- | 2893 | [[Uporabnik:84.41.38.60|84.41.38.60]] | 2 |- | 2894 | [[Uporabnik:84.41.35.181|84.41.35.181]] | 2 |- | 2895 | [[Uporabnik:84.41.34.202|84.41.34.202]] | 2 |- | 2896 | [[Uporabnik:84.255.241.110|84.255.241.110]] | 2 |- | 2897 | [[Uporabnik:84.255.205.12|84.255.205.12]] | 2 |- | 2898 | [[Uporabnik:84.255.197.45|84.255.197.45]] | 2 |- | 2899 | [[Uporabnik:84.227.204.179|84.227.204.179]] | 2 |- | 2900 | [[Uporabnik:84.223.91.20|84.223.91.20]] | 2 |- | 2901 | [[Uporabnik:84.20.234.196|84.20.234.196]] | 2 |- | 2902 | [[Uporabnik:82.5.28.84|82.5.28.84]] | 2 |- | 2903 | [[Uporabnik:82.29.19.104|82.29.19.104]] | 2 |- | 2904 | [[Uporabnik:82.192.60.201|82.192.60.201]] | 2 |- | 2905 | [[Uporabnik:82.192.55.247|82.192.55.247]] | 2 |- | 2906 | [[Uporabnik:82.192.50.7|82.192.50.7]] | 2 |- | 2907 | [[Uporabnik:82.192.34.236|82.192.34.236]] | 2 |- | 2908 | [[Uporabnik:82.149.14.242|82.149.14.242]] | 2 |- | 2909 | [[Uporabnik:82.149.1.171|82.149.1.171]] | 2 |- | 2910 | [[Uporabnik:81.72.52.134|81.72.52.134]] | 2 |- | 2911 | [[Uporabnik:80.121.114.172|80.121.114.172]] | 2 |- | 2912 | [[Uporabnik:80.108.111.181|80.108.111.181]] | 2 |- | 2913 | [[Uporabnik:78.153.61.195|78.153.61.195]] | 2 |- | 2914 | [[Uporabnik:78.153.44.47|78.153.44.47]] | 2 |- | 2915 | [[Uporabnik:78.150.115.74|78.150.115.74]] | 2 |- | 2916 | [[Uporabnik:62.47.8.206|62.47.8.206]] | 2 |- | 2917 | [[Uporabnik:62.47.30.161|62.47.30.161]] | 2 |- | 2918 | [[Uporabnik:5rakuhar|5rakuhar]] | 2 |- | 2919 | [[Uporabnik:46.123.254.250|46.123.254.250]] | 2 |- | 2920 | [[Uporabnik:46.123.242.86|46.123.242.86]] | 2 |- | 2921 | [[Uporabnik:31.15.178.228|31.15.178.228]] | 2 |- | 2922 | [[Uporabnik:31.15.151.28|31.15.151.28]] | 2 |- | 2923 | [[Uporabnik:24.188.64.137|24.188.64.137]] | 2 |- | 2924 | [[Uporabnik:217.72.91.189|217.72.91.189]] | 2 |- | 2925 | [[Uporabnik:217.72.68.211|217.72.68.211]] | 2 |- | 2926 | [[Uporabnik:217.116.144.85|217.116.144.85]] | 2 |- | 2927 | [[Uporabnik:213.253.93.185|213.253.93.185]] | 2 |- | 2928 | [[Uporabnik:213.250.8.9|213.250.8.9]] | 2 |- | 2929 | [[Uporabnik:213.250.7.111|213.250.7.111]] | 2 |- | 2930 | [[Uporabnik:213.250.63.44|213.250.63.44]] | 2 |- | 2931 | [[Uporabnik:213.250.48.75|213.250.48.75]] | 2 |- | 2932 | [[Uporabnik:213.250.37.178|213.250.37.178]] | 2 |- | 2933 | [[Uporabnik:213.250.26.194|213.250.26.194]] | 2 |- | 2934 | [[Uporabnik:213.172.253.74|213.172.253.74]] | 2 |- | 2935 | [[Uporabnik:213.172.252.102|213.172.252.102]] | 2 |- | 2936 | [[Uporabnik:213.172.249.248|213.172.249.248]] | 2 |- | 2937 | [[Uporabnik:213.172.246.63|213.172.246.63]] | 2 |- | 2938 | [[Uporabnik:213.161.7.120|213.161.7.120]] | 2 |- | 2939 | [[Uporabnik:213.161.4.191|213.161.4.191]] | 2 |- | 2940 | [[Uporabnik:213.161.31.42|213.161.31.42]] | 2 |- | 2941 | [[Uporabnik:213.161.23.123|213.161.23.123]] | 2 |- | 2942 | [[Uporabnik:213.161.21.153|213.161.21.153]] | 2 |- | 2943 | [[Uporabnik:213.157.248.43|213.157.248.43]] | 2 |- | 2944 | [[Uporabnik:213.157.243.57|213.157.243.57]] | 2 |- | 2945 | [[Uporabnik:213.143.83.148|213.143.83.148]] | 2 |- | 2946 | [[Uporabnik:213.143.82.71|213.143.82.71]] | 2 |- | 2947 | [[Uporabnik:213.143.70.239|213.143.70.239]] | 2 |- | 2948 | [[Uporabnik:213.143.68.85|213.143.68.85]] | 2 |- | 2949 | [[Uporabnik:213.143.66.114|213.143.66.114]] | 2 |- | 2950 | [[Uporabnik:212.80.67.130|212.80.67.130]] | 2 |- | 2951 | [[Uporabnik:212.72.111.87|212.72.111.87]] | 2 |- | 2952 | [[Uporabnik:212.72.111.84|212.72.111.84]] | 2 |- | 2953 | [[Uporabnik:212.30.93.120|212.30.93.120]] | 2 |- | 2954 | [[Uporabnik:212.30.70.235|212.30.70.235]] | 2 |- | 2955 | [[Uporabnik:212.30.69.14|212.30.69.14]] | 2 |- | 2956 | [[Uporabnik:212.30.66.197|212.30.66.197]] | 2 |- | 2957 | [[Uporabnik:212.235.227.219|212.235.227.219]] | 2 |- | 2958 | [[Uporabnik:212.235.156.208|212.235.156.208]] | 2 |- | 2959 | [[Uporabnik:212.235.152.13|212.235.152.13]] | 2 |- | 2960 | [[Uporabnik:212.235.141.26|212.235.141.26]] | 2 |- | 2961 | [[Uporabnik:212.235.140.49|212.235.140.49]] | 2 |- | 2962 | [[Uporabnik:212.235.134.13|212.235.134.13]] | 2 |- | 2963 | [[Uporabnik:212.235.130.32|212.235.130.32]] | 2 |- | 2964 | [[Uporabnik:212.18.56.145|212.18.56.145]] | 2 |- | 2965 | [[Uporabnik:212.18.54.50|212.18.54.50]] | 2 |- | 2966 | [[Uporabnik:212.18.40.85|212.18.40.85]] | 2 |- | 2967 | [[Uporabnik:212.18.35.28|212.18.35.28]] | 2 |- | 2968 | [[Uporabnik:212.118.83.122|212.118.83.122]] | 2 |- | 2969 | [[Uporabnik:212.118.80.37|212.118.80.37]] | 2 |- | 2970 | [[Uporabnik:212.118.64.73|212.118.64.73]] | 2 |- | 2971 | [[Uporabnik:1Kasandra|1Kasandra]] | 2 |- | 2972 | [[Uporabnik:195.47.224.6|195.47.224.6]] | 2 |- | 2973 | [[Uporabnik:195.250.208.198|195.250.208.198]] | 2 |- | 2974 | [[Uporabnik:195.250.208.184|195.250.208.184]] | 2 |- | 2975 | [[Uporabnik:195.246.24.2|195.246.24.2]] | 2 |- | 2976 | [[Uporabnik:195.230.121.21|195.230.121.21]] | 2 |- | 2977 | [[Uporabnik:195.210.254.204|195.210.254.204]] | 2 |- | 2978 | [[Uporabnik:195.210.253.115|195.210.253.115]] | 2 |- | 2979 | [[Uporabnik:195.210.249.254|195.210.249.254]] | 2 |- | 2980 | [[Uporabnik:195.210.248.214|195.210.248.214]] | 2 |- | 2981 | [[Uporabnik:195.210.243.67|195.210.243.67]] | 2 |- | 2982 | [[Uporabnik:195.210.243.184|195.210.243.184]] | 2 |- | 2983 | [[Uporabnik:195.210.243.154|195.210.243.154]] | 2 |- | 2984 | [[Uporabnik:195.210.243.119|195.210.243.119]] | 2 |- | 2985 | [[Uporabnik:195.210.243.104|195.210.243.104]] | 2 |- | 2986 | [[Uporabnik:195.210.241.4|195.210.241.4]] | 2 |- | 2987 | [[Uporabnik:195.210.237.73|195.210.237.73]] | 2 |- | 2988 | [[Uporabnik:195.210.237.50|195.210.237.50]] | 2 |- | 2989 | [[Uporabnik:195.210.236.182|195.210.236.182]] | 2 |- | 2990 | [[Uporabnik:195.210.229.97|195.210.229.97]] | 2 |- | 2991 | [[Uporabnik:195.210.228.71|195.210.228.71]] | 2 |- | 2992 | [[Uporabnik:195.210.219.6|195.210.219.6]] | 2 |- | 2993 | [[Uporabnik:195.210.219.4|195.210.219.4]] | 2 |- | 2994 | [[Uporabnik:195.210.214.183|195.210.214.183]] | 2 |- | 2995 | [[Uporabnik:194.249.8.59|194.249.8.59]] | 2 |- | 2996 | [[Uporabnik:194.249.74.166|194.249.74.166]] | 2 |- | 2997 | [[Uporabnik:194.249.7.32|194.249.7.32]] | 2 |- | 2998 | [[Uporabnik:194.249.67.136|194.249.67.136]] | 2 |- | 2999 | [[Uporabnik:194.249.6.132|194.249.6.132]] | 2 |- | 3000 | [[Uporabnik:194.249.49.224|194.249.49.224]] | 2 |- |} 1kuweblsn88uy84w3cl1bt0i4kqa0xc 4 485415 5726264 5719944 2022-08-01T02:25:25Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 3001–4000 wikitext text/x-wiki === 3001–4000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 3001 | [[Uporabnik:194.249.4.233|194.249.4.233]] | 2 |- | 3002 | [[Uporabnik:194.249.39.218|194.249.39.218]] | 2 |- | 3003 | [[Uporabnik:194.249.3.30|194.249.3.30]] | 2 |- | 3004 | [[Uporabnik:194.249.252.240|194.249.252.240]] | 2 |- | 3005 | [[Uporabnik:194.249.251.73|194.249.251.73]] | 2 |- | 3006 | [[Uporabnik:194.249.251.64|194.249.251.64]] | 2 |- | 3007 | [[Uporabnik:194.249.251.45|194.249.251.45]] | 2 |- | 3008 | [[Uporabnik:194.249.244.165|194.249.244.165]] | 2 |- | 3009 | [[Uporabnik:194.249.199.68|194.249.199.68]] | 2 |- | 3010 | [[Uporabnik:194.249.188.77|194.249.188.77]] | 2 |- | 3011 | [[Uporabnik:194.249.186.125|194.249.186.125]] | 2 |- | 3012 | [[Uporabnik:194.249.163.76|194.249.163.76]] | 2 |- | 3013 | [[Uporabnik:194.249.136.130|194.249.136.130]] | 2 |- | 3014 | [[Uporabnik:194.249.134.140|194.249.134.140]] | 2 |- | 3015 | [[Uporabnik:194.249.126.130|194.249.126.130]] | 2 |- | 3016 | [[Uporabnik:194.249.1.246|194.249.1.246]] | 2 |- | 3017 | [[Uporabnik:194.249.12.39|194.249.12.39]] | 2 |- | 3018 | [[Uporabnik:194.249.12.209|194.249.12.209]] | 2 |- | 3019 | [[Uporabnik:194.249.120.8|194.249.120.8]] | 2 |- | 3020 | [[Uporabnik:194.249.118.176|194.249.118.176]] | 2 |- | 3021 | [[Uporabnik:194.249.1.160|194.249.1.160]] | 2 |- | 3022 | [[Uporabnik:194.249.1.153|194.249.1.153]] | 2 |- | 3023 | [[Uporabnik:194.249.10.85|194.249.10.85]] | 2 |- | 3024 | [[Uporabnik:194.249.10.107|194.249.10.107]] | 2 |- | 3025 | [[Uporabnik:194.2.122.38|194.2.122.38]] | 2 |- | 3026 | [[Uporabnik:194.165.96.221|194.165.96.221]] | 2 |- | 3027 | [[Uporabnik:194.165.119.140|194.165.119.140]] | 2 |- | 3028 | [[Uporabnik:194.165.118.90|194.165.118.90]] | 2 |- | 3029 | [[Uporabnik:194.165.118.33|194.165.118.33]] | 2 |- | 3030 | [[Uporabnik:194.165.116.29|194.165.116.29]] | 2 |- | 3031 | [[Uporabnik:194.165.112.5|194.165.112.5]] | 2 |- | 3032 | [[Uporabnik:194.165.112.241|194.165.112.241]] | 2 |- | 3033 | [[Uporabnik:194.152.8.198|194.152.8.198]] | 2 |- | 3034 | [[Uporabnik:194.126.197.42|194.126.197.42]] | 2 |- | 3035 | [[Uporabnik:194.116.204.44|194.116.204.44]] | 2 |- | 3036 | [[Uporabnik:194.116.204.236|194.116.204.236]] | 2 |- | 3037 | [[Uporabnik:193.95.243.82|193.95.243.82]] | 2 |- | 3038 | [[Uporabnik:193.95.238.151|193.95.238.151]] | 2 |- | 3039 | [[Uporabnik:193.95.235.185|193.95.235.185]] | 2 |- | 3040 | [[Uporabnik:193.95.235.158|193.95.235.158]] | 2 |- | 3041 | [[Uporabnik:193.95.235.10|193.95.235.10]] | 2 |- | 3042 | [[Uporabnik:193.95.233.1|193.95.233.1]] | 2 |- | 3043 | [[Uporabnik:193.95.231.101|193.95.231.101]] | 2 |- | 3044 | [[Uporabnik:193.95.216.30|193.95.216.30]] | 2 |- | 3045 | [[Uporabnik:193.95.209.217|193.95.209.217]] | 2 |- | 3046 | [[Uporabnik:193.95.209.213|193.95.209.213]] | 2 |- | 3047 | [[Uporabnik:193.95.205.108|193.95.205.108]] | 2 |- | 3048 | [[Uporabnik:193.95.204.40|193.95.204.40]] | 2 |- | 3049 | [[Uporabnik:193.95.204.178|193.95.204.178]] | 2 |- | 3050 | [[Uporabnik:193.95.200.158|193.95.200.158]] | 2 |- | 3051 | [[Uporabnik:193.95.198.136|193.95.198.136]] | 2 |- | 3052 | [[Uporabnik:193.77.96.134|193.77.96.134]] | 2 |- | 3053 | [[Uporabnik:193.77.96.12|193.77.96.12]] | 2 |- | 3054 | [[Uporabnik:193.77.92.217|193.77.92.217]] | 2 |- | 3055 | [[Uporabnik:193.77.91.29|193.77.91.29]] | 2 |- | 3056 | [[Uporabnik:193.77.87.85|193.77.87.85]] | 2 |- | 3057 | [[Uporabnik:193.77.86.2|193.77.86.2]] | 2 |- | 3058 | [[Uporabnik:193.77.85.46|193.77.85.46]] | 2 |- | 3059 | [[Uporabnik:193.77.85.189|193.77.85.189]] | 2 |- | 3060 | [[Uporabnik:193.77.85.180|193.77.85.180]] | 2 |- | 3061 | [[Uporabnik:193.77.83.252|193.77.83.252]] | 2 |- | 3062 | [[Uporabnik:193.77.83.19|193.77.83.19]] | 2 |- | 3063 | [[Uporabnik:193.77.76.200|193.77.76.200]] | 2 |- | 3064 | [[Uporabnik:193.77.65.52|193.77.65.52]] | 2 |- | 3065 | [[Uporabnik:193.77.62.190|193.77.62.190]] | 2 |- | 3066 | [[Uporabnik:193.77.56.221|193.77.56.221]] | 2 |- | 3067 | [[Uporabnik:193.77.45.167|193.77.45.167]] | 2 |- | 3068 | [[Uporabnik:193.77.35.109|193.77.35.109]] | 2 |- | 3069 | [[Uporabnik:193.77.34.36|193.77.34.36]] | 2 |- | 3070 | [[Uporabnik:193.77.28.193|193.77.28.193]] | 2 |- | 3071 | [[Uporabnik:193.77.244.164|193.77.244.164]] | 2 |- | 3072 | [[Uporabnik:193.77.242.220|193.77.242.220]] | 2 |- | 3073 | [[Uporabnik:193.77.24.12|193.77.24.12]] | 2 |- | 3074 | [[Uporabnik:193.77.241.188|193.77.241.188]] | 2 |- | 3075 | [[Uporabnik:193.77.234.67|193.77.234.67]] | 2 |- | 3076 | [[Uporabnik:193.77.23.191|193.77.23.191]] | 2 |- | 3077 | [[Uporabnik:193.77.231.3|193.77.231.3]] | 2 |- | 3078 | [[Uporabnik:193.77.225.214|193.77.225.214]] | 2 |- | 3079 | [[Uporabnik:193.77.225.157|193.77.225.157]] | 2 |- | 3080 | [[Uporabnik:193.77.225.153|193.77.225.153]] | 2 |- | 3081 | [[Uporabnik:193.77.21.20|193.77.21.20]] | 2 |- | 3082 | [[Uporabnik:193.77.19.31|193.77.19.31]] | 2 |- | 3083 | [[Uporabnik:193.77.182.254|193.77.182.254]] | 2 |- | 3084 | [[Uporabnik:193.77.175.30|193.77.175.30]] | 2 |- | 3085 | [[Uporabnik:193.77.172.126|193.77.172.126]] | 2 |- | 3086 | [[Uporabnik:193.77.16.53|193.77.16.53]] | 2 |- | 3087 | [[Uporabnik:193.77.16.230|193.77.16.230]] | 2 |- | 3088 | [[Uporabnik:193.77.158.115|193.77.158.115]] | 2 |- | 3089 | [[Uporabnik:193.77.155.144|193.77.155.144]] | 2 |- | 3090 | [[Uporabnik:193.77.153.202|193.77.153.202]] | 2 |- | 3091 | [[Uporabnik:193.77.152.252|193.77.152.252]] | 2 |- | 3092 | [[Uporabnik:193.77.149.251|193.77.149.251]] | 2 |- | 3093 | [[Uporabnik:193.77.149.126|193.77.149.126]] | 2 |- | 3094 | [[Uporabnik:193.77.147.219|193.77.147.219]] | 2 |- | 3095 | [[Uporabnik:193.77.135.25|193.77.135.25]] | 2 |- | 3096 | [[Uporabnik:193.77.132.187|193.77.132.187]] | 2 |- | 3097 | [[Uporabnik:193.77.126.146|193.77.126.146]] | 2 |- | 3098 | [[Uporabnik:193.77.114.141|193.77.114.141]] | 2 |- | 3099 | [[Uporabnik:193.77.113.173|193.77.113.173]] | 2 |- | 3100 | [[Uporabnik:193.77.113.116|193.77.113.116]] | 2 |- | 3101 | [[Uporabnik:193.77.107.211|193.77.107.211]] | 2 |- | 3102 | [[Uporabnik:193.77.107.210|193.77.107.210]] | 2 |- | 3103 | [[Uporabnik:193.2.98.199|193.2.98.199]] | 2 |- | 3104 | [[Uporabnik:193.2.74.204|193.2.74.204]] | 2 |- | 3105 | [[Uporabnik:193.2.70.252|193.2.70.252]] | 2 |- | 3106 | [[Uporabnik:193.2.69.231|193.2.69.231]] | 2 |- | 3107 | [[Uporabnik:193.2.52.118|193.2.52.118]] | 2 |- | 3108 | [[Uporabnik:193.2.47.99|193.2.47.99]] | 2 |- | 3109 | [[Uporabnik:193.2.245.4|193.2.245.4]] | 2 |- | 3110 | [[Uporabnik:193.2.237.31|193.2.237.31]] | 2 |- | 3111 | [[Uporabnik:193.2.237.28|193.2.237.28]] | 2 |- | 3112 | [[Uporabnik:193.2.237.17|193.2.237.17]] | 2 |- | 3113 | [[Uporabnik:193.2.237.16|193.2.237.16]] | 2 |- | 3114 | [[Uporabnik:193.2.154.94|193.2.154.94]] | 2 |- | 3115 | [[Uporabnik:193.2.11.205|193.2.11.205]] | 2 |- | 3116 | [[Uporabnik:193.2.111.2|193.2.111.2]] | 2 |- | 3117 | [[Uporabnik:193.189.184.226|193.189.184.226]] | 2 |- | 3118 | [[Uporabnik:193.138.61.172|193.138.61.172]] | 2 |- | 3119 | [[Uporabnik:193.138.61.134|193.138.61.134]] | 2 |- | 3120 | [[Uporabnik:193.138.39.71|193.138.39.71]] | 2 |- | 3121 | [[Uporabnik:193.138.37.238|193.138.37.238]] | 2 |- | 3122 | [[Uporabnik:193.138.32.168|193.138.32.168]] | 2 |- | 3123 | [[Uporabnik:193.111.221.89|193.111.221.89]] | 2 |- | 3124 | [[Uporabnik:188.230.251.252|188.230.251.252]] | 2 |- | 3125 | [[Uporabnik:188.230.142.166|188.230.142.166]] | 2 |- | 3126 | [[Uporabnik:178.58.224.52|178.58.224.52]] | 2 |- | 3127 | [[Uporabnik:177.73.101.89|177.73.101.89]] | 2 |- | 3128 | [[Uporabnik:164.8.21.116|164.8.21.116]] | 2 |- | 3129 | [[Uporabnik:153.5.67.40|153.5.67.40]] | 2 |- | 3130 | [[Uporabnik:153.5.32.37|153.5.32.37]] | 2 |- | 3131 | [[Uporabnik:153.5.190.91|153.5.190.91]] | 2 |- | 3132 | [[Uporabnik:123sandro321|123sandro321]] | 2 |- | 3133 | [[Uporabnik:123MS|123MS]] | 2 |- | 3134 | [[Uporabnik:109.182.65.67|109.182.65.67]] | 2 |- | 3135 | [[Uporabnik:109.182.62.45|109.182.62.45]] | 2 |- | 3136 | [[Uporabnik:109.182.226.86|109.182.226.86]] | 2 |- | 3137 | [[Uporabnik:0---nameless---0|0---nameless---0]] | 2 |- | 3138 | [[Uporabnik:風見しんご|風見しんご]] | 1 |- | 3139 | [[Uporabnik:如沐西风|如沐西风]] | 1 |- | 3140 | [[Uporabnik:國冬禮|國冬禮]] | 1 |- | 3141 | [[Uporabnik:喂由32|喂由32]] | 1 |- | 3142 | [[Uporabnik:マティ男|マティ男]] | 1 |- | 3143 | [[Uporabnik:وضاح عاصم|وضاح عاصم]] | 1 |- | 3144 | [[Uporabnik:ليبي صح|ليبي صح]] | 1 |- | 3145 | [[Uporabnik:ჯეო|ჯეო]] | 1 |- | 3146 | [[Uporabnik:СБГСБ|СБГСБ]] | 1 |- | 3147 | [[Uporabnik:Сай-ит|Сай-ит]] | 1 |- | 3148 | [[Uporabnik:Пропулзивац|Пропулзивац]] | 1 |- | 3149 | [[Uporabnik:Никитааа|Никитааа]] | 1 |- | 3150 | [[Uporabnik:Мит Сколов|Мит Сколов]] | 1 |- | 3151 | [[Uporabnik:Георгий Палкин|Георгий Палкин]] | 1 |- | 3152 | [[Uporabnik:ВАЊА|ВАЊА]] | 1 |- | 3153 | [[Uporabnik:Богданыч|Богданыч]] | 1 |- | 3154 | [[Uporabnik:Αρκάς|Αρκάς]] | 1 |- | 3155 | [[Uporabnik:Zzz~slwiki|Zzz~slwiki]] | 1 |- | 3156 | [[Uporabnik:Zymade|Zymade]] | 1 |- | 3157 | [[Uporabnik:Zygreg|Zygreg]] | 1 |- | 3158 | [[Uporabnik:Zxa|Zxa]] | 1 |- | 3159 | [[Uporabnik:ZWaR|ZWaR]] | 1 |- | 3160 | [[Uporabnik:Zvonkaslavec|Zvonkaslavec]] | 1 |- | 3161 | [[Uporabnik:Zvezdogled|Zvezdogled]] | 1 |- | 3162 | [[Uporabnik:Zvezda~slwiki|Zvezda~slwiki]] | 1 |- | 3163 | [[Uporabnik:Zvetam91|Zvetam91]] | 1 |- | 3164 | [[Uporabnik:Z.vertacnik|Z.vertacnik]] | 1 |- | 3165 | [[Uporabnik:ZUZKOMANUEL92|ZUZKOMANUEL92]] | 1 |- | 3166 | [[Uporabnik:Zuzkomanuel|Zuzkomanuel]] | 1 |- | 3167 | [[Uporabnik:Zuzka Bartik|Zuzka Bartik]] | 1 |- | 3168 | [[Uporabnik:Zuzelva|Zuzelva]] | 1 |- | 3169 | [[Uporabnik:Zuzek~slwiki|Zuzek~slwiki]] | 1 |- | 3170 | [[Uporabnik:Zupnijapostojna|Zupnijapostojna]] | 1 |- | 3171 | [[Uporabnik:Zupant|Zupant]] | 1 |- | 3172 | [[Uporabnik:Županova Micka|Županova Micka]] | 1 |- | 3173 | [[Uporabnik:Zupanic~slwiki|Zupanic~slwiki]] | 1 |- | 3174 | [[Uporabnik:ZupancicTim|ZupancicTim]] | 1 |- | 3175 | [[Uporabnik:ZupancicM|ZupancicM]] | 1 |- | 3176 | [[Uporabnik:ZuluTinek|ZuluTinek]] | 1 |- | 3177 | [[Uporabnik:Zuljanmojca|Zuljanmojca]] | 1 |- | 3178 | [[Uporabnik:Žuga|Žuga]] | 1 |- | 3179 | [[Uporabnik:Zubair~slwiki|Zubair~slwiki]] | 1 |- | 3180 | [[Uporabnik:Ztoporis|Ztoporis]] | 1 |- | 3181 | [[Uporabnik:Zsuzsi|Zsuzsi]] | 1 |- | 3182 | [[Uporabnik:Z~slwiki|Z~slwiki]] | 1 |- | 3183 | [[Uporabnik:Zslavc|Zslavc]] | 1 |- | 3184 | [[Uporabnik:Zrnec|Zrnec]] | 1 |- | 3185 | [[Uporabnik:Zrimsek|Zrimsek]] | 1 |- | 3186 | [[Uporabnik:Zrim|Zrim]] | 1 |- | 3187 | [[Uporabnik:Zpotocnik|Zpotocnik]] | 1 |- | 3188 | [[Uporabnik:Zpirnar|Zpirnar]] | 1 |- | 3189 | [[Uporabnik:Zp10|Zp10]] | 1 |- | 3190 | [[Uporabnik:Zozi&menka|Zozi&menka]] | 1 |- | 3191 | [[Uporabnik:Zoya~slwiki|Zoya~slwiki]] | 1 |- | 3192 | [[Uporabnik:Zorkey1985|Zorkey1985]] | 1 |- | 3193 | [[Uporabnik:Zorank81|Zorank81]] | 1 |- | 3194 | [[Uporabnik:Zoran Jocic|Zoran Jocic]] | 1 |- | 3195 | [[Uporabnik:Zoran Fijavž|Zoran Fijavž]] | 1 |- | 3196 | [[Uporabnik:Zongggler|Zongggler]] | 1 |- | 3197 | [[Uporabnik:Zoma~slwiki|Zoma~slwiki]] | 1 |- | 3198 | [[Uporabnik:Zolek1|Zolek1]] | 1 |- | 3199 | [[Uporabnik:Zojaholo|Zojaholo]] | 1 |- | 3200 | [[Uporabnik:Zoiaelegantiae|Zoiaelegantiae]] | 1 |- | 3201 | [[Uporabnik:Zohaninho|Zohaninho]] | 1 |- | 3202 | [[Uporabnik:Zogajeokrogla|Zogajeokrogla]] | 1 |- | 3203 | [[Uporabnik:Zoe2|Zoe2]] | 1 |- | 3204 | [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] | 1 |- | 3205 | [[Uporabnik:Zobopulec|Zobopulec]] | 1 |- | 3206 | [[Uporabnik:Znanje splet|Znanje splet]] | 1 |- | 3207 | [[Uporabnik:Zmedja|Zmedja]] | 1 |- | 3208 | [[Uporabnik:Zmanager|Zmanager]] | 1 |- | 3209 | [[Uporabnik:Zmajcy|Zmajcy]] | 1 |- | 3210 | [[Uporabnik:Z.Ljubica|Z.Ljubica]] | 1 |- | 3211 | [[Uporabnik:ZlatkoN|ZlatkoN]] | 1 |- | 3212 | [[Uporabnik:Zlatirez|Zlatirez]] | 1 |- | 3213 | [[Uporabnik:Zlata mimi|Zlata mimi]] | 1 |- | 3214 | [[Uporabnik:Zkovacic|Zkovacic]] | 1 |- | 3215 | [[Uporabnik:Zkopcavar|Zkopcavar]] | 1 |- | 3216 | [[Uporabnik:Z.Katja|Z.Katja]] | 1 |- | 3217 | [[Uporabnik:Zjersek15|Zjersek15]] | 1 |- | 3218 | [[Uporabnik:Z.jana|Z.jana]] | 1 |- | 3219 | [[Uporabnik:Ziwika|Ziwika]] | 1 |- | 3220 | [[Uporabnik:Zivobarvna|Zivobarvna]] | 1 |- | 3221 | [[Uporabnik:Zivasim|Zivasim]] | 1 |- | 3222 | [[Uporabnik:Zivarm|Zivarm]] | 1 |- | 3223 | [[Uporabnik:Živa Marsetič|Živa Marsetič]] | 1 |- | 3224 | [[Uporabnik:Ziva.kosak|Ziva.kosak]] | 1 |- | 3225 | [[Uporabnik:Živajerebbec|Živajerebbec]] | 1 |- | 3226 | [[Uporabnik:Zivainana|Zivainana]] | 1 |- | 3227 | [[Uporabnik:ŽitniZakoni|ŽitniZakoni]] | 1 |- | 3228 | [[Uporabnik:Zinha|Zinha]] | 1 |- | 3229 | [[Uporabnik:Zinedan|Zinedan]] | 1 |- | 3230 | [[Uporabnik:ZindiLogo|ZindiLogo]] | 1 |- | 3231 | [[Uporabnik:Zimurg|Zimurg]] | 1 |- | 3232 | [[Uporabnik:Zikoaspa|Zikoaspa]] | 1 |- | 3233 | [[Uporabnik:Zijalo|Zijalo]] | 1 |- | 3234 | [[Uporabnik:Zigole|Zigole]] | 1 |- | 3235 | [[Uporabnik:Zigec1904|Zigec1904]] | 1 |- | 3236 | [[Uporabnik:Zigc|Zigc]] | 1 |- | 3237 | [[Uporabnik:Ziga.zgajnar|Ziga.zgajnar]] | 1 |- | 3238 | [[Uporabnik:Zigatrcek|Zigatrcek]] | 1 |- | 3239 | [[Uporabnik:Žigatanko|Žigatanko]] | 1 |- | 3240 | [[Uporabnik:ZigaT|ZigaT]] | 1 |- | 3241 | [[Uporabnik:Ziga.rozman|Ziga.rozman]] | 1 |- | 3242 | [[Uporabnik:Žiga Murko|Žiga Murko]] | 1 |- | 3243 | [[Uporabnik:Zigam~slwiki|Zigam~slwiki]] | 1 |- | 3244 | [[Uporabnik:Ziga.mazej|Ziga.mazej]] | 1 |- | 3245 | [[Uporabnik:Zigam007|Zigam007]] | 1 |- | 3246 | [[Uporabnik:ZigaGosar|ZigaGosar]] | 1 |- | 3247 | [[Uporabnik:Ziga cerne38|Ziga cerne38]] | 1 |- | 3248 | [[Uporabnik:Zigacepe|Zigacepe]] | 1 |- | 3249 | [[Uporabnik:ZigaByte|ZigaByte]] | 1 |- | 3250 | [[Uporabnik:ZigaBozjak|ZigaBozjak]] | 1 |- | 3251 | [[Uporabnik:Zigab87|Zigab87]] | 1 |- | 3252 | [[Uporabnik:Žig|Žig]] | 1 |- | 3253 | [[Uporabnik:Zidarp~slwiki|Zidarp~slwiki]] | 1 |- | 3254 | [[Uporabnik:Zibretmiha|Zibretmiha]] | 1 |- | 3255 | [[Uporabnik:Zhuffera|Zhuffera]] | 1 |- | 3256 | [[Uporabnik:Zheega|Zheega]] | 1 |- | 3257 | [[Uporabnik:Zhazhy~slwiki|Zhazhy~slwiki]] | 1 |- | 3258 | [[Uporabnik:Zhaval|Zhaval]] | 1 |- | 3259 | [[Uporabnik:Zgucek|Zgucek]] | 1 |- | 3260 | [[Uporabnik:Zgornjesavski|Zgornjesavski]] | 1 |- | 3261 | [[Uporabnik:Zgornjesavska|Zgornjesavska]] | 1 |- | 3262 | [[Uporabnik:Zgodbar|Zgodbar]] | 1 |- | 3263 | [[Uporabnik:Zgloke|Zgloke]] | 1 |- | 3264 | [[Uporabnik:Zglob|Zglob]] | 1 |- | 3265 | [[Uporabnik:Zgembo~slwiki|Zgembo~slwiki]] | 1 |- | 3266 | [[Uporabnik:Zev0|Zev0]] | 1 |- | 3267 | [[Uporabnik:Zeus~slwiki|Zeus~slwiki]] | 1 |- | 3268 | [[Uporabnik:Zeusafaber|Zeusafaber]] | 1 |- | 3269 | [[Uporabnik:Zeta.toman|Zeta.toman]] | 1 |- | 3270 | [[Uporabnik:ZerjavTjasa|ZerjavTjasa]] | 1 |- | 3271 | [[Uporabnik:Zenny~slwiki|Zenny~slwiki]] | 1 |- | 3272 | [[Uporabnik:Zenaj22|Zenaj22]] | 1 |- | 3273 | [[Uporabnik:Želva32|Želva32]] | 1 |- | 3274 | [[Uporabnik:Želva|Želva]] | 1 |- | 3275 | [[Uporabnik:ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME|ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME]] | 1 |- | 3276 | [[Uporabnik:Zelodek|Zelodek]] | 1 |- | 3277 | [[Uporabnik:Zelko1|Zelko1]] | 1 |- | 3278 | [[Uporabnik:Zeljkoalek|Zeljkoalek]] | 1 |- | 3279 | [[Uporabnik:Zeljkic|Zeljkic]] | 1 |- | 3280 | [[Uporabnik:Zeljka.toplek|Zeljka.toplek]] | 1 |- | 3281 | [[Uporabnik:Zeliscahanuman|Zeliscahanuman]] | 1 |- | 3282 | [[Uporabnik:ZeleznikB|ZeleznikB]] | 1 |- | 3283 | [[Uporabnik:Zelenkozelenko|Zelenkozelenko]] | 1 |- | 3284 | [[Uporabnik:Zelenka~slwiki|Zelenka~slwiki]] | 1 |- | 3285 | [[Uporabnik:Zelenavokado|Zelenavokado]] | 1 |- | 3286 | [[Uporabnik:Zelda~slwiki|Zelda~slwiki]] | 1 |- | 3287 | [[Uporabnik:Združenje S.K.O.M.|Združenje S.K.O.M.]] | 1 |- | 3288 | [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] | 1 |- | 3289 | [[Uporabnik:Zdravoquétal|Zdravoquétal]] | 1 |- | 3290 | [[Uporabnik:ZdravkoUrek|ZdravkoUrek]] | 1 |- | 3291 | [[Uporabnik:Zdravko.seliskar|Zdravko.seliskar]] | 1 |- | 3292 | [[Uporabnik:Zdravko7|Zdravko7]] | 1 |- | 3293 | [[Uporabnik:Zdeslav|Zdeslav]] | 1 |- | 3294 | [[Uporabnik:Zctomek|Zctomek]] | 1 |- | 3295 | [[Uporabnik:Zazgana krila|Zazgana krila]] | 1 |- | 3296 | [[Uporabnik:Žažek|Žažek]] | 1 |- | 3297 | [[Uporabnik:Zaxxon~slwiki|Zaxxon~slwiki]] | 1 |- | 3298 | [[Uporabnik:Zavod delak|Zavod delak]] | 1 |- | 3299 | [[Uporabnik:Zavesahobotnica|Zavesahobotnica]] | 1 |- | 3300 | [[Uporabnik:Žarko Močnik|Žarko Močnik]] | 1 |- | 3301 | [[Uporabnik:ZarjaS|ZarjaS]] | 1 |- | 3302 | [[Uporabnik:Zarja Roner|Zarja Roner]] | 1 |- | 3303 | [[Uporabnik:ZarjaBaselj|ZarjaBaselj]] | 1 |- | 3304 | [[Uporabnik:ZanTrsek|ZanTrsek]] | 1 |- | 3305 | [[Uporabnik:ŽanPem|ŽanPem]] | 1 |- | 3306 | [[Uporabnik:Zanp|Zanp]] | 1 |- | 3307 | [[Uporabnik:Žan Luka Jelenc|Žan Luka Jelenc]] | 1 |- | 3308 | [[Uporabnik:Zan Lublanski|Zan Lublanski]] | 1 |- | 3309 | [[Uporabnik:Zanko5|Zanko5]] | 1 |- | 3310 | [[Uporabnik:Žanka|Žanka]] | 1 |- | 3311 | [[Uporabnik:Zanhor2|Zanhor2]] | 1 |- | 3312 | [[Uporabnik:Zancerne|Zancerne]] | 1 |- | 3313 | [[Uporabnik:Zan.c123|Zan.c123]] | 1 |- | 3314 | [[Uporabnik:ŽanaNeja|ŽanaNeja]] | 1 |- | 3315 | [[Uporabnik:Zan95|Zan95]] | 1 |- | 3316 | [[Uporabnik:ZAN1234|ZAN1234]] | 1 |- | 3317 | [[Uporabnik:Zalozbagoga|Zalozbagoga]] | 1 |- | 3318 | [[Uporabnik:Zally|Zally]] | 1 |- | 3319 | [[Uporabnik:Zaletelj|Zaletelj]] | 1 |- | 3320 | [[Uporabnik:Zalav175|Zalav175]] | 1 |- | 3321 | [[Uporabnik:ZalaV|ZalaV]] | 1 |- | 3322 | [[Uporabnik:Zalatheskier|Zalatheskier]] | 1 |- | 3323 | [[Uporabnik:Zalataran|Zalataran]] | 1 |- | 3324 | [[Uporabnik:Zalaslana|Zalaslana]] | 1 |- | 3325 | [[Uporabnik:Zala larisa|Zala larisa]] | 1 |- | 3326 | [[Uporabnik:ZalaKlopčič|ZalaKlopčič]] | 1 |- | 3327 | [[Uporabnik:Zala Gregorc|Zala Gregorc]] | 1 |- | 3328 | [[Uporabnik:ZalaDv|ZalaDv]] | 1 |- | 3329 | [[Uporabnik:Zala Dernikovič Rožanc|Zala Dernikovič Rožanc]] | 1 |- | 3330 | [[Uporabnik:Zakteh3|Zakteh3]] | 1 |- | 3331 | [[Uporabnik:Zakrajsek.g|Zakrajsek.g]] | 1 |- | 3332 | [[Uporabnik:ZaKoPa|ZaKoPa]] | 1 |- | 3333 | [[Uporabnik:Zaklina~slwiki|Zaklina~slwiki]] | 1 |- | 3334 | [[Uporabnik:ZakKusar3E|ZakKusar3E]] | 1 |- | 3335 | [[Uporabnik:ZakalP|ZakalP]] | 1 |- | 3336 | [[Uporabnik:Zajcpri|Zajcpri]] | 1 |- | 3337 | [[Uporabnik:ZajcL|ZajcL]] | 1 |- | 3338 | [[Uporabnik:ZajcekBobi|ZajcekBobi]] | 1 |- | 3339 | [[Uporabnik:Zajc d|Zajc d]] | 1 |- | 3340 | [[Uporabnik:Žagsto|Žagsto]] | 1 |- | 3341 | [[Uporabnik:Zagar|Zagar]] | 1 |- | 3342 | [[Uporabnik:Zadobroljudi|Zadobroljudi]] | 1 |- | 3343 | [[Uporabnik:ZaciOne|ZaciOne]] | 1 |- | 3344 | [[Uporabnik:Zacbox|Zacbox]] | 1 |- | 3345 | [[Uporabnik:Zabukoseklemen|Zabukoseklemen]] | 1 |- | 3346 | [[Uporabnik:ZabicaX|ZabicaX]] | 1 |- | 3347 | [[Uporabnik:Zabecmart|Zabecmart]] | 1 |- | 3348 | [[Uporabnik:Žabarnejc|Žabarnejc]] | 1 |- | 3349 | [[Uporabnik:Za.ana88|Za.ana88]] | 1 |- | 3350 | [[Uporabnik:Z1her123|Z1her123]] | 1 |- | 3351 | [[Uporabnik:Yyatti|Yyatti]] | 1 |- | 3352 | [[Uporabnik:YurikBot|YurikBot]] | 1 |- | 3353 | [[Uporabnik:Yure~slwiki|Yure~slwiki]] | 1 |- | 3354 | [[Uporabnik:Yurekr|Yurekr]] | 1 |- | 3355 | [[Uporabnik:Yuan Wei Qi|Yuan Wei Qi]] | 1 |- | 3356 | [[Uporabnik:Yoyoneville|Yoyoneville]] | 1 |- | 3357 | [[Uporabnik:Yoosh1057|Yoosh1057]] | 1 |- | 3358 | [[Uporabnik:Yononsoymarinero|Yononsoymarinero]] | 1 |- | 3359 | [[Uporabnik:Yolany00|Yolany00]] | 1 |- | 3360 | [[Uporabnik:YKNTWSAF|YKNTWSAF]] | 1 |- | 3361 | [[Uporabnik:YesImNoNoImYesWeNoYes|YesImNoNoImYesWeNoYes]] | 1 |- | 3362 | [[Uporabnik:Yery~slwiki|Yery~slwiki]] | 1 |- | 3363 | [[Uporabnik:YberYber|YberYber]] | 1 |- | 3364 | [[Uporabnik:Yaya~slwiki|Yaya~slwiki]] | 1 |- | 3365 | [[Uporabnik:Yasmeenalani|Yasmeenalani]] | 1 |- | 3366 | [[Uporabnik:Yanchi blue|Yanchi blue]] | 1 |- | 3367 | [[Uporabnik:Yamialeks|Yamialeks]] | 1 |- | 3368 | [[Uporabnik:Yamahaboy|Yamahaboy]] | 1 |- | 3369 | [[Uporabnik:XyTina|XyTina]] | 1 |- | 3370 | [[Uporabnik:Xylaria|Xylaria]] | 1 |- | 3371 | [[Uporabnik:Xxxlucko5-fr-420-69xxx|Xxxlucko5-fr-420-69xxx]] | 1 |- | 3372 | [[Uporabnik:XxxantiIIIxxx|XxxantiIIIxxx]] | 1 |- | 3373 | [[Uporabnik:Xxmihaxx|Xxmihaxx]] | 1 |- | 3374 | [[Uporabnik:Xx236|Xx236]] | 1 |- | 3375 | [[Uporabnik:XR~slwiki|XR~slwiki]] | 1 |- | 3376 | [[Uporabnik:Xr5|Xr5]] | 1 |- | 3377 | [[Uporabnik:Xpr0famasx|Xpr0famasx]] | 1 |- | 3378 | [[Uporabnik:Xnplater|Xnplater]] | 1 |- | 3379 | [[Uporabnik:Xla|Xla]] | 1 |- | 3380 | [[Uporabnik:Xirax|Xirax]] | 1 |- | 3381 | [[Uporabnik:Xiii68|Xiii68]] | 1 |- | 3382 | [[Uporabnik:Xdxdxdxdxd|Xdxdxdxdxd]] | 1 |- | 3383 | [[Uporabnik:Xc4libur|Xc4libur]] | 1 |- | 3384 | [[Uporabnik:Xaxaxa55|Xaxaxa55]] | 1 |- | 3385 | [[Uporabnik:Xaris333|Xaris333]] | 1 |- | 3386 | [[Uporabnik:Xandrejax|Xandrejax]] | 1 |- | 3387 | [[Uporabnik:X9x9x9x6|X9x9x9x6]] | 1 |- | 3388 | [[Uporabnik:X5x|X5x]] | 1 |- | 3389 | [[Uporabnik:X4v13r3sh|X4v13r3sh]] | 1 |- | 3390 | [[Uporabnik:Wwwsavant5mpeu|Wwwsavant5mpeu]] | 1 |- | 3391 | [[Uporabnik:WuHaiJie|WuHaiJie]] | 1 |- | 3392 | [[Uporabnik:Wu|Wu]] | 1 |- | 3393 | [[Uporabnik:Wrongform|Wrongform]] | 1 |- | 3394 | [[Uporabnik:Wrenchthescrew|Wrenchthescrew]] | 1 |- | 3395 | [[Uporabnik:WPray20|WPray20]] | 1 |- | 3396 | [[Uporabnik:Wow~slwiki|Wow~slwiki]] | 1 |- | 3397 | [[Uporabnik:WorldWidePressNo1|WorldWidePressNo1]] | 1 |- | 3398 | [[Uporabnik:Worinima998|Worinima998]] | 1 |- | 3399 | [[Uporabnik:WordDonkey|WordDonkey]] | 1 |- | 3400 | [[Uporabnik:Wood E3 KGZS|Wood E3 KGZS]] | 1 |- | 3401 | [[Uporabnik:Wolverine~slwiki|Wolverine~slwiki]] | 1 |- | 3402 | [[Uporabnik:Wolkec|Wolkec]] | 1 |- | 3403 | [[Uporabnik:Wolf system|Wolf system]] | 1 |- | 3404 | [[Uporabnik:Wolfi2244|Wolfi2244]] | 1 |- | 3405 | [[Uporabnik:Woko Sapien|Woko Sapien]] | 1 |- | 3406 | [[Uporabnik:Wodezuiais|Wodezuiais]] | 1 |- | 3407 | [[Uporabnik:Wladimir1932|Wladimir1932]] | 1 |- | 3408 | [[Uporabnik:Wkn 64|Wkn 64]] | 1 |- | 3409 | [[Uporabnik:Wklavdij|Wklavdij]] | 1 |- | 3410 | [[Uporabnik:Wipunk|Wipunk]] | 1 |- | 3411 | [[Uporabnik:Winterd1|Winterd1]] | 1 |- | 3412 | [[Uporabnik:William Frey|William Frey]] | 1 |- | 3413 | [[Uporabnik:Wildsmilodon|Wildsmilodon]] | 1 |- | 3414 | [[Uporabnik:Wikitroll4321|Wikitroll4321]] | 1 |- | 3415 | [[Uporabnik:Wikirocks98|Wikirocks98]] | 1 |- | 3416 | [[Uporabnik:Wikipelko|Wikipelko]] | 1 |- | 3417 | [[Uporabnik:WikipedistPE|WikipedistPE]] | 1 |- | 3418 | [[Uporabnik:Wikipedija.clanek|Wikipedija.clanek]] | 1 |- | 3419 | [[Uporabnik:WIKIPEDIJA|WIKIPEDIJA]] | 1 |- | 3420 | [[Uporabnik:Wikingus~slwiki|Wikingus~slwiki]] | 1 |- | 3421 | [[Uporabnik:Wikimiha|Wikimiha]] | 1 |- | 3422 | [[Uporabnik:Wikihelion|Wikihelion]] | 1 |- | 3423 | [[Uporabnik:WikiGazda|WikiGazda]] | 1 |- | 3424 | [[Uporabnik:WikiDiaspora|WikiDiaspora]] | 1 |- | 3425 | [[Uporabnik:WikiBenutzer|WikiBenutzer]] | 1 |- | 3426 | [[Uporabnik:Wikianko|Wikianko]] | 1 |- | 3427 | [[Uporabnik:Wiki 1408|Wiki 1408]] | 1 |- | 3428 | [[Uporabnik:Wifi4all|Wifi4all]] | 1 |- | 3429 | [[Uporabnik:Whitepagan|Whitepagan]] | 1 |- | 3430 | [[Uporabnik:Whitefish~slwiki|Whitefish~slwiki]] | 1 |- | 3431 | [[Uporabnik:Wfckrka|Wfckrka]] | 1 |- | 3432 | [[Uporabnik:Westcoastek|Westcoastek]] | 1 |- | 3433 | [[Uporabnik:Westborder|Westborder]] | 1 |- | 3434 | [[Uporabnik:Wesla14|Wesla14]] | 1 |- | 3435 | [[Uporabnik:WehNoSu|WehNoSu]] | 1 |- | 3436 | [[Uporabnik:Wegqerz|Wegqerz]] | 1 |- | 3437 | [[Uporabnik:Wee~slwiki|Wee~slwiki]] | 1 |- | 3438 | [[Uporabnik:Wednesday~slwiki|Wednesday~slwiki]] | 1 |- | 3439 | [[Uporabnik:Weby~slwiki|Weby~slwiki]] | 1 |- | 3440 | [[Uporabnik:Webfreak|Webfreak]] | 1 |- | 3441 | [[Uporabnik:Watts alan|Watts alan]] | 1 |- | 3442 | [[Uporabnik:WatchTower97|WatchTower97]] | 1 |- | 3443 | [[Uporabnik:Watch|Watch]] | 1 |- | 3444 | [[Uporabnik:WaNTeD|WaNTeD]] | 1 |- | 3445 | [[Uporabnik:WanderingQuill|WanderingQuill]] | 1 |- | 3446 | [[Uporabnik:Wampy|Wampy]] | 1 |- | 3447 | [[Uporabnik:Wallonie~slwiki|Wallonie~slwiki]] | 1 |- | 3448 | [[Uporabnik:Wajduschna metropola|Wajduschna metropola]] | 1 |- | 3449 | [[Uporabnik:Wade~slwiki|Wade~slwiki]] | 1 |- | 3450 | [[Uporabnik:Wacou123|Wacou123]] | 1 |- | 3451 | [[Uporabnik:W2k2|W2k2]] | 1 |- | 3452 | [[Uporabnik:Vvvggg|Vvvggg]] | 1 |- | 3453 | [[Uporabnik:Vtina1|Vtina1]] | 1 |- | 3454 | [[Uporabnik:Vstoiljkovic|Vstoiljkovic]] | 1 |- | 3455 | [[Uporabnik:Vstaj|Vstaj]] | 1 |- | 3456 | [[Uporabnik:Vseved12|Vseved12]] | 1 |- | 3457 | [[Uporabnik:Vsejevoda|Vsejevoda]] | 1 |- | 3458 | [[Uporabnik:VSA2 fm|VSA2 fm]] | 1 |- | 3459 | [[Uporabnik:Vrykolakas|Vrykolakas]] | 1 |- | 3460 | [[Uporabnik:Vrykolaka|Vrykolaka]] | 1 |- | 3461 | [[Uporabnik:Vrtovšek|Vrtovšek]] | 1 |- | 3462 | [[Uporabnik:Vrtakla|Vrtakla]] | 1 |- | 3463 | [[Uporabnik:Vrndic|Vrndic]] | 1 |- | 3464 | [[Uporabnik:Vrecice93|Vrecice93]] | 1 |- | 3465 | [[Uporabnik:Vrconr|Vrconr]] | 1 |- | 3466 | [[Uporabnik:VRata21|VRata21]] | 1 |- | 3467 | [[Uporabnik:Vranješ S|Vranješ S]] | 1 |- | 3468 | [[Uporabnik:Vrabec~slwiki|Vrabec~slwiki]] | 1 |- | 3469 | [[Uporabnik:Vozelj Mateja|Vozelj Mateja]] | 1 |- | 3470 | [[Uporabnik:Voukec|Voukec]] | 1 |- | 3471 | [[Uporabnik:Von zebra|Von zebra]] | 1 |- | 3472 | [[Uporabnik:VonHumar|VonHumar]] | 1 |- | 3473 | [[Uporabnik:Vombat.|Vombat.]] | 1 |- | 3474 | [[Uporabnik:Volleyfans|Volleyfans]] | 1 |- | 3475 | [[Uporabnik:Volktinkara|Volktinkara]] | 1 |- | 3476 | [[Uporabnik:Voljcv|Voljcv]] | 1 |- | 3477 | [[Uporabnik:Volaric|Volaric]] | 1 |- | 3478 | [[Uporabnik:Vojko Strahovnik|Vojko Strahovnik]] | 1 |- | 3479 | [[Uporabnik:Vocone|Vocone]] | 1 |- | 3480 | [[Uporabnik:Vmaja|Vmaja]] | 1 |- | 3481 | [[Uporabnik:Vlikavec|Vlikavec]] | 1 |- | 3482 | [[Uporabnik:VlakecTomaz|VlakecTomaz]] | 1 |- | 3483 | [[Uporabnik:Vladosmrado|Vladosmrado]] | 1 |- | 3484 | [[Uporabnik:VKokielov|VKokielov]] | 1 |- | 3485 | [[Uporabnik:Vkocijan|Vkocijan]] | 1 |- | 3486 | [[Uporabnik:VKaja|VKaja]] | 1 |- | 3487 | [[Uporabnik:Vjaka|Vjaka]] | 1 |- | 3488 | [[Uporabnik:Vivienee|Vivienee]] | 1 |- | 3489 | [[Uporabnik:Vivaldi87|Vivaldi87]] | 1 |- | 3490 | [[Uporabnik:Vivaelcelta|Vivaelcelta]] | 1 |- | 3491 | [[Uporabnik:Vito.susa|Vito.susa]] | 1 |- | 3492 | [[Uporabnik:VitoP|VitoP]] | 1 |- | 3493 | [[Uporabnik:Vitomir.horvat|Vitomir.horvat]] | 1 |- | 3494 | [[Uporabnik:Vito Majcen|Vito Majcen]] | 1 |- | 3495 | [[Uporabnik:Vito kocevar polak|Vito kocevar polak]] | 1 |- | 3496 | [[Uporabnik:Vitko123|Vitko123]] | 1 |- | 3497 | [[Uporabnik:Vitek|Vitek]] | 1 |- | 3498 | [[Uporabnik:Vita Weisseisen|Vita Weisseisen]] | 1 |- | 3499 | [[Uporabnik:Vita Pozar|Vita Pozar]] | 1 |- | 3500 | [[Uporabnik:Vita.palcic|Vita.palcic]] | 1 |- | 3501 | [[Uporabnik:Vitakorosec|Vitakorosec]] | 1 |- | 3502 | [[Uporabnik:Vitai|Vitai]] | 1 |- | 3503 | [[Uporabnik:Vita.bembic|Vita.bembic]] | 1 |- | 3504 | [[Uporabnik:Vita333|Vita333]] | 1 |- | 3505 | [[Uporabnik:Visnja.jerman|Visnja.jerman]] | 1 |- | 3506 | [[Uporabnik:Virtualities|Virtualities]] | 1 |- | 3507 | [[Uporabnik:Viribus unitis~slwiki|Viribus unitis~slwiki]] | 1 |- | 3508 | [[Uporabnik:Virale72|Virale72]] | 1 |- | 3509 | [[Uporabnik:Vipsajder21|Vipsajder21]] | 1 |- | 3510 | [[Uporabnik:Vipavagol|Vipavagol]] | 1 |- | 3511 | [[Uporabnik:Violina~slwiki|Violina~slwiki]] | 1 |- | 3512 | [[Uporabnik:Violet2purple|Violet2purple]] | 1 |- | 3513 | [[Uporabnik:Violarules|Violarules]] | 1 |- | 3514 | [[Uporabnik:Vintage Swing|Vintage Swing]] | 1 |- | 3515 | [[Uporabnik:Vino-brezice|Vino-brezice]] | 1 |- | 3516 | [[Uporabnik:Vinni-Puh~slwiki|Vinni-Puh~slwiki]] | 1 |- | 3517 | [[Uporabnik:Vinklkugla|Vinklkugla]] | 1 |- | 3518 | [[Uporabnik:Vincent Begbie|Vincent Begbie]] | 1 |- | 3519 | [[Uporabnik:VincencijFerrer|VincencijFerrer]] | 1 |- | 3520 | [[Uporabnik:Viljemp|Viljemp]] | 1 |- | 3521 | [[Uporabnik:Viktor GIMB|Viktor GIMB]] | 1 |- | 3522 | [[Uporabnik:Vikipu|Vikipu]] | 1 |- | 3523 | [[Uporabnik:Vikica|Vikica]] | 1 |- | 3524 | [[Uporabnik:Vikib 63040014|Vikib 63040014]] | 1 |- | 3525 | [[Uporabnik:Vijolica123|Vijolica123]] | 1 |- | 3526 | [[Uporabnik:Vihar|Vihar]] | 1 |- | 3527 | [[Uporabnik:Viewegh|Viewegh]] | 1 |- | 3528 | [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] | 1 |- | 3529 | [[Uporabnik:Vidra123|Vidra123]] | 1 |- | 3530 | [[Uporabnik:Vidnik2|Vidnik2]] | 1 |- | 3531 | [[Uporabnik:Vidmarp|Vidmarp]] | 1 |- | 3532 | [[Uporabnik:Vidmarnejc|Vidmarnejc]] | 1 |- | 3533 | [[Uporabnik:VidKraner|VidKraner]] | 1 |- | 3534 | [[Uporabnik:Vidk1|Vidk1]] | 1 |- | 3535 | [[Uporabnik:Vidj|Vidj]] | 1 |- | 3536 | [[Uporabnik:Vidi7|Vidi7]] | 1 |- | 3537 | [[Uporabnik:Videofronta|Videofronta]] | 1 |- | 3538 | [[Uporabnik:Vidapeternelj|Vidapeternelj]] | 1 |- | 3539 | [[Uporabnik:Victoremque|Victoremque]] | 1 |- | 3540 | [[Uporabnik:Vforjan|Vforjan]] | 1 |- | 3541 | [[Uporabnik:Veverca|Veverca]] | 1 |- | 3542 | [[Uporabnik:Vespa~slwiki|Vespa~slwiki]] | 1 |- | 3543 | [[Uporabnik:Vesolje 333|Vesolje 333]] | 1 |- | 3544 | [[Uporabnik:Vesnazeleznik|Vesnazeleznik]] | 1 |- | 3545 | [[Uporabnik:VesnaVrhovnik|VesnaVrhovnik]] | 1 |- | 3546 | [[Uporabnik:Vesna.plesnicar|Vesna.plesnicar]] | 1 |- | 3547 | [[Uporabnik:VesnaMesojedec|VesnaMesojedec]] | 1 |- | 3548 | [[Uporabnik:Vesna Lilik|Vesna Lilik]] | 1 |- | 3549 | [[Uporabnik:Vesnakosir|Vesnakosir]] | 1 |- | 3550 | [[Uporabnik:Vesna gorenjak|Vesna gorenjak]] | 1 |- | 3551 | [[Uporabnik:VesnaCuk|VesnaCuk]] | 1 |- | 3552 | [[Uporabnik:Vesna93|Vesna93]] | 1 |- | 3553 | [[Uporabnik:Vesna9|Vesna9]] | 1 |- | 3554 | [[Uporabnik:Vesna5|Vesna5]] | 1 |- | 3555 | [[Uporabnik:Vesna13|Vesna13]] | 1 |- | 3556 | [[Uporabnik:Vesna06|Vesna06]] | 1 |- | 3557 | [[Uporabnik:Veslopedija|Veslopedija]] | 1 |- | 3558 | [[Uporabnik:Veselaspela|Veselaspela]] | 1 |- | 3559 | [[Uporabnik:Ves89|Ves89]] | 1 |- | 3560 | [[Uporabnik:Verovalec88|Verovalec88]] | 1 |- | 3561 | [[Uporabnik:Vero~slwiki|Vero~slwiki]] | 1 |- | 3562 | [[Uporabnik:Veronikaskk|Veronikaskk]] | 1 |- | 3563 | [[Uporabnik:Veronika.sifrar3|Veronika.sifrar3]] | 1 |- | 3564 | [[Uporabnik:Veronika Pucelj|Veronika Pucelj]] | 1 |- | 3565 | [[Uporabnik:Veronika pavlič|Veronika pavlič]] | 1 |- | 3566 | [[Uporabnik:VeronikaPak|VeronikaPak]] | 1 |- | 3567 | [[Uporabnik:Veronikakajin|Veronikakajin]] | 1 |- | 3568 | [[Uporabnik:Veronika Kac|Veronika Kac]] | 1 |- | 3569 | [[Uporabnik:Veronika Jankovec|Veronika Jankovec]] | 1 |- | 3570 | [[Uporabnik:Veronikaaaaaaa|Veronikaaaaaaa]] | 1 |- | 3571 | [[Uporabnik:Verigo|Verigo]] | 1 |- | 3572 | [[Uporabnik:Verhovsek|Verhovsek]] | 1 |- | 3573 | [[Uporabnik:Vera Kocjančič|Vera Kocjančič]] | 1 |- | 3574 | [[Uporabnik:Vera21slo|Vera21slo]] | 1 |- | 3575 | [[Uporabnik:Ver7ex|Ver7ex]] | 1 |- | 3576 | [[Uporabnik:Venrok|Venrok]] | 1 |- | 3577 | [[Uporabnik:Vemaamev|Vemaamev]] | 1 |- | 3578 | [[Uporabnik:Velmabasic|Velmabasic]] | 1 |- | 3579 | [[Uporabnik:Velki99|Velki99]] | 1 |- | 3580 | [[Uporabnik:Velis74|Velis74]] | 1 |- | 3581 | [[Uporabnik:Velikan4|Velikan4]] | 1 |- | 3582 | [[Uporabnik:Veleposlaništvo Canberra|Veleposlaništvo Canberra]] | 1 |- | 3583 | [[Uporabnik:Veharlinda|Veharlinda]] | 1 |- | 3584 | [[Uporabnik:Večni Začetnik|Večni Začetnik]] | 1 |- | 3585 | [[Uporabnik:VeBu2020|VeBu2020]] | 1 |- | 3586 | [[Uporabnik:Vcesnik|Vcesnik]] | 1 |- | 3587 | [[Uporabnik:Vb1280|Vb1280]] | 1 |- | 3588 | [[Uporabnik:Vavtovec|Vavtovec]] | 1 |- | 3589 | [[Uporabnik:Vato|Vato]] | 1 |- | 3590 | [[Uporabnik:Vasja Vipotnik Skova|Vasja Vipotnik Skova]] | 1 |- | 3591 | [[Uporabnik:Vasja73|Vasja73]] | 1 |- | 3592 | [[Uporabnik:Vasja|Vasja]] | 1 |- | 3593 | [[Uporabnik:Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.|Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.]] | 1 |- | 3594 | [[Uporabnik:Varno Na Spletu|Varno Na Spletu]] | 1 |- | 3595 | [[Uporabnik:Varlaam|Varlaam]] | 1 |- | 3596 | [[Uporabnik:Varesino|Varesino]] | 1 |- | 3597 | [[Uporabnik:Vanzupan|Vanzupan]] | 1 |- | 3598 | [[Uporabnik:Vanja Tomšič|Vanja Tomšič]] | 1 |- | 3599 | [[Uporabnik:Vanjarak69|Vanjarak69]] | 1 |- | 3600 | [[Uporabnik:Vanjajok|Vanjajok]] | 1 |- | 3601 | [[Uporabnik:Vanja Čibej|Vanja Čibej]] | 1 |- | 3602 | [[Uporabnik:Vanja321|Vanja321]] | 1 |- | 3603 | [[Uporabnik:Vanja13|Vanja13]] | 1 |- | 3604 | [[Uporabnik:Vanilija|Vanilija]] | 1 |- | 3605 | [[Uporabnik:Vanika23|Vanika23]] | 1 |- | 3606 | [[Uporabnik:Vanezama|Vanezama]] | 1 |- | 3607 | [[Uporabnik:Vane.urh|Vane.urh]] | 1 |- | 3608 | [[Uporabnik:Vanesa Klinar|Vanesa Klinar]] | 1 |- | 3609 | [[Uporabnik:Vanči|Vanči]] | 1 |- | 3610 | [[Uporabnik:Van Bathory|Van Bathory]] | 1 |- | 3611 | [[Uporabnik:Vampire sarah|Vampire sarah]] | 1 |- | 3612 | [[Uporabnik:Valtee|Valtee]] | 1 |- | 3613 | [[Uporabnik:Valmir~slwiki|Valmir~slwiki]] | 1 |- | 3614 | [[Uporabnik:Valldemort|Valldemort]] | 1 |- | 3615 | [[Uporabnik:Valkira~slwiki|Valkira~slwiki]] | 1 |- | 3616 | [[Uporabnik:Vali~slwiki|Vali~slwiki]] | 1 |- | 3617 | [[Uporabnik:Valerija95|Valerija95]] | 1 |- | 3618 | [[Uporabnik:Valentina Romih|Valentina Romih]] | 1 |- | 3619 | [[Uporabnik:Valentina r|Valentina r]] | 1 |- | 3620 | [[Uporabnik:Valentina nemanich|Valentina nemanich]] | 1 |- | 3621 | [[Uporabnik:Valentina93|Valentina93]] | 1 |- | 3622 | [[Uporabnik:Valentin01|Valentin01]] | 1 |- | 3623 | [[Uporabnik:Valenciano|Valenciano]] | 1 |- | 3624 | [[Uporabnik:Valebon|Valebon]] | 1 |- | 3625 | [[Uporabnik:Valci h|Valci h]] | 1 |- | 3626 | [[Uporabnik:Vahid~slwiki|Vahid~slwiki]] | 1 |- | 3627 | [[Uporabnik:Vacovnikzivic|Vacovnikzivic]] | 1 |- | 3628 | [[Uporabnik:V1C1N1TY|V1C1N1TY]] | 1 |- | 3629 | [[Uporabnik:Uzt~slwiki|Uzt~slwiki]] | 1 |- | 3630 | [[Uporabnik:Uzivam101|Uzivam101]] | 1 |- | 3631 | [[Uporabnik:Uvodopivec|Uvodopivec]] | 1 |- | 3632 | [[Uporabnik:UV75|UV75]] | 1 |- | 3633 | [[Uporabnik:Utrampus|Utrampus]] | 1 |- | 3634 | [[Uporabnik:Ustvarjalka|Ustvarjalka]] | 1 |- | 3635 | [[Uporabnik:Ustersbacher|Ustersbacher]] | 1 |- | 3636 | [[Uporabnik:Usmiljeni|Usmiljeni]] | 1 |- | 3637 | [[Uporabnik:User351|User351]] | 1 |- | 3638 | [[Uporabnik:Uschkaffee|Uschkaffee]] | 1 |- | 3639 | [[Uporabnik:Ursy girl|Ursy girl]] | 1 |- | 3640 | [[Uporabnik:Ursusss|Ursusss]] | 1 |- | 3641 | [[Uporabnik:Urssula|Urssula]] | 1 |- | 3642 | [[Uporabnik:Ursska|Ursska]] | 1 |- | 3643 | [[Uporabnik:Urssaa|Urssaa]] | 1 |- | 3644 | [[Uporabnik:Urska zerjal|Urska zerjal]] | 1 |- | 3645 | [[Uporabnik:Urskav89|Urskav89]] | 1 |- | 3646 | [[Uporabnik:Urskaum|Urskaum]] | 1 |- | 3647 | [[Uporabnik:Urška Svetek|Urška Svetek]] | 1 |- | 3648 | [[Uporabnik:UrškaŠkvorc|UrškaŠkvorc]] | 1 |- | 3649 | [[Uporabnik:Urskas|Urskas]] | 1 |- | 3650 | [[Uporabnik:Urskarudolf|Urskarudolf]] | 1 |- | 3651 | [[Uporabnik:UrskaP|UrskaP]] | 1 |- | 3652 | [[Uporabnik:Urska p|Urska p]] | 1 |- | 3653 | [[Uporabnik:Urska majk|Urska majk]] | 1 |- | 3654 | [[Uporabnik:Urskalevac|Urskalevac]] | 1 |- | 3655 | [[Uporabnik:Urska Kuznik|Urska Kuznik]] | 1 |- | 3656 | [[Uporabnik:Urska kozina|Urska kozina]] | 1 |- | 3657 | [[Uporabnik:UrškaKorelec|UrškaKorelec]] | 1 |- | 3658 | [[Uporabnik:Urskaklajn|Urskaklajn]] | 1 |- | 3659 | [[Uporabnik:Urškak|Urškak]] | 1 |- | 3660 | [[Uporabnik:Urska juretic|Urska juretic]] | 1 |- | 3661 | [[Uporabnik:Urška Jeranko|Urška Jeranko]] | 1 |- | 3662 | [[Uporabnik:UrskaJelercic|UrskaJelercic]] | 1 |- | 3663 | [[Uporabnik:Urska.gabrscek|Urska.gabrscek]] | 1 |- | 3664 | [[Uporabnik:Urška.D|Urška.D]] | 1 |- | 3665 | [[Uporabnik:Urska.cesnik.wiki|Urska.cesnik.wiki]] | 1 |- | 3666 | [[Uporabnik:UrskaAnja|UrskaAnja]] | 1 |- | 3667 | [[Uporabnik:Urskaa|Urskaa]] | 1 |- | 3668 | [[Uporabnik:Urska234|Urska234]] | 1 |- | 3669 | [[Uporabnik:Urska22|Urska22]] | 1 |- | 3670 | [[Uporabnik:Urska1306|Urska1306]] | 1 |- | 3671 | [[Uporabnik:UrsikaVolaric|UrsikaVolaric]] | 1 |- | 3672 | [[Uporabnik:Ursikaa|Ursikaa]] | 1 |- | 3673 | [[Uporabnik:Urshka|Urshka]] | 1 |- | 3674 | [[Uporabnik:Urschka|Urschka]] | 1 |- | 3675 | [[Uporabnik:Ursazgo|Ursazgo]] | 1 |- | 3676 | [[Uporabnik:Ursa Zakrajsek|Ursa Zakrajsek]] | 1 |- | 3677 | [[Uporabnik:Ursasega23|Ursasega23]] | 1 |- | 3678 | [[Uporabnik:Urša Kunstelj|Urša Kunstelj]] | 1 |- | 3679 | [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] | 1 |- | 3680 | [[Uporabnik:Ursacol02|Ursacol02]] | 1 |- | 3681 | [[Uporabnik:Ursab93|Ursab93]] | 1 |- | 3682 | [[Uporabnik:Urša Ankerst|Urša Ankerst]] | 1 |- | 3683 | [[Uporabnik:Ursaa.bebe|Ursaa.bebe]] | 1 |- | 3684 | [[Uporabnik:Ursa123|Ursa123]] | 1 |- | 3685 | [[Uporabnik:Ursa00|Ursa00]] | 1 |- | 3686 | [[Uporabnik:UrosT.|UrosT.]] | 1 |- | 3687 | [[Uporabnik:Urosseka|Urosseka]] | 1 |- | 3688 | [[Uporabnik:Uros san|Uros san]] | 1 |- | 3689 | [[Uporabnik:Uroš Radosavljevič|Uroš Radosavljevič]] | 1 |- | 3690 | [[Uporabnik:Uroslesjak|Uroslesjak]] | 1 |- | 3691 | [[Uporabnik:Uroš Herman|Uroš Herman]] | 1 |- | 3692 | [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] | 1 |- | 3693 | [[Uporabnik:UrOs 95|UrOs 95]] | 1 |- | 3694 | [[Uporabnik:Uros13|Uros13]] | 1 |- | 3695 | [[Uporabnik:Urnaček|Urnaček]] | 1 |- | 3696 | [[Uporabnik:Uri~slwiki|Uri~slwiki]] | 1 |- | 3697 | [[Uporabnik:Urhšj|Urhšj]] | 1 |- | 3698 | [[Uporabnik:UrhRozman|UrhRozman]] | 1 |- | 3699 | [[Uporabnik:Urh Meža|Urh Meža]] | 1 |- | 3700 | [[Uporabnik:Urejevalecwiki|Urejevalecwiki]] | 1 |- | 3701 | [[Uporabnik:Urejanje.si|Urejanje.si]] | 1 |- | 3702 | [[Uporabnik:Uredmiha|Uredmiha]] | 1 |- | 3703 | [[Uporabnik:Urcoo|Urcoo]] | 1 |- | 3704 | [[Uporabnik:Urbitheboss|Urbitheboss]] | 1 |- | 3705 | [[Uporabnik:Urbano~slwiki|Urbano~slwiki]] | 1 |- | 3706 | [[Uporabnik:Urbankmeija|Urbankmeija]] | 1 |- | 3707 | [[Uporabnik:Urban1991|Urban1991]] | 1 |- | 3708 | [[Uporabnik:Ur0s~slwiki|Ur0s~slwiki]] | 1 |- | 3709 | [[Uporabnik:Uporabniškoimekistegavnesliježezasedeno|Uporabniškoimekistegavnesliježezasedeno]] | 1 |- | 3710 | [[Uporabnik:Uporabnikmatej|Uporabnikmatej]] | 1 |- | 3711 | [[Uporabnik:Uporabnik dijak|Uporabnik dijak]] | 1 |- | 3712 | [[Uporabnik:Uporabnik2021|Uporabnik2021]] | 1 |- | 3713 | [[Uporabnik:Unpjeb|Unpjeb]] | 1 |- | 3714 | [[Uporabnik:Unknown IP|Unknown IP]] | 1 |- | 3715 | [[Uporabnik:Unique44|Unique44]] | 1 |- | 3716 | [[Uporabnik:Unikatil9|Unikatil9]] | 1 |- | 3717 | [[Uporabnik:Unicornqueen666|Unicornqueen666]] | 1 |- | 3718 | [[Uporabnik:Una1|Una1]] | 1 |- | 3719 | [[Uporabnik:Umetnostzdaj|Umetnostzdaj]] | 1 |- | 3720 | [[Uporabnik:Umazanavokado|Umazanavokado]] | 1 |- | 3721 | [[Uporabnik:UltraplusRobert|UltraplusRobert]] | 1 |- | 3722 | [[Uporabnik:UltraCerkovnik123|UltraCerkovnik123]] | 1 |- | 3723 | [[Uporabnik:Ul~slwiki|Ul~slwiki]] | 1 |- | 3724 | [[Uporabnik:Uljbtf1|Uljbtf1]] | 1 |- | 3725 | [[Uporabnik:Uliana245|Uliana245]] | 1 |- | 3726 | [[Uporabnik:Ula.pollak|Ula.pollak]] | 1 |- | 3727 | [[Uporabnik:Ulanja|Ulanja]] | 1 |- | 3728 | [[Uporabnik:Ukrajnc|Ukrajnc]] | 1 |- | 3729 | [[Uporabnik:UK1a|UK1a]] | 1 |- | 3730 | [[Uporabnik:Ujemi dan|Ujemi dan]] | 1 |- | 3731 | [[Uporabnik:Ugantar|Ugantar]] | 1 |- | 3732 | [[Uporabnik:Ug77|Ug77]] | 1 |- | 3733 | [[Uporabnik:Ucvetan|Ucvetan]] | 1 |- | 3734 | [[Uporabnik:Ucenec1008|Ucenec1008]] | 1 |- | 3735 | [[Uporabnik:Ubav|Ubav]] | 1 |- | 3736 | [[Uporabnik:Uambrozic6|Uambrozic6]] | 1 |- | 3737 | [[Uporabnik:U 3w*=0O0=!|U 3w*=0O0=!]] | 1 |- | 3738 | [[Uporabnik:Tzagar|Tzagar]] | 1 |- | 3739 | [[Uporabnik:TylerDurden91|TylerDurden91]] | 1 |- | 3740 | [[Uporabnik:TylerDurden|TylerDurden]] | 1 |- | 3741 | [[Uporabnik:Ty4thevenom|Ty4thevenom]] | 1 |- | 3742 | [[Uporabnik:TwizPlots|TwizPlots]] | 1 |- | 3743 | [[Uporabnik:TweetyPie|TweetyPie]] | 1 |- | 3744 | [[Uporabnik:Twapandula|Twapandula]] | 1 |- | 3745 | [[Uporabnik:Tvojamami1234|Tvojamami1234]] | 1 |- | 3746 | [[Uporabnik:Tveselinovic|Tveselinovic]] | 1 |- | 3747 | [[Uporabnik:Tvbv|Tvbv]] | 1 |- | 3748 | [[Uporabnik:Tuti42|Tuti42]] | 1 |- | 3749 | [[Uporabnik:Turomaximus1966|Turomaximus1966]] | 1 |- | 3750 | [[Uporabnik:Turnmiha|Turnmiha]] | 1 |- | 3751 | [[Uporabnik:Turkt|Turkt]] | 1 |- | 3752 | [[Uporabnik:Turjakd|Turjakd]] | 1 |- | 3753 | [[Uporabnik:Turek|Turek]] | 1 |- | 3754 | [[Uporabnik:Turboton|Turboton]] | 1 |- | 3755 | [[Uporabnik:TUPF|TUPF]] | 1 |- | 3756 | [[Uporabnik:Tunaticc|Tunaticc]] | 1 |- | 3757 | [[Uporabnik:Tumba~slwiki|Tumba~slwiki]] | 1 |- | 3758 | [[Uporabnik:TumachB|TumachB]] | 1 |- | 3759 | [[Uporabnik:Tugomir.a|Tugomir.a]] | 1 |- | 3760 | [[Uporabnik:Tudir|Tudir]] | 1 |- | 3761 | [[Uporabnik:Tuacantante|Tuacantante]] | 1 |- | 3762 | [[Uporabnik:Ttominc|Ttominc]] | 1 |- | 3763 | [[Uporabnik:Tt.irena|Tt.irena]] | 1 |- | 3764 | [[Uporabnik:Tsulic|Tsulic]] | 1 |- | 3765 | [[Uporabnik:Tsterk|Tsterk]] | 1 |- | 3766 | [[Uporabnik:Tšojlesev|Tšojlesev]] | 1 |- | 3767 | [[Uporabnik:TSA~slwiki|TSA~slwiki]] | 1 |- | 3768 | [[Uporabnik:Trzinka|Trzinka]] | 1 |- | 3769 | [[Uporabnik:Tržaččan|Tržaččan]] | 1 |- | 3770 | [[Uporabnik:Trush~slwiki|Trush~slwiki]] | 1 |- | 3771 | [[Uporabnik:Trunkn|Trunkn]] | 1 |- | 3772 | [[Uporabnik:TrueScience4U|TrueScience4U]] | 1 |- | 3773 | [[Uporabnik:TrueLegend23|TrueLegend23]] | 1 |- | 3774 | [[Uporabnik:Trudol|Trudol]] | 1 |- | 3775 | [[Uporabnik:Trubadurček|Trubadurček]] | 1 |- | 3776 | [[Uporabnik:Trollnado|Trollnado]] | 1 |- | 3777 | [[Uporabnik:Trollmojomon|Trollmojomon]] | 1 |- | 3778 | [[Uporabnik:Trojanski konji|Trojanski konji]] | 1 |- | 3779 | [[Uporabnik:TrogloFauna1|TrogloFauna1]] | 1 |- | 3780 | [[Uporabnik:Trogac|Trogac]] | 1 |- | 3781 | [[Uporabnik:Trobentica|Trobentica]] | 1 |- | 3782 | [[Uporabnik:Trobec|Trobec]] | 1 |- | 3783 | [[Uporabnik:Trnuljčica|Trnuljčica]] | 1 |- | 3784 | [[Uporabnik:Tri Sulis Tiyani|Tri Sulis Tiyani]] | 1 |- | 3785 | [[Uporabnik:Trioadijo|Trioadijo]] | 1 |- | 3786 | [[Uporabnik:Triglicerid|Triglicerid]] | 1 |- | 3787 | [[Uporabnik:Triglav film|Triglav film]] | 1 |- | 3788 | [[Uporabnik:Triglav33|Triglav33]] | 1 |- | 3789 | [[Uporabnik:Trica1970|Trica1970]] | 1 |- | 3790 | [[Uporabnik:Tretja|Tretja]] | 1 |- | 3791 | [[Uporabnik:Trepsi|Trepsi]] | 1 |- | 3792 | [[Uporabnik:TrbizanLara|TrbizanLara]] | 1 |- | 3793 | [[Uporabnik:Trashcandy|Trashcandy]] | 1 |- | 3794 | [[Uporabnik:Transfor.mice12|Transfor.mice12]] | 1 |- | 3795 | [[Uporabnik:Tranale|Tranale]] | 1 |- | 3796 | [[Uporabnik:Trampuz2572|Trampuz2572]] | 1 |- | 3797 | [[Uporabnik:Trajlala|Trajlala]] | 1 |- | 3798 | [[Uporabnik:Trajar|Trajar]] | 1 |- | 3799 | [[Uporabnik:TR|TR]] | 1 |- | 3800 | [[Uporabnik:Tprimo|Tprimo]] | 1 |- | 3801 | [[Uporabnik:T potocar|T potocar]] | 1 |- | 3802 | [[Uporabnik:Tplevnik|Tplevnik]] | 1 |- | 3803 | [[Uporabnik:Tpavs|Tpavs]] | 1 |- | 3804 | [[Uporabnik:Tp86|Tp86]] | 1 |- | 3805 | [[Uporabnik:Toyotomi Hideyoshi official|Toyotomi Hideyoshi official]] | 1 |- | 3806 | [[Uporabnik:Toward|Toward]] | 1 |- | 3807 | [[Uporabnik:Tourismgroup|Tourismgroup]] | 1 |- | 3808 | [[Uporabnik:Tositos|Tositos]] | 1 |- | 3809 | [[Uporabnik:To-ra-keon|To-ra-keon]] | 1 |- | 3810 | [[Uporabnik:Topolnikkramar|Topolnikkramar]] | 1 |- | 3811 | [[Uporabnik:Top.jure|Top.jure]] | 1 |- | 3812 | [[Uporabnik:Topjur02|Topjur02]] | 1 |- | 3813 | [[Uporabnik:Topinambur~slwiki|Topinambur~slwiki]] | 1 |- | 3814 | [[Uporabnik:Topguy5|Topguy5]] | 1 |- | 3815 | [[Uporabnik:Tonypbader|Tonypbader]] | 1 |- | 3816 | [[Uporabnik:Tontarina|Tontarina]] | 1 |- | 3817 | [[Uporabnik:Tonjoselo|Tonjoselo]] | 1 |- | 3818 | [[Uporabnik:TonioCiTonio201010|TonioCiTonio201010]] | 1 |- | 3819 | [[Uporabnik:Toni.fov|Toni.fov]] | 1 |- | 3820 | [[Uporabnik:ToniČ91|ToniČ91]] | 1 |- | 3821 | [[Uporabnik:Toniabc|Toniabc]] | 1 |- | 3822 | [[Uporabnik:Tone007|Tone007]] | 1 |- | 3823 | [[Uporabnik:Tonc5|Tonc5]] | 1 |- | 3824 | [[Uporabnik:Tomy111~slwiki|Tomy111~slwiki]] | 1 |- | 3825 | [[Uporabnik:-toms445|-toms445]] | 1 |- | 3826 | [[Uporabnik:Tompso|Tompso]] | 1 |- | 3827 | [[Uporabnik:Tomo Julius|Tomo Julius]] | 1 |- | 3828 | [[Uporabnik:Tommy19|Tommy19]] | 1 |- | 3829 | [[Uporabnik:Tomikeber|Tomikeber]] | 1 |- | 3830 | [[Uporabnik:Tomiarctur|Tomiarctur]] | 1 |- | 3831 | [[Uporabnik:Tomex~slwiki|Tomex~slwiki]] | 1 |- | 3832 | [[Uporabnik:Tomaž Žibert|Tomaž Žibert]] | 1 |- | 3833 | [[Uporabnik:TomazUrska|TomazUrska]] | 1 |- | 3834 | [[Uporabnik:Tomaztr|Tomaztr]] | 1 |- | 3835 | [[Uporabnik:Tomažtavisok|Tomažtavisok]] | 1 |- | 3836 | [[Uporabnik:TomazSadar|TomazSadar]] | 1 |- | 3837 | [[Uporabnik:Tomazpodobnik|Tomazpodobnik]] | 1 |- | 3838 | [[Uporabnik:Tomaznot|Tomaznot]] | 1 |- | 3839 | [[Uporabnik:Tomaz krpic|Tomaz krpic]] | 1 |- | 3840 | [[Uporabnik:Tomaž Kocmur|Tomaž Kocmur]] | 1 |- | 3841 | [[Uporabnik:Tomaž Kaluža|Tomaž Kaluža]] | 1 |- | 3842 | [[Uporabnik:Tomazjozef|Tomazjozef]] | 1 |- | 3843 | [[Uporabnik:Tomazfifthguy|Tomazfifthguy]] | 1 |- | 3844 | [[Uporabnik:Tomazekvlakec|Tomazekvlakec]] | 1 |- | 3845 | [[Uporabnik:Tomaz96|Tomaz96]] | 1 |- | 3846 | [[Uporabnik:Tomaz90FFA|Tomaz90FFA]] | 1 |- | 3847 | [[Uporabnik:Tomaz2|Tomaz2]] | 1 |- | 3848 | [[Uporabnik:Tomaz100|Tomaz100]] | 1 |- | 3849 | [[Uporabnik:Tomas030|Tomas030]] | 1 |- | 3850 | [[Uporabnik:Tom1983|Tom1983]] | 1 |- | 3851 | [[Uporabnik:Tokiokinder|Tokiokinder]] | 1 |- | 3852 | [[Uporabnik:Toivonen|Toivonen]] | 1 |- | 3853 | [[Uporabnik:Toiletman33|Toiletman33]] | 1 |- | 3854 | [[Uporabnik:Tofuzla|Tofuzla]] | 1 |- | 3855 | [[Uporabnik:Tofife|Tofife]] | 1 |- | 3856 | [[Uporabnik:TodorBozhinov|TodorBozhinov]] | 1 |- | 3857 | [[Uporabnik:Toda20|Toda20]] | 1 |- | 3858 | [[Uporabnik:Tobias Conradi~slwiki|Tobias Conradi~slwiki]] | 1 |- | 3859 | [[Uporabnik:TNinaas|TNinaas]] | 1 |- | 3860 | [[Uporabnik:TMS~slwiki|TMS~slwiki]] | 1 |- | 3861 | [[Uporabnik:Tmilar|Tmilar]] | 1 |- | 3862 | [[Uporabnik:TMatko4|TMatko4]] | 1 |- | 3863 | [[Uporabnik:T mac007|T mac007]] | 1 |- | 3864 | [[Uporabnik:TLukass|TLukass]] | 1 |- | 3865 | [[Uporabnik:TLampret|TLampret]] | 1 |- | 3866 | [[Uporabnik:Tl4372|Tl4372]] | 1 |- | 3867 | [[Uporabnik:TK~slwiki|TK~slwiki]] | 1 |- | 3868 | [[Uporabnik:T kres|T kres]] | 1 |- | 3869 | [[Uporabnik:Tkovacic94|Tkovacic94]] | 1 |- | 3870 | [[Uporabnik:Tkosta|Tkosta]] | 1 |- | 3871 | [[Uporabnik:TKlobas|TKlobas]] | 1 |- | 3872 | [[Uporabnik:Tjrant|Tjrant]] | 1 |- | 3873 | [[Uporabnik:Tjersic|Tjersic]] | 1 |- | 3874 | [[Uporabnik:Tjelenko|Tjelenko]] | 1 |- | 3875 | [[Uporabnik:Tjaž.valentinčič|Tjaž.valentinčič]] | 1 |- | 3876 | [[Uporabnik:Tjaz staleker|Tjaz staleker]] | 1 |- | 3877 | [[Uporabnik:Tjaž Mihelič|Tjaž Mihelič]] | 1 |- | 3878 | [[Uporabnik:Tjaze|Tjaze]] | 1 |- | 3879 | [[Uporabnik:Tjaz66|Tjaz66]] | 1 |- | 3880 | [[Uporabnik:Tjašona|Tjašona]] | 1 |- | 3881 | [[Uporabnik:TJASNICEE|TJASNICEE]] | 1 |- | 3882 | [[Uporabnik:Tjaškovič|Tjaškovič]] | 1 |- | 3883 | [[Uporabnik:Tjaška991|Tjaška991]] | 1 |- | 3884 | [[Uporabnik:Tjaseq|Tjaseq]] | 1 |- | 3885 | [[Uporabnik:TjasDe|TjasDe]] | 1 |- | 3886 | [[Uporabnik:Tjaša Zupančič|Tjaša Zupančič]] | 1 |- | 3887 | [[Uporabnik:Tjasa zaplotnik|Tjasa zaplotnik]] | 1 |- | 3888 | [[Uporabnik:Tjaša Vrankar|Tjaša Vrankar]] | 1 |- | 3889 | [[Uporabnik:Tjasa to|Tjasa to]] | 1 |- | 3890 | [[Uporabnik:Tjasasamsa|Tjasasamsa]] | 1 |- | 3891 | [[Uporabnik:TjašaS|TjašaS]] | 1 |- | 3892 | [[Uporabnik:Tjasa.pracek|Tjasa.pracek]] | 1 |- | 3893 | [[Uporabnik:Tjasa.pog|Tjasa.pog]] | 1 |- | 3894 | [[Uporabnik:Tjasaom|Tjasaom]] | 1 |- | 3895 | [[Uporabnik:Tjasa.ogulin|Tjasa.ogulin]] | 1 |- | 3896 | [[Uporabnik:Tjasa.o|Tjasa.o]] | 1 |- | 3897 | [[Uporabnik:Tjaša novak|Tjaša novak]] | 1 |- | 3898 | [[Uporabnik:Tjasamravljak|Tjasamravljak]] | 1 |- | 3899 | [[Uporabnik:Tjaša Maljevac|Tjaša Maljevac]] | 1 |- | 3900 | [[Uporabnik:Tjaša Kopina|Tjaša Kopina]] | 1 |- | 3901 | [[Uporabnik:Tjasa Kocevar|Tjasa Kocevar]] | 1 |- | 3902 | [[Uporabnik:Tjaša Kerec|Tjaša Kerec]] | 1 |- | 3903 | [[Uporabnik:Tjasaje|Tjasaje]] | 1 |- | 3904 | [[Uporabnik:Tjasa Grom|Tjasa Grom]] | 1 |- | 3905 | [[Uporabnik:Tjasa.gorenc|Tjasa.gorenc]] | 1 |- | 3906 | [[Uporabnik:Tjasagersak|Tjasagersak]] | 1 |- | 3907 | [[Uporabnik:Tjasagale|Tjasagale]] | 1 |- | 3908 | [[Uporabnik:TjašaFurlan|TjašaFurlan]] | 1 |- | 3909 | [[Uporabnik:Tjasaerjavec|Tjasaerjavec]] | 1 |- | 3910 | [[Uporabnik:Tjasae|Tjasae]] | 1 |- | 3911 | [[Uporabnik:Tjaša Dragar|Tjaša Dragar]] | 1 |- | 3912 | [[Uporabnik:Tjasac|Tjasac]] | 1 |- | 3913 | [[Uporabnik:Tjasa90|Tjasa90]] | 1 |- | 3914 | [[Uporabnik:Tjasa78sk|Tjasa78sk]] | 1 |- | 3915 | [[Uporabnik:Tjasa777|Tjasa777]] | 1 |- | 3916 | [[Uporabnik:Tjaša 19|Tjaša 19]] | 1 |- | 3917 | [[Uporabnik:Tjasa0789|Tjasa0789]] | 1 |- | 3918 | [[Uporabnik:Tjan44|Tjan44]] | 1 |- | 3919 | [[Uporabnik:Tjaaasa|Tjaaasa]] | 1 |- | 3920 | [[Uporabnik:Titaniumx|Titaniumx]] | 1 |- | 3921 | [[Uporabnik:Tisazd|Tisazd]] | 1 |- | 3922 | [[Uporabnik:TisaStella|TisaStella]] | 1 |- | 3923 | [[Uporabnik:Tino Mamic|Tino Mamic]] | 1 |- | 3924 | [[Uporabnik:TinkaValenko|TinkaValenko]] | 1 |- | 3925 | [[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] | 1 |- | 3926 | [[Uporabnik:Tinka nardin|Tinka nardin]] | 1 |- | 3927 | [[Uporabnik:Tinka Marinka|Tinka Marinka]] | 1 |- | 3928 | [[Uporabnik:TinkaLapajne|TinkaLapajne]] | 1 |- | 3929 | [[Uporabnik:Tinka25|Tinka25]] | 1 |- | 3930 | [[Uporabnik:Tinka2|Tinka2]] | 1 |- | 3931 | [[Uporabnik:Tinka186|Tinka186]] | 1 |- | 3932 | [[Uporabnik:Tinka12|Tinka12]] | 1 |- | 3933 | [[Uporabnik:Tine Ogorevc|Tine Ogorevc]] | 1 |- | 3934 | [[Uporabnik:Tincholina|Tincholina]] | 1 |- | 3935 | [[Uporabnik:Tinca.Kastelic|Tinca.Kastelic]] | 1 |- | 3936 | [[Uporabnik:Tina Zupančič|Tina Zupančič]] | 1 |- | 3937 | [[Uporabnik:Tina Župan|Tina Župan]] | 1 |- | 3938 | [[Uporabnik:Tina žakelj|Tina žakelj]] | 1 |- | 3939 | [[Uporabnik:Tinavel|Tinavel]] | 1 |- | 3940 | [[Uporabnik:Tinatster|Tinatster]] | 1 |- | 3941 | [[Uporabnik:Tinatoplisek|Tinatoplisek]] | 1 |- | 3942 | [[Uporabnik:Tinasveticic|Tinasveticic]] | 1 |- | 3943 | [[Uporabnik:Tina Spr|Tina Spr]] | 1 |- | 3944 | [[Uporabnik:Tina Sivec|Tina Sivec]] | 1 |- | 3945 | [[Uporabnik:Tinarepe|Tinarepe]] | 1 |- | 3946 | [[Uporabnik:Tina.Psi.|Tina.Psi.]] | 1 |- | 3947 | [[Uporabnik:Tinaprek|Tinaprek]] | 1 |- | 3948 | [[Uporabnik:Tinapodobnik|Tinapodobnik]] | 1 |- | 3949 | [[Uporabnik:Tinaplevnik9|Tinaplevnik9]] | 1 |- | 3950 | [[Uporabnik:Tinaplemelj|Tinaplemelj]] | 1 |- | 3951 | [[Uporabnik:Tina pirc|Tina pirc]] | 1 |- | 3952 | [[Uporabnik:Tina Petrič|Tina Petrič]] | 1 |- | 3953 | [[Uporabnik:TinaP22|TinaP22]] | 1 |- | 3954 | [[Uporabnik:TinaM87|TinaM87]] | 1 |- | 3955 | [[Uporabnik:Tinaltmed|Tinaltmed]] | 1 |- | 3956 | [[Uporabnik:Tina.lavric|Tina.lavric]] | 1 |- | 3957 | [[Uporabnik:Tina Krašovic|Tina Krašovic]] | 1 |- | 3958 | [[Uporabnik:Tina kočevar|Tina kočevar]] | 1 |- | 3959 | [[Uporabnik:Tinakeber|Tinakeber]] | 1 |- | 3960 | [[Uporabnik:Tinakaluza|Tinakaluza]] | 1 |- | 3961 | [[Uporabnik:Tina Iskra|Tina Iskra]] | 1 |- | 3962 | [[Uporabnik:Tinaheferle|Tinaheferle]] | 1 |- | 3963 | [[Uporabnik:Tina.fhsf|Tina.fhsf]] | 1 |- | 3964 | [[Uporabnik:Tina Drobnič|Tina Drobnič]] | 1 |- | 3965 | [[Uporabnik:Tina Campa|Tina Campa]] | 1 |- | 3966 | [[Uporabnik:Tinac|Tinac]] | 1 |- | 3967 | [[Uporabnik:Tinablablabla|Tinablablabla]] | 1 |- | 3968 | [[Uporabnik:Tina Batič|Tina Batič]] | 1 |- | 3969 | [[Uporabnik:TinaaaZ|TinaaaZ]] | 1 |- | 3970 | [[Uporabnik:Tina88|Tina88]] | 1 |- | 3971 | [[Uporabnik:Tina2mc|Tina2mc]] | 1 |- | 3972 | [[Uporabnik:Tina289|Tina289]] | 1 |- | 3973 | [[Uporabnik:Tina1988|Tina1988]] | 1 |- | 3974 | [[Uporabnik:Timotim1000|Timotim1000]] | 1 |- | 3975 | [[Uporabnik:Timotejvidovi|Timotejvidovi]] | 1 |- | 3976 | [[Uporabnik:Timotejs|Timotejs]] | 1 |- | 3977 | [[Uporabnik:Timotejlogistika|Timotejlogistika]] | 1 |- | 3978 | [[Uporabnik:Timotejklopcic|Timotejklopcic]] | 1 |- | 3979 | [[Uporabnik:Timmilosavljevic|Timmilosavljevic]] | 1 |- | 3980 | [[Uporabnik:Timkok19|Timkok19]] | 1 |- | 3981 | [[Uporabnik:Timjan97|Timjan97]] | 1 |- | 3982 | [[Uporabnik:Timica|Timica]] | 1 |- | 3983 | [[Uporabnik:Timi2002|Timi2002]] | 1 |- | 3984 | [[Uporabnik:Timcy|Timcy]] | 1 |- | 3985 | [[Uporabnik:Tim.cizej123|Tim.cizej123]] | 1 |- | 3986 | [[Uporabnik:Timbr10|Timbr10]] | 1 |- | 3987 | [[Uporabnik:Timajas|Timajas]] | 1 |- | 3988 | [[Uporabnik:Tim7567|Tim7567]] | 1 |- | 3989 | [[Uporabnik:Tim1234567891|Tim1234567891]] | 1 |- | 3990 | [[Uporabnik:Tileoreščki|Tileoreščki]] | 1 |- | 3991 | [[Uporabnik:Tilen Zupanc|Tilen Zupanc]] | 1 |- | 3992 | [[Uporabnik:Tilenzupan|Tilenzupan]] | 1 |- | 3993 | [[Uporabnik:Tilen vergles|Tilen vergles]] | 1 |- | 3994 | [[Uporabnik:Tilensu|Tilensu]] | 1 |- | 3995 | [[Uporabnik:Tilens7|Tilens7]] | 1 |- | 3996 | [[Uporabnik:Tilenp8|Tilenp8]] | 1 |- | 3997 | [[Uporabnik:Tilenk|Tilenk]] | 1 |- | 3998 | [[Uporabnik:Tilenh7|Tilenh7]] | 1 |- | 3999 | [[Uporabnik:TilenDragar|TilenDragar]] | 1 |- | 4000 | [[Uporabnik:Tilencencic|Tilencencic]] | 1 |- |} 3djy02hk26had62fl7uetnxn7lolrho 4 485416 5726265 5719945 2022-08-01T02:25:38Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 4001–5000 wikitext text/x-wiki === 4001–5000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 4001 | [[Uporabnik:TilenB|TilenB]] | 1 |- | 4002 | [[Uporabnik:TILEN30|TILEN30]] | 1 |- | 4003 | [[Uporabnik:Tilen1992|Tilen1992]] | 1 |- | 4004 | [[Uporabnik:Tijantijan|Tijantijan]] | 1 |- | 4005 | [[Uporabnik:Tijana.vrakelja|Tijana.vrakelja]] | 1 |- | 4006 | [[Uporabnik:TiiMii2014|TiiMii2014]] | 1 |- | 4007 | [[Uporabnik:Tiia4|Tiia4]] | 1 |- | 4008 | [[Uporabnik:Tigram~slwiki|Tigram~slwiki]] | 1 |- | 4009 | [[Uporabnik:TiEnGa|TiEnGa]] | 1 |- | 4010 | [[Uporabnik:TICKoper|TICKoper]] | 1 |- | 4011 | [[Uporabnik:Tiberiusize|Tiberiusize]] | 1 |- | 4012 | [[Uporabnik:Tiara Gruden|Tiara Gruden]] | 1 |- | 4013 | [[Uporabnik:Ti42slo|Ti42slo]] | 1 |- | 4014 | [[Uporabnik:Thylacine11|Thylacine11]] | 1 |- | 4015 | [[Uporabnik:Thorin Lindenshield|Thorin Lindenshield]] | 1 |- | 4016 | [[Uporabnik:Thor25|Thor25]] | 1 |- | 4017 | [[Uporabnik:Thomson Walt|Thomson Walt]] | 1 |- | 4018 | [[Uporabnik:Thomaswhitesmith|Thomaswhitesmith]] | 1 |- | 4019 | [[Uporabnik:Thom977|Thom977]] | 1 |- | 4020 | [[Uporabnik:Thinkblue|Thinkblue]] | 1 |- | 4021 | [[Uporabnik:Thezelva|Thezelva]] | 1 |- | 4022 | [[Uporabnik:TheTamau|TheTamau]] | 1 |- | 4023 | [[Uporabnik:Thetajsha|Thetajsha]] | 1 |- | 4024 | [[Uporabnik:The Rabbit1|The Rabbit1]] | 1 |- | 4025 | [[Uporabnik:Theone~slwiki|Theone~slwiki]] | 1 |- | 4026 | [[Uporabnik:Theonepetra|Theonepetra]] | 1 |- | 4027 | [[Uporabnik:TheOffspringFan|TheOffspringFan]] | 1 |- | 4028 | [[Uporabnik:TheNatsuKi|TheNatsuKi]] | 1 |- | 4029 | [[Uporabnik:Themostdavid|Themostdavid]] | 1 |- | 4030 | [[Uporabnik:Thelordmichaelos|Thelordmichaelos]] | 1 |- | 4031 | [[Uporabnik:The land of mu|The land of mu]] | 1 |- | 4032 | [[Uporabnik:Thegavric|Thegavric]] | 1 |- | 4033 | [[Uporabnik:TheDenix8|TheDenix8]] | 1 |- | 4034 | [[Uporabnik:Theborg|Theborg]] | 1 |- | 4035 | [[Uporabnik:Theblay2|Theblay2]] | 1 |- | 4036 | [[Uporabnik:Thats just someone in the war|Thats just someone in the war]] | 1 |- | 4037 | [[Uporabnik:Thamler|Thamler]] | 1 |- | 4038 | [[Uporabnik:Thadeus1490|Thadeus1490]] | 1 |- | 4039 | [[Uporabnik:Thadej|Thadej]] | 1 |- | 4040 | [[Uporabnik:Thabjanic|Thabjanic]] | 1 |- | 4041 | [[Uporabnik:Th3mistocles|Th3mistocles]] | 1 |- | 4042 | [[Uporabnik:Tg305|Tg305]] | 1 |- | 4043 | [[Uporabnik:TG111|TG111]] | 1 |- | 4044 | [[Uporabnik:Teycam|Teycam]] | 1 |- | 4045 | [[Uporabnik:TeyaHa|TeyaHa]] | 1 |- | 4046 | [[Uporabnik:Teya Černe|Teya Černe]] | 1 |- | 4047 | [[Uporabnik:Tevz2|Tevz2]] | 1 |- | 4048 | [[Uporabnik:Tevž123|Tevž123]] | 1 |- | 4049 | [[Uporabnik:TetaPavleta|TetaPavleta]] | 1 |- | 4050 | [[Uporabnik:TesP|TesP]] | 1 |- | 4051 | [[Uporabnik:Termshabit~slwiki|Termshabit~slwiki]] | 1 |- | 4052 | [[Uporabnik:Tereza Letalova|Tereza Letalova]] | 1 |- | 4053 | [[Uporabnik:Terence McKenna|Terence McKenna]] | 1 |- | 4054 | [[Uporabnik:Tepsa alen|Tepsa alen]] | 1 |- | 4055 | [[Uporabnik:Teorija in kritika|Teorija in kritika]] | 1 |- | 4056 | [[Uporabnik:Teokosic|Teokosic]] | 1 |- | 4057 | [[Uporabnik:TeodoraIlic|TeodoraIlic]] | 1 |- | 4058 | [[Uporabnik:Tentacle~slwiki|Tentacle~slwiki]] | 1 |- | 4059 | [[Uporabnik:Tende info|Tende info]] | 1 |- | 4060 | [[Uporabnik:TelleTino|TelleTino]] | 1 |- | 4061 | [[Uporabnik:Tele77|Tele77]] | 1 |- | 4062 | [[Uporabnik:Tejkooo|Tejkooo]] | 1 |- | 4063 | [[Uporabnik:Tejka11|Tejka11]] | 1 |- | 4064 | [[Uporabnik:Tejcy89|Tejcy89]] | 1 |- | 4065 | [[Uporabnik:Tejciflux|Tejciflux]] | 1 |- | 4066 | [[Uporabnik:TejaV|TejaV]] | 1 |- | 4067 | [[Uporabnik:TejaTK|TejaTK]] | 1 |- | 4068 | [[Uporabnik:Teja K.|Teja K.]] | 1 |- | 4069 | [[Uporabnik:Tejag93|Tejag93]] | 1 |- | 4070 | [[Uporabnik:Teja.bernot|Teja.bernot]] | 1 |- | 4071 | [[Uporabnik:Teja Arcon|Teja Arcon]] | 1 |- | 4072 | [[Uporabnik:Tejaa21|Tejaa21]] | 1 |- | 4073 | [[Uporabnik:Tejaa2|Tejaa2]] | 1 |- | 4074 | [[Uporabnik:Teja80|Teja80]] | 1 |- | 4075 | [[Uporabnik:Teja444|Teja444]] | 1 |- | 4076 | [[Uporabnik:Tehniška.varnost|Tehniška.varnost]] | 1 |- | 4077 | [[Uporabnik:Tehni3k|Tehni3k]] | 1 |- | 4078 | [[Uporabnik:Tedomedo|Tedomedo]] | 1 |- | 4079 | [[Uporabnik:Tedi121|Tedi121]] | 1 |- | 4080 | [[Uporabnik:Tedi1019|Tedi1019]] | 1 |- | 4081 | [[Uporabnik:Tectum|Tectum]] | 1 |- | 4082 | [[Uporabnik:TECMB|TECMB]] | 1 |- | 4083 | [[Uporabnik:TeaŽagar|TeaŽagar]] | 1 |- | 4084 | [[Uporabnik:Tear DR0P|Tear DR0P]] | 1 |- | 4085 | [[Uporabnik:Team96|Team96]] | 1 |- | 4086 | [[Uporabnik:Tealog|Tealog]] | 1 |- | 4087 | [[Uporabnik:Tea banfic|Tea banfic]] | 1 |- | 4088 | [[Uporabnik:Tea8|Tea8]] | 1 |- | 4089 | [[Uporabnik:TCWiki|TCWiki]] | 1 |- | 4090 | [[Uporabnik:Tcvetreznik|Tcvetreznik]] | 1 |- | 4091 | [[Uporabnik:TB~slwiki|TB~slwiki]] | 1 |- | 4092 | [[Uporabnik:Tbreck1|Tbreck1]] | 1 |- | 4093 | [[Uporabnik:TBoncina|TBoncina]] | 1 |- | 4094 | [[Uporabnik:Tberk92|Tberk92]] | 1 |- | 4095 | [[Uporabnik:Tbcrv|Tbcrv]] | 1 |- | 4096 | [[Uporabnik:Taya košir|Taya košir]] | 1 |- | 4097 | [[Uporabnik:Tavo|Tavo]] | 1 |- | 4098 | [[Uporabnik:TauntCard7300|TauntCard7300]] | 1 |- | 4099 | [[Uporabnik:Taubii|Taubii]] | 1 |- | 4100 | [[Uporabnik:Tatjana Malec|Tatjana Malec]] | 1 |- | 4101 | [[Uporabnik:Tatjana Logar|Tatjana Logar]] | 1 |- | 4102 | [[Uporabnik:TatjanaLesjak2|TatjanaLesjak2]] | 1 |- | 4103 | [[Uporabnik:Tatiana Pegan Sibelius|Tatiana Pegan Sibelius]] | 1 |- | 4104 | [[Uporabnik:Tasyka|Tasyka]] | 1 |- | 4105 | [[Uporabnik:TAŠKO|TAŠKO]] | 1 |- | 4106 | [[Uporabnik:Taska33|Taska33]] | 1 |- | 4107 | [[Uporabnik:Tar.sta.lan.got|Tar.sta.lan.got]] | 1 |- | 4108 | [[Uporabnik:TarasParas|TarasParas]] | 1 |- | 4109 | [[Uporabnik:Taraklun|Taraklun]] | 1 |- | 4110 | [[Uporabnik:TARAgrabrovec|TARAgrabrovec]] | 1 |- | 4111 | [[Uporabnik:TaPametni|TaPametni]] | 1 |- | 4112 | [[Uporabnik:Tanya~slwiki|Tanya~slwiki]] | 1 |- | 4113 | [[Uporabnik:TanjaVre|TanjaVre]] | 1 |- | 4114 | [[Uporabnik:Tanjaturk|Tanjaturk]] | 1 |- | 4115 | [[Uporabnik:TanjaSpanic|TanjaSpanic]] | 1 |- | 4116 | [[Uporabnik:TanjaSk|TanjaSk]] | 1 |- | 4117 | [[Uporabnik:Tanjas|Tanjas]] | 1 |- | 4118 | [[Uporabnik:Tanja s|Tanja s]] | 1 |- | 4119 | [[Uporabnik:Tanja lajkovic|Tanja lajkovic]] | 1 |- | 4120 | [[Uporabnik:Tanja Krhin|Tanja Krhin]] | 1 |- | 4121 | [[Uporabnik:Tanja Kos|Tanja Kos]] | 1 |- | 4122 | [[Uporabnik:Tanja Kokalj|Tanja Kokalj]] | 1 |- | 4123 | [[Uporabnik:Tanja.kobal|Tanja.kobal]] | 1 |- | 4124 | [[Uporabnik:Tanja jeric|Tanja jeric]] | 1 |- | 4125 | [[Uporabnik:Tanja Hribar|Tanja Hribar]] | 1 |- | 4126 | [[Uporabnik:Tanja.bolko|Tanja.bolko]] | 1 |- | 4127 | [[Uporabnik:TanjaBobek|TanjaBobek]] | 1 |- | 4128 | [[Uporabnik:Tanja2|Tanja2]] | 1 |- | 4129 | [[Uporabnik:Tanja1612|Tanja1612]] | 1 |- | 4130 | [[Uporabnik:Tanja1|Tanja1]] | 1 |- | 4131 | [[Uporabnik:Tanitojzla|Tanitojzla]] | 1 |- | 4132 | [[Uporabnik:TaniaS|TaniaS]] | 1 |- | 4133 | [[Uporabnik:TangoMike7|TangoMike7]] | 1 |- | 4134 | [[Uporabnik:Tandu|Tandu]] | 1 |- | 4135 | [[Uporabnik:Tammi87|Tammi87]] | 1 |- | 4136 | [[Uporabnik:Tam kjer je lepo|Tam kjer je lepo]] | 1 |- | 4137 | [[Uporabnik:Tamittami|Tamittami]] | 1 |- | 4138 | [[Uporabnik:Tamines|Tamines]] | 1 |- | 4139 | [[Uporabnik:Tamii|Tamii]] | 1 |- | 4140 | [[Uporabnik:Tamerlan98|Tamerlan98]] | 1 |- | 4141 | [[Uporabnik:Tamea|Tamea]] | 1 |- | 4142 | [[Uporabnik:Tamara Teofilović|Tamara Teofilović]] | 1 |- | 4143 | [[Uporabnik:Tamarastelcer|Tamarastelcer]] | 1 |- | 4144 | [[Uporabnik:Tamara siljak|Tamara siljak]] | 1 |- | 4145 | [[Uporabnik:Tamara Pastorčič|Tamara Pastorčič]] | 1 |- | 4146 | [[Uporabnik:Tamara.m91|Tamara.m91]] | 1 |- | 4147 | [[Uporabnik:TamaraKar|TamaraKar]] | 1 |- | 4148 | [[Uporabnik:Tamaraa26|Tamaraa26]] | 1 |- | 4149 | [[Uporabnik:Tamara31|Tamara31]] | 1 |- | 4150 | [[Uporabnik:TamaMer|TamaMer]] | 1 |- | 4151 | [[Uporabnik:TamalaSara|TamalaSara]] | 1 |- | 4152 | [[Uporabnik:Talma21|Talma21]] | 1 |- | 4153 | [[Uporabnik:Talitha~slwiki|Talitha~slwiki]] | 1 |- | 4154 | [[Uporabnik:Talithaskaya|Talithaskaya]] | 1 |- | 4155 | [[Uporabnik:Tali~slwiki|Tali~slwiki]] | 1 |- | 4156 | [[Uporabnik:Talent~slwiki|Talent~slwiki]] | 1 |- | 4157 | [[Uporabnik:Tajkaigolob|Tajkaigolob]] | 1 |- | 4158 | [[Uporabnik:Tajfek|Tajfek]] | 1 |- | 4159 | [[Uporabnik:Tajdavidmar|Tajdavidmar]] | 1 |- | 4160 | [[Uporabnik:TajdaO|TajdaO]] | 1 |- | 4161 | [[Uporabnik:Tajda91|Tajda91]] | 1 |- | 4162 | [[Uporabnik:Tajda23|Tajda23]] | 1 |- | 4163 | [[Uporabnik:Taja Slana|Taja Slana]] | 1 |- | 4164 | [[Uporabnik:TajaQz|TajaQz]] | 1 |- | 4165 | [[Uporabnik:Tajana Novinić|Tajana Novinić]] | 1 |- | 4166 | [[Uporabnik:Taja gorjan|Taja gorjan]] | 1 |- | 4167 | [[Uporabnik:Taiuni|Taiuni]] | 1 |- | 4168 | [[Uporabnik:Taine.h|Taine.h]] | 1 |- | 4169 | [[Uporabnik:Tahas|Tahas]] | 1 |- | 4170 | [[Uporabnik:Tahamzd|Tahamzd]] | 1 |- | 4171 | [[Uporabnik:Tadruj|Tadruj]] | 1 |- | 4172 | [[Uporabnik:TAdio|TAdio]] | 1 |- | 4173 | [[Uporabnik:Tadile1|Tadile1]] | 1 |- | 4174 | [[Uporabnik:Tadica|Tadica]] | 1 |- | 4175 | [[Uporabnik:Tadey93|Tadey93]] | 1 |- | 4176 | [[Uporabnik:Tadejtement|Tadejtement]] | 1 |- | 4177 | [[Uporabnik:Tadej schuster|Tadej schuster]] | 1 |- | 4178 | [[Uporabnik:Tadejscancar90|Tadejscancar90]] | 1 |- | 4179 | [[Uporabnik:TadejPlos|TadejPlos]] | 1 |- | 4180 | [[Uporabnik:Tadej.martinjak|Tadej.martinjak]] | 1 |- | 4181 | [[Uporabnik:Tadej Križman|Tadej Križman]] | 1 |- | 4182 | [[Uporabnik:Tadej Kolenc|Tadej Kolenc]] | 1 |- | 4183 | [[Uporabnik:Tadej.kobal247|Tadej.kobal247]] | 1 |- | 4184 | [[Uporabnik:TadejJa.|TadejJa.]] | 1 |- | 4185 | [[Uporabnik:Tadej J.|Tadej J.]] | 1 |- | 4186 | [[Uporabnik:Tadej cufar|Tadej cufar]] | 1 |- | 4187 | [[Uporabnik:Tadeja maček|Tadeja maček]] | 1 |- | 4188 | [[Uporabnik:TadejaLIkar|TadejaLIkar]] | 1 |- | 4189 | [[Uporabnik:Tadeja Lapanje|Tadeja Lapanje]] | 1 |- | 4190 | [[Uporabnik:Tadeja Klančnik|Tadeja Klančnik]] | 1 |- | 4191 | [[Uporabnik:Tadejahartman|Tadejahartman]] | 1 |- | 4192 | [[Uporabnik:TadejaG|TadejaG]] | 1 |- | 4193 | [[Uporabnik:Tadeja1405|Tadeja1405]] | 1 |- | 4194 | [[Uporabnik:Tadej977|Tadej977]] | 1 |- | 4195 | [[Uporabnik:Tadej11|Tadej11]] | 1 |- | 4196 | [[Uporabnik:Tabrias.t|Tabrias.t]] | 1 |- | 4197 | [[Uporabnik:Taavetti|Taavetti]] | 1 |- | 4198 | [[Uporabnik:T7ank|T7ank]] | 1 |- | 4199 | [[Uporabnik:T3hn0|T3hn0]] | 1 |- | 4200 | [[Uporabnik:T123at|T123at]] | 1 |- | 4201 | [[Uporabnik:T123a|T123a]] | 1 |- | 4202 | [[Uporabnik:Szogaj|Szogaj]] | 1 |- | 4203 | [[Uporabnik:Szasa~slwiki|Szasa~slwiki]] | 1 |- | 4204 | [[Uporabnik:Sž510|Sž510]] | 1 |- | 4205 | [[Uporabnik:Syphchy|Syphchy]] | 1 |- | 4206 | [[Uporabnik:Sylphe~slwiki|Sylphe~slwiki]] | 1 |- | 4207 | [[Uporabnik:Sydelle|Sydelle]] | 1 |- | 4208 | [[Uporabnik:SyaWgnignahCehT|SyaWgnignahCehT]] | 1 |- | 4209 | [[Uporabnik:Swmmng|Swmmng]] | 1 |- | 4210 | [[Uporabnik:Switters|Switters]] | 1 |- | 4211 | [[Uporabnik:SvojeSreceKovacic|SvojeSreceKovacic]] | 1 |- | 4212 | [[Uporabnik:Svoboda~slwiki|Svoboda~slwiki]] | 1 |- | 4213 | [[Uporabnik:Svitulja|Svitulja]] | 1 |- | 4214 | [[Uporabnik:SviligojTaja|SviligojTaja]] | 1 |- | 4215 | [[Uporabnik:Svilcnik|Svilcnik]] | 1 |- | 4216 | [[Uporabnik:Svetovni popotnik|Svetovni popotnik]] | 1 |- | 4217 | [[Uporabnik:Svetlana Pavlin|Svetlana Pavlin]] | 1 |- | 4218 | [[Uporabnik:Svetecm|Svetecm]] | 1 |- | 4219 | [[Uporabnik:Sven88|Sven88]] | 1 |- | 4220 | [[Uporabnik:Svar~slwiki|Svar~slwiki]] | 1 |- | 4221 | [[Uporabnik:ŠvabŠpela|ŠvabŠpela]] | 1 |- | 4222 | [[Uporabnik:Suzi5p|Suzi5p]] | 1 |- | 4223 | [[Uporabnik:Suzana.rucman|Suzana.rucman]] | 1 |- | 4224 | [[Uporabnik:Suzana fartek|Suzana fartek]] | 1 |- | 4225 | [[Uporabnik:Suzana1987|Suzana1987]] | 1 |- | 4226 | [[Uporabnik:Suzana001|Suzana001]] | 1 |- | 4227 | [[Uporabnik:Suvren|Suvren]] | 1 |- | 4228 | [[Uporabnik:Susm|Susm]] | 1 |- | 4229 | [[Uporabnik:Susigms|Susigms]] | 1 |- | 4230 | [[Uporabnik:Survbuci|Survbuci]] | 1 |- | 4231 | [[Uporabnik:Surjpanj|Surjpanj]] | 1 |- | 4232 | [[Uporabnik:SurdusVII|SurdusVII]] | 1 |- | 4233 | [[Uporabnik:Superbojci|Superbojci]] | 1 |- | 4234 | [[Uporabnik:Sun.shine.x3|Sun.shine.x3]] | 1 |- | 4235 | [[Uporabnik:Sunrise5|Sunrise5]] | 1 |- | 4236 | [[Uporabnik:Sunkazz|Sunkazz]] | 1 |- | 4237 | [[Uporabnik:Sunflowerry|Sunflowerry]] | 1 |- | 4238 | [[Uporabnik:Sundance~slwiki|Sundance~slwiki]] | 1 |- | 4239 | [[Uporabnik:Sumskovoce|Sumskovoce]] | 1 |- | 4240 | [[Uporabnik:Sumerca|Sumerca]] | 1 |- | 4241 | [[Uporabnik:Šuligoj Gregor|Šuligoj Gregor]] | 1 |- | 4242 | [[Uporabnik:Sulc93|Sulc93]] | 1 |- | 4243 | [[Uporabnik:Sulc|Sulc]] | 1 |- | 4244 | [[Uporabnik:Sukislav|Sukislav]] | 1 |- | 4245 | [[Uporabnik:Suhi75|Suhi75]] | 1 |- | 4246 | [[Uporabnik:Suhadolec.Andraž|Suhadolec.Andraž]] | 1 |- | 4247 | [[Uporabnik:Sugarplum~slwiki|Sugarplum~slwiki]] | 1 |- | 4248 | [[Uporabnik:Sue Henley|Sue Henley]] | 1 |- | 4249 | [[Uporabnik:Succ3ssful|Succ3ssful]] | 1 |- | 4250 | [[Uporabnik:Subicj|Subicj]] | 1 |- | 4251 | [[Uporabnik:Sub grega|Sub grega]] | 1 |- | 4252 | [[Uporabnik:Subanm|Subanm]] | 1 |- | 4253 | [[Uporabnik:Su Annan|Su Annan]] | 1 |- | 4254 | [[Uporabnik:Sturm Katja|Sturm Katja]] | 1 |- | 4255 | [[Uporabnik:Studnurse|Studnurse]] | 1 |- | 4256 | [[Uporabnik:Studio3s|Studio3s]] | 1 |- | 4257 | [[Uporabnik:Studij99|Studij99]] | 1 |- | 4258 | [[Uporabnik:Studentfov|Studentfov]] | 1 |- | 4259 | [[Uporabnik:Studeno|Studeno]] | 1 |- | 4260 | [[Uporabnik:StrusAndrej|StrusAndrej]] | 1 |- | 4261 | [[Uporabnik:Štrudlček|Štrudlček]] | 1 |- | 4262 | [[Uporabnik:Strucka4|Strucka4]] | 1 |- | 4263 | [[Uporabnik:Strucb|Strucb]] | 1 |- | 4264 | [[Uporabnik:Strop~slwiki|Strop~slwiki]] | 1 |- | 4265 | [[Uporabnik:Stromi|Stromi]] | 1 |- | 4266 | [[Uporabnik:Strnad Karmen|Strnad Karmen]] | 1 |- | 4267 | [[Uporabnik:Strmecstrmec|Strmecstrmec]] | 1 |- | 4268 | [[Uporabnik:Stritar|Stritar]] | 1 |- | 4269 | [[Uporabnik:Striker (uzurpiran)|Striker (uzurpiran)]] | 1 |- | 4270 | [[Uporabnik:Stresnik61|Stresnik61]] | 1 |- | 4271 | [[Uporabnik:Stredic Sl|Stredic Sl]] | 1 |- | 4272 | [[Uporabnik:Stredic|Stredic]] | 1 |- | 4273 | [[Uporabnik:Štreber|Štreber]] | 1 |- | 4274 | [[Uporabnik:Strawberry44|Strawberry44]] | 1 |- | 4275 | [[Uporabnik:Stravinski79|Stravinski79]] | 1 |- | 4276 | [[Uporabnik:Strashky|Strashky]] | 1 |- | 4277 | [[Uporabnik:St.Miha|St.Miha]] | 1 |- | 4278 | [[Uporabnik:Stjany|Stjany]] | 1 |- | 4279 | [[Uporabnik:StivenTilen|StivenTilen]] | 1 |- | 4280 | [[Uporabnik:Stinkara|Stinkara]] | 1 |- | 4281 | [[Uporabnik:Sthajerc|Sthajerc]] | 1 |- | 4282 | [[Uporabnik:Stew14|Stew14]] | 1 |- | 4283 | [[Uporabnik:Stevko230|Stevko230]] | 1 |- | 4284 | [[Uporabnik:Stevard|Stevard]] | 1 |- | 4285 | [[Uporabnik:Stesh|Stesh]] | 1 |- | 4286 | [[Uporabnik:Stella Marela|Stella Marela]] | 1 |- | 4287 | [[Uporabnik:Stella7|Stella7]] | 1 |- | 4288 | [[Uporabnik:Stein um Stein|Stein um Stein]] | 1 |- | 4289 | [[Uporabnik:Stefbk|Stefbk]] | 1 |- | 4290 | [[Uporabnik:Stefanvujic1|Stefanvujic1]] | 1 |- | 4291 | [[Uporabnik:Stefano Coren|Stefano Coren]] | 1 |- | 4292 | [[Uporabnik:StefANksl|StefANksl]] | 1 |- | 4293 | [[Uporabnik:StefanB~slwiki|StefanB~slwiki]] | 1 |- | 4294 | [[Uporabnik:STAZIT|STAZIT]] | 1 |- | 4295 | [[Uporabnik:Stavi|Stavi]] | 1 |- | 4296 | [[Uporabnik:Stausinho|Stausinho]] | 1 |- | 4297 | [[Uporabnik:Statomanija|Statomanija]] | 1 |- | 4298 | [[Uporabnik:StaticLink|StaticLink]] | 1 |- | 4299 | [[Uporabnik:StatGuru|StatGuru]] | 1 |- | 4300 | [[Uporabnik:Statemind|Statemind]] | 1 |- | 4301 | [[Uporabnik:Stasa.majcen|Stasa.majcen]] | 1 |- | 4302 | [[Uporabnik:Stasalepen|Stasalepen]] | 1 |- | 4303 | [[Uporabnik:Stašakerin|Stašakerin]] | 1 |- | 4304 | [[Uporabnik:Staša Berkopec|Staša Berkopec]] | 1 |- | 4305 | [[Uporabnik:Star vs the forces of evil|Star vs the forces of evil]] | 1 |- | 4306 | [[Uporabnik:Starodobnik|Starodobnik]] | 1 |- | 4307 | [[Uporabnik:Stari prdec|Stari prdec]] | 1 |- | 4308 | [[Uporabnik:Starie|Starie]] | 1 |- | 4309 | [[Uporabnik:Starič S.|Starič S.]] | 1 |- | 4310 | [[Uporabnik:Staragara|Staragara]] | 1 |- | 4311 | [[Uporabnik:Stankoopekarski|Stankoopekarski]] | 1 |- | 4312 | [[Uporabnik:Stank321|Stank321]] | 1 |- | 4313 | [[Uporabnik:StaneM|StaneM]] | 1 |- | 4314 | [[Uporabnik:Stanciskarja|Stanciskarja]] | 1 |- | 4315 | [[Uporabnik:StaleYed|StaleYed]] | 1 |- | 4316 | [[Uporabnik:Stakolic|Stakolic]] | 1 |- | 4317 | [[Uporabnik:Stajler|Stajler]] | 1 |- | 4318 | [[Uporabnik:ŠtajerskaMetropolaMaribor|ŠtajerskaMetropolaMaribor]] | 1 |- | 4319 | [[Uporabnik:Stahras|Stahras]] | 1 |- | 4320 | [[Uporabnik:St1125|St1125]] | 1 |- | 4321 | [[Uporabnik:SStenovec|SStenovec]] | 1 |- | 4322 | [[Uporabnik:Sstefancic|Sstefancic]] | 1 |- | 4323 | [[Uporabnik:Sstanic|Sstanic]] | 1 |- | 4324 | [[Uporabnik:Sspp2019|Sspp2019]] | 1 |- | 4325 | [[Uporabnik:Sspjjoze|Sspjjoze]] | 1 |- | 4326 | [[Uporabnik:Sspegar|Sspegar]] | 1 |- | 4327 | [[Uporabnik:Sspdjug|Sspdjug]] | 1 |- | 4328 | [[Uporabnik:Sspan1|Sspan1]] | 1 |- | 4329 | [[Uporabnik:Ssonccek|Ssonccek]] | 1 |- | 4330 | [[Uporabnik:Sskljubnobtc|Sskljubnobtc]] | 1 |- | 4331 | [[Uporabnik:Sskj batman|Sskj batman]] | 1 |- | 4332 | [[Uporabnik:Ssepec|Ssepec]] | 1 |- | 4333 | [[Uporabnik:SSenica|SSenica]] | 1 |- | 4334 | [[Uporabnik:Ssandraa|Ssandraa]] | 1 |- | 4335 | [[Uporabnik:Ss|Ss]] | 1 |- | 4336 | [[Uporabnik:Srus|Srus]] | 1 |- | 4337 | [[Uporabnik:Srnaizgozda|Srnaizgozda]] | 1 |- | 4338 | [[Uporabnik:Srga|Srga]] | 1 |- | 4339 | [[Uporabnik:Srebrenica|Srebrenica]] | 1 |- | 4340 | [[Uporabnik:SrdjanMarin21|SrdjanMarin21]] | 1 |- | 4341 | [[Uporabnik:Srce farm|Srce farm]] | 1 |- | 4342 | [[Uporabnik:Sraufstok|Sraufstok]] | 1 |- | 4343 | [[Uporabnik:Srakoper|Srakoper]] | 1 |- | 4344 | [[Uporabnik:Squidoo81|Squidoo81]] | 1 |- | 4345 | [[Uporabnik:Squeek|Squeek]] | 1 |- | 4346 | [[Uporabnik:Square19901990|Square19901990]] | 1 |- | 4347 | [[Uporabnik:SPS2016|SPS2016]] | 1 |- | 4348 | [[Uporabnik:Sprukk|Sprukk]] | 1 |- | 4349 | [[Uporabnik:Spovednik|Spovednik]] | 1 |- | 4350 | [[Uporabnik:Sportzincs|Sportzincs]] | 1 |- | 4351 | [[Uporabnik:Sportstudio|Sportstudio]] | 1 |- | 4352 | [[Uporabnik:SportSlovenia|SportSlovenia]] | 1 |- | 4353 | [[Uporabnik:Sportnik15|Sportnik15]] | 1 |- | 4354 | [[Uporabnik:Spoli98|Spoli98]] | 1 |- | 4355 | [[Uporabnik:Špli|Špli]] | 1 |- | 4356 | [[Uporabnik:Spletko|Spletko]] | 1 |- | 4357 | [[Uporabnik:Spidy~slwiki|Spidy~slwiki]] | 1 |- | 4358 | [[Uporabnik:Sphinxmoth|Sphinxmoth]] | 1 |- | 4359 | [[Uporabnik:SpeVer1|SpeVer1]] | 1 |- | 4360 | [[Uporabnik:Špella.dezelak|Špella.dezelak]] | 1 |- | 4361 | [[Uporabnik:Spellaa|Spellaa]] | 1 |- | 4362 | [[Uporabnik:Spella92|Spella92]] | 1 |- | 4363 | [[Uporabnik:Spelinan|Spelinan]] | 1 |- | 4364 | [[Uporabnik:Speliii|Speliii]] | 1 |- | 4365 | [[Uporabnik:Špelča Oblak|Špelča Oblak]] | 1 |- | 4366 | [[Uporabnik:SpelcaG|SpelcaG]] | 1 |- | 4367 | [[Uporabnik:Spelca8|Spelca8]] | 1 |- | 4368 | [[Uporabnik:Spelca676|Spelca676]] | 1 |- | 4369 | [[Uporabnik:Špela velepič|Špela velepič]] | 1 |- | 4370 | [[Uporabnik:Spela Sopinger|Spela Sopinger]] | 1 |- | 4371 | [[Uporabnik:Spelasamsa|Spelasamsa]] | 1 |- | 4372 | [[Uporabnik:Spelapokovec|Spelapokovec]] | 1 |- | 4373 | [[Uporabnik:Spela novak|Spela novak]] | 1 |- | 4374 | [[Uporabnik:SpelaM|SpelaM]] | 1 |- | 4375 | [[Uporabnik:SpelaLip|SpelaLip]] | 1 |- | 4376 | [[Uporabnik:Špela.lemut|Špela.lemut]] | 1 |- | 4377 | [[Uporabnik:Spelakastelic|Spelakastelic]] | 1 |- | 4378 | [[Uporabnik:ŠpelaJ|ŠpelaJ]] | 1 |- | 4379 | [[Uporabnik:Špela Dolžan|Špela Dolžan]] | 1 |- | 4380 | [[Uporabnik:Špeladebeljak|Špeladebeljak]] | 1 |- | 4381 | [[Uporabnik:Špela Brezovar|Špela Brezovar]] | 1 |- | 4382 | [[Uporabnik:Spelaban|Spelaban]] | 1 |- | 4383 | [[Uporabnik:Špela90|Špela90]] | 1 |- | 4384 | [[Uporabnik:Spela22|Spela22]] | 1 |- | 4385 | [[Uporabnik:Špela1234|Špela1234]] | 1 |- | 4386 | [[Uporabnik:Spela11|Spela11]] | 1 |- | 4387 | [[Uporabnik:Spela0248|Spela0248]] | 1 |- | 4388 | [[Uporabnik:Spel123|Spel123]] | 1 |- | 4389 | [[Uporabnik:Spejovnik|Spejovnik]] | 1 |- | 4390 | [[Uporabnik:SPeedek|SPeedek]] | 1 |- | 4391 | [[Uporabnik:Spavlic|Spavlic]] | 1 |- | 4392 | [[Uporabnik:SparkleShark|SparkleShark]] | 1 |- | 4393 | [[Uporabnik:Spacejam2|Spacejam2]] | 1 |- | 4394 | [[Uporabnik:Space182|Space182]] | 1 |- | 4395 | [[Uporabnik:Sp2210|Sp2210]] | 1 |- | 4396 | [[Uporabnik:Sovica20|Sovica20]] | 1 |- | 4397 | [[Uporabnik:Sourav Bapuli|Sourav Bapuli]] | 1 |- | 4398 | [[Uporabnik:ŠOULJ|ŠOULJ]] | 1 |- | 4399 | [[Uporabnik:Soulfinger99|Soulfinger99]] | 1 |- | 4400 | [[Uporabnik:Sosed11|Sosed11]] | 1 |- | 4401 | [[Uporabnik:Sorsak5ra|Sorsak5ra]] | 1 |- | 4402 | [[Uporabnik:Sopakoto|Sopakoto]] | 1 |- | 4403 | [[Uporabnik:Sonydip|Sonydip]] | 1 |- | 4404 | [[Uporabnik:Sonjaxp|Sonjaxp]] | 1 |- | 4405 | [[Uporabnik:Sonjap|Sonjap]] | 1 |- | 4406 | [[Uporabnik:SonjaGajic|SonjaGajic]] | 1 |- | 4407 | [[Uporabnik:SonjaDro|SonjaDro]] | 1 |- | 4408 | [[Uporabnik:Sonja21|Sonja21]] | 1 |- | 4409 | [[Uporabnik:Sončica|Sončica]] | 1 |- | 4410 | [[Uporabnik:Sonchek18|Sonchek18]] | 1 |- | 4411 | [[Uporabnik:Sonceluna|Sonceluna]] | 1 |- | 4412 | [[Uporabnik:Soncek na nebu|Soncek na nebu]] | 1 |- | 4413 | [[Uporabnik:Soncek15|Soncek15]] | 1 |- | 4414 | [[Uporabnik:Soncek111|Soncek111]] | 1 |- | 4415 | [[Uporabnik:Sonček023|Sonček023]] | 1 |- | 4416 | [[Uporabnik:Sommerauer|Sommerauer]] | 1 |- | 4417 | [[Uporabnik:Someonexx|Someonexx]] | 1 |- | 4418 | [[Uporabnik:Šolski projekt|Šolski projekt]] | 1 |- | 4419 | [[Uporabnik:Solo000000|Solo000000]] | 1 |- | 4420 | [[Uporabnik:Soleil~slwiki|Soleil~slwiki]] | 1 |- | 4421 | [[Uporabnik:Solaxan|Solaxan]] | 1 |- | 4422 | [[Uporabnik:Solata2011|Solata2011]] | 1 |- | 4423 | [[Uporabnik:SolarSoul|SolarSoul]] | 1 |- | 4424 | [[Uporabnik:Solar.petra97|Solar.petra97]] | 1 |- | 4425 | [[Uporabnik:Sol1|Sol1]] | 1 |- | 4426 | [[Uporabnik:Sokac121|Sokac121]] | 1 |- | 4427 | [[Uporabnik:Sok88|Sok88]] | 1 |- | 4428 | [[Uporabnik:Sok1996|Sok1996]] | 1 |- | 4429 | [[Uporabnik:Soissons~slwiki|Soissons~slwiki]] | 1 |- | 4430 | [[Uporabnik:Sodoprstikopitar|Sodoprstikopitar]] | 1 |- | 4431 | [[Uporabnik:Soccersniper|Soccersniper]] | 1 |- | 4432 | [[Uporabnik:Sobberski|Sobberski]] | 1 |- | 4433 | [[Uporabnik:SNusa|SNusa]] | 1 |- | 4434 | [[Uporabnik:Snuderl|Snuderl]] | 1 |- | 4435 | [[Uporabnik:Snudekat|Snudekat]] | 1 |- | 4436 | [[Uporabnik:Snowman~slwiki|Snowman~slwiki]] | 1 |- | 4437 | [[Uporabnik:Snowflake91|Snowflake91]] | 1 |- | 4438 | [[Uporabnik:Snow.ff|Snow.ff]] | 1 |- | 4439 | [[Uporabnik:Snovik|Snovik]] | 1 |- | 4440 | [[Uporabnik:Snojlu|Snojlu]] | 1 |- | 4441 | [[Uporabnik:Snezinkica|Snezinkica]] | 1 |- | 4442 | [[Uporabnik:Snezana.antonic|Snezana.antonic]] | 1 |- | 4443 | [[Uporabnik:Snafu~slwiki|Snafu~slwiki]] | 1 |- | 4444 | [[Uporabnik:Smučanje|Smučanje]] | 1 |- | 4445 | [[Uporabnik:Smrketa3|Smrketa3]] | 1 |- | 4446 | [[Uporabnik:Smrketa123|Smrketa123]] | 1 |- | 4447 | [[Uporabnik:Smoothcheeks|Smoothcheeks]] | 1 |- | 4448 | [[Uporabnik:SMonika|SMonika]] | 1 |- | 4449 | [[Uporabnik:Smnzup|Smnzup]] | 1 |- | 4450 | [[Uporabnik:Smes|Smes]] | 1 |- | 4451 | [[Uporabnik:Smehljeva|Smehljeva]] | 1 |- | 4452 | [[Uporabnik:Smartwiki~slwiki|Smartwiki~slwiki]] | 1 |- | 4453 | [[Uporabnik:S.MAROŠEK|S.MAROŠEK]] | 1 |- | 4454 | [[Uporabnik:Smarnica|Smarnica]] | 1 |- | 4455 | [[Uporabnik:Smara|Smara]] | 1 |- | 4456 | [[Uporabnik:Smalcat|Smalcat]] | 1 |- | 4457 | [[Uporabnik:Smack~slwiki|Smack~slwiki]] | 1 |- | 4458 | [[Uporabnik:Smackdown~slwiki|Smackdown~slwiki]] | 1 |- | 4459 | [[Uporabnik:Slusalkica|Slusalkica]] | 1 |- | 4460 | [[Uporabnik:Slucijas|Slucijas]] | 1 |- | 4461 | [[Uporabnik:SloWiki321|SloWiki321]] | 1 |- | 4462 | [[Uporabnik:Slowiki|Slowiki]] | 1 |- | 4463 | [[Uporabnik:Slovjanin|Slovjanin]] | 1 |- | 4464 | [[Uporabnik:Slovid|Slovid]] | 1 |- | 4465 | [[Uporabnik:Slovenska.citalnica|Slovenska.citalnica]] | 1 |- | 4466 | [[Uporabnik:Slovenka13|Slovenka13]] | 1 |- | 4467 | [[Uporabnik:Slovenistka5|Slovenistka5]] | 1 |- | 4468 | [[Uporabnik:Slovenistka|Slovenistka]] | 1 |- | 4469 | [[Uporabnik:Slovenija1994|Slovenija1994]] | 1 |- | 4470 | [[Uporabnik:Sloveniafootball1898|Sloveniafootball1898]] | 1 |- | 4471 | [[Uporabnik:Sloveniadude|Sloveniadude]] | 1 |- | 4472 | [[Uporabnik:Slovene Comrade|Slovene Comrade]] | 1 |- | 4473 | [[Uporabnik:Slovene2|Slovene2]] | 1 |- | 4474 | [[Uporabnik:Slovencelj|Slovencelj]] | 1 |- | 4475 | [[Uporabnik:Slovarček|Slovarček]] | 1 |- | 4476 | [[Uporabnik:Slov3nc|Slov3nc]] | 1 |- | 4477 | [[Uporabnik:Slotrooper|Slotrooper]] | 1 |- | 4478 | [[Uporabnik:SloSlayer|SloSlayer]] | 1 |- | 4479 | [[Uporabnik:SloSki007|SloSki007]] | 1 |- | 4480 | [[Uporabnik:SloProGaming|SloProGaming]] | 1 |- | 4481 | [[Uporabnik:Slooiuz|Slooiuz]] | 1 |- | 4482 | [[Uporabnik:Slomedia|Slomedia]] | 1 |- | 4483 | [[Uporabnik:Slojanez|Slojanez]] | 1 |- | 4484 | [[Uporabnik:Slodre5|Slodre5]] | 1 |- | 4485 | [[Uporabnik:SloBoy996|SloBoy996]] | 1 |- | 4486 | [[Uporabnik:Slkn|Slkn]] | 1 |- | 4487 | [[Uporabnik:Slipknot guy|Slipknot guy]] | 1 |- | 4488 | [[Uporabnik:S.l.i.n.a.s.t.|S.l.i.n.a.s.t.]] | 1 |- | 4489 | [[Uporabnik:Slimi|Slimi]] | 1 |- | 4490 | [[Uporabnik:SlikarDuh|SlikarDuh]] | 1 |- | 4491 | [[Uporabnik:Slika1234|Slika1234]] | 1 |- | 4492 | [[Uporabnik:Slicktalking|Slicktalking]] | 1 |- | 4493 | [[Uporabnik:Slepplystar|Slepplystar]] | 1 |- | 4494 | [[Uporabnik:Sleeper7717|Sleeper7717]] | 1 |- | 4495 | [[Uporabnik:SlavoSerc|SlavoSerc]] | 1 |- | 4496 | [[Uporabnik:Slavić|Slavić]] | 1 |- | 4497 | [[Uporabnik:Slave~slwiki|Slave~slwiki]] | 1 |- | 4498 | [[Uporabnik:Slavczust|Slavczust]] | 1 |- | 4499 | [[Uporabnik:Slavc|Slavc]] | 1 |- | 4500 | [[Uporabnik:SlashZero|SlashZero]] | 1 |- | 4501 | [[Uporabnik:Slap|Slap]] | 1 |- | 4502 | [[Uporabnik:Slamzi12|Slamzi12]] | 1 |- | 4503 | [[Uporabnik:SL4971|SL4971]] | 1 |- | 4504 | [[Uporabnik:SkyWalkR|SkyWalkR]] | 1 |- | 4505 | [[Uporabnik:Skyflyer~slwiki|Skyflyer~slwiki]] | 1 |- | 4506 | [[Uporabnik:Skyfallingdown|Skyfallingdown]] | 1 |- | 4507 | [[Uporabnik:Skw 31|Skw 31]] | 1 |- | 4508 | [[Uporabnik:Skupina sled|Skupina sled]] | 1 |- | 4509 | [[Uporabnik:Skubez|Skubez]] | 1 |- | 4510 | [[Uporabnik:SkubaVojska|SkubaVojska]] | 1 |- | 4511 | [[Uporabnik:SKroflic|SKroflic]] | 1 |- | 4512 | [[Uporabnik:Skrizman|Skrizman]] | 1 |- | 4513 | [[Uporabnik:Skrinjarjan|Skrinjarjan]] | 1 |- | 4514 | [[Uporabnik:Skrat~slwiki|Skrat~slwiki]] | 1 |- | 4515 | [[Uporabnik:Skratek 14|Skratek 14]] | 1 |- | 4516 | [[Uporabnik:Skralovnik|Skralovnik]] | 1 |- | 4517 | [[Uporabnik:Skraj|Skraj]] | 1 |- | 4518 | [[Uporabnik:Skosmac1|Skosmac1]] | 1 |- | 4519 | [[Uporabnik:S.kolenc|S.kolenc]] | 1 |- | 4520 | [[Uporabnik:SkoldObsessive|SkoldObsessive]] | 1 |- | 4521 | [[Uporabnik:Škofija|Škofija]] | 1 |- | 4522 | [[Uporabnik:Skodice|Skodice]] | 1 |- | 4523 | [[Uporabnik:SkodelicaKave|SkodelicaKave]] | 1 |- | 4524 | [[Uporabnik:Sknap13|Sknap13]] | 1 |- | 4525 | [[Uporabnik:Skirsky|Skirsky]] | 1 |- | 4526 | [[Uporabnik:Skero14|Skero14]] | 1 |- | 4527 | [[Uporabnik:SkerlVerk|SkerlVerk]] | 1 |- | 4528 | [[Uporabnik:Skerbecadela|Skerbecadela]] | 1 |- | 4529 | [[Uporabnik:Skera|Skera]] | 1 |- | 4530 | [[Uporabnik:SkalarFlorjan|SkalarFlorjan]] | 1 |- | 4531 | [[Uporabnik:Sk84fun|Sk84fun]] | 1 |- | 4532 | [[Uporabnik:Sk2840|Sk2840]] | 1 |- | 4533 | [[Uporabnik:Sjeric|Sjeric]] | 1 |- | 4534 | [[Uporabnik:Six10|Six10]] | 1 |- | 4535 | [[Uporabnik:Sivec1|Sivec1]] | 1 |- | 4536 | [[Uporabnik:Sivci|Sivci]] | 1 |- | 4537 | [[Uporabnik:Sivalni-stroji|Sivalni-stroji]] | 1 |- | 4538 | [[Uporabnik:SirVertunt|SirVertunt]] | 1 |- | 4539 | [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] | 1 |- | 4540 | [[Uporabnik:Sirenetta~slwiki|Sirenetta~slwiki]] | 1 |- | 4541 | [[Uporabnik:Sirca15|Sirca15]] | 1 |- | 4542 | [[Uporabnik:Sint-Truiden|Sint-Truiden]] | 1 |- | 4543 | [[Uporabnik:Sintija Mučibabić|Sintija Mučibabić]] | 1 |- | 4544 | [[Uporabnik:SinkoS|SinkoS]] | 1 |- | 4545 | [[Uporabnik:Sinja33|Sinja33]] | 1 |- | 4546 | [[Uporabnik:Sinigoj|Sinigoj]] | 1 |- | 4547 | [[Uporabnik:Simply280388|Simply280388]] | 1 |- | 4548 | [[Uporabnik:Simonzup|Simonzup]] | 1 |- | 4549 | [[Uporabnik:Simonv|Simonv]] | 1 |- | 4550 | [[Uporabnik:Simonus~slwiki|Simonus~slwiki]] | 1 |- | 4551 | [[Uporabnik:Simonstrgar|Simonstrgar]] | 1 |- | 4552 | [[Uporabnik:Simon.Muhic|Simon.Muhic]] | 1 |- | 4553 | [[Uporabnik:Simonmarko|Simonmarko]] | 1 |- | 4554 | [[Uporabnik:SimonJ|SimonJ]] | 1 |- | 4555 | [[Uporabnik:Simonika|Simonika]] | 1 |- | 4556 | [[Uporabnik:Simone041976|Simone041976]] | 1 |- | 4557 | [[Uporabnik:Simoncika|Simoncika]] | 1 |- | 4558 | [[Uporabnik:Simonb|Simonb]] | 1 |- | 4559 | [[Uporabnik:Simona.stariha|Simona.stariha]] | 1 |- | 4560 | [[Uporabnik:Simona Roškar|Simona Roškar]] | 1 |- | 4561 | [[Uporabnik:Simona malnar|Simona malnar]] | 1 |- | 4562 | [[Uporabnik:Simonakokalj90|Simonakokalj90]] | 1 |- | 4563 | [[Uporabnik:Simonaklemencic|Simonaklemencic]] | 1 |- | 4564 | [[Uporabnik:Simonaklancnik|Simonaklancnik]] | 1 |- | 4565 | [[Uporabnik:Simonabutala|Simonabutala]] | 1 |- | 4566 | [[Uporabnik:Simona87|Simona87]] | 1 |- | 4567 | [[Uporabnik:Simon4057|Simon4057]] | 1 |- | 4568 | [[Uporabnik:Simmona~slwiki|Simmona~slwiki]] | 1 |- | 4569 | [[Uporabnik:Simko63050191|Simko63050191]] | 1 |- | 4570 | [[Uporabnik:Simfra|Simfra]] | 1 |- | 4571 | [[Uporabnik:Simci11|Simci11]] | 1 |- | 4572 | [[Uporabnik:Simček|Simček]] | 1 |- | 4573 | [[Uporabnik:Simbol13|Simbol13]] | 1 |- | 4574 | [[Uporabnik:(SI)Matej|(SI)Matej]] | 1 |- | 4575 | [[Uporabnik:Silvo Karo|Silvo Karo]] | 1 |- | 4576 | [[Uporabnik:Silvia.hm|Silvia.hm]] | 1 |- | 4577 | [[Uporabnik:Silar|Silar]] | 1 |- | 4578 | [[Uporabnik:Sikonjak|Sikonjak]] | 1 |- | 4579 | [[Uporabnik:Sigzok|Sigzok]] | 1 |- | 4580 | [[Uporabnik:Siestapalma|Siestapalma]] | 1 |- | 4581 | [[Uporabnik:Siegfried Rotbart Deutscher|Siegfried Rotbart Deutscher]] | 1 |- | 4582 | [[Uporabnik:Sidd~slwiki|Sidd~slwiki]] | 1 |- | 4583 | [[Uporabnik:Sidbin|Sidbin]] | 1 |- | 4584 | [[Uporabnik:SiByte|SiByte]] | 1 |- | 4585 | [[Uporabnik:SI2000SI|SI2000SI]] | 1 |- | 4586 | [[Uporabnik:Shumski1945|Shumski1945]] | 1 |- | 4587 | [[Uporabnik:Shpellee|Shpellee]] | 1 |- | 4588 | [[Uporabnik:Shkupi Kumanova 1234|Shkupi Kumanova 1234]] | 1 |- | 4589 | [[Uporabnik:Shkis13|Shkis13]] | 1 |- | 4590 | [[Uporabnik:Shiesmine|Shiesmine]] | 1 |- | 4591 | [[Uporabnik:SheratonGrace|SheratonGrace]] | 1 |- | 4592 | [[Uporabnik:Shepard132|Shepard132]] | 1 |- | 4593 | [[Uporabnik:Sharonthenenbaum|Sharonthenenbaum]] | 1 |- | 4594 | [[Uporabnik:Share ier|Share ier]] | 1 |- | 4595 | [[Uporabnik:Shard~slwiki|Shard~slwiki]] | 1 |- | 4596 | [[Uporabnik:Shadow996|Shadow996]] | 1 |- | 4597 | [[Uporabnik:Sh4d0w~slwiki|Sh4d0w~slwiki]] | 1 |- | 4598 | [[Uporabnik:Sguzelj|Sguzelj]] | 1 |- | 4599 | [[Uporabnik:Sgregor|Sgregor]] | 1 |- | 4600 | [[Uporabnik:Severnomorje|Severnomorje]] | 1 |- | 4601 | [[Uporabnik:SeverinHutinski|SeverinHutinski]] | 1 |- | 4602 | [[Uporabnik:SevenOfSpades~slwiki|SevenOfSpades~slwiki]] | 1 |- | 4603 | [[Uporabnik:SettlingSnail|SettlingSnail]] | 1 |- | 4604 | [[Uporabnik:Setina Matic|Setina Matic]] | 1 |- | 4605 | [[Uporabnik:Sersenj|Sersenj]] | 1 |- | 4606 | [[Uporabnik:Sergejevic|Sergejevic]] | 1 |- | 4607 | [[Uporabnik:Sergeja Kos|Sergeja Kos]] | 1 |- | 4608 | [[Uporabnik:Sergeja G.|Sergeja G.]] | 1 |- | 4609 | [[Uporabnik:Sereia|Sereia]] | 1 |- | 4610 | [[Uporabnik:SeptumCordis|SeptumCordis]] | 1 |- | 4611 | [[Uporabnik:SeptemberWoman|SeptemberWoman]] | 1 |- | 4612 | [[Uporabnik:Senicar~slwiki|Senicar~slwiki]] | 1 |- | 4613 | [[Uporabnik:Sengatit|Sengatit]] | 1 |- | 4614 | [[Uporabnik:Sekula~slwiki|Sekula~slwiki]] | 1 |- | 4615 | [[Uporabnik:SekoranjaS|SekoranjaS]] | 1 |- | 4616 | [[Uporabnik:Sekica123|Sekica123]] | 1 |- | 4617 | [[Uporabnik:Sehnsucherin~slwiki|Sehnsucherin~slwiki]] | 1 |- | 4618 | [[Uporabnik:SeEnoRundo|SeEnoRundo]] | 1 |- | 4619 | [[Uporabnik:Sedovnik|Sedovnik]] | 1 |- | 4620 | [[Uporabnik:Sedorf|Sedorf]] | 1 |- | 4621 | [[Uporabnik:Sedefna snala|Sedefna snala]] | 1 |- | 4622 | [[Uporabnik:SecretAgentKlunk|SecretAgentKlunk]] | 1 |- | 4623 | [[Uporabnik:Secnjak15|Secnjak15]] | 1 |- | 4624 | [[Uporabnik:Secnikanja|Secnikanja]] | 1 |- | 4625 | [[Uporabnik:Sebooo.|Sebooo.]] | 1 |- | 4626 | [[Uporabnik:Sebituhtar|Sebituhtar]] | 1 |- | 4627 | [[Uporabnik:Sebastiansta|Sebastiansta]] | 1 |- | 4628 | [[Uporabnik:Sebastiano~slwiki|Sebastiano~slwiki]] | 1 |- | 4629 | [[Uporabnik:Sebaks|Sebaks]] | 1 |- | 4630 | [[Uporabnik:Seba75|Seba75]] | 1 |- | 4631 | [[Uporabnik:Seansoo~slwiki|Seansoo~slwiki]] | 1 |- | 4632 | [[Uporabnik:Sead Mahmutefendić|Sead Mahmutefendić]] | 1 |- | 4633 | [[Uporabnik:Sdukic|Sdukic]] | 1 |- | 4634 | [[Uporabnik:Sdssfd|Sdssfd]] | 1 |- | 4635 | [[Uporabnik:Sdolzan|Sdolzan]] | 1 |- | 4636 | [[Uporabnik:Scotchriver|Scotchriver]] | 1 |- | 4637 | [[Uporabnik:Scofield993|Scofield993]] | 1 |- | 4638 | [[Uporabnik:Scintauer|Scintauer]] | 1 |- | 4639 | [[Uporabnik:SciLEM|SciLEM]] | 1 |- | 4640 | [[Uporabnik:SciDoc18|SciDoc18]] | 1 |- | 4641 | [[Uporabnik:Schweini 7|Schweini 7]] | 1 |- | 4642 | [[Uporabnik:Schwana|Schwana]] | 1 |- | 4643 | [[Uporabnik:Schvrk|Schvrk]] | 1 |- | 4644 | [[Uporabnik:Schtalec|Schtalec]] | 1 |- | 4645 | [[Uporabnik:Schpeltza|Schpeltza]] | 1 |- | 4646 | [[Uporabnik:SchoInTschun|SchoInTschun]] | 1 |- | 4647 | [[Uporabnik:Schme|Schme]] | 1 |- | 4648 | [[Uporabnik:Schjora|Schjora]] | 1 |- | 4649 | [[Uporabnik:Scharcy|Scharcy]] | 1 |- | 4650 | [[Uporabnik:Scek88|Scek88]] | 1 |- | 4651 | [[Uporabnik:Scaniuss|Scaniuss]] | 1 |- | 4652 | [[Uporabnik:Sc7521|Sc7521]] | 1 |- | 4653 | [[Uporabnik:SberbankSI|SberbankSI]] | 1 |- | 4654 | [[Uporabnik:Sb842|Sb842]] | 1 |- | 4655 | [[Uporabnik:Sa&Vilalta|Sa&Vilalta]] | 1 |- | 4656 | [[Uporabnik:Savelij Zimin|Savelij Zimin]] | 1 |- | 4657 | [[Uporabnik:SAVATE|SAVATE]] | 1 |- | 4658 | [[Uporabnik:Sauron~slwiki|Sauron~slwiki]] | 1 |- | 4659 | [[Uporabnik:Sauperl|Sauperl]] | 1 |- | 4660 | [[Uporabnik:Satanarh|Satanarh]] | 1 |- | 4661 | [[Uporabnik:Sasso0101|Sasso0101]] | 1 |- | 4662 | [[Uporabnik:SasquashFan2|SasquashFan2]] | 1 |- | 4663 | [[Uporabnik:Sasopul|Sasopul]] | 1 |- | 4664 | [[Uporabnik:Saso.mravljak|Saso.mravljak]] | 1 |- | 4665 | [[Uporabnik:Sašo Moškon|Sašo Moškon]] | 1 |- | 4666 | [[Uporabnik:Sasomik|Sasomik]] | 1 |- | 4667 | [[Uporabnik:SASO K|SASO K]] | 1 |- | 4668 | [[Uporabnik:Saso.ilisin1|Saso.ilisin1]] | 1 |- | 4669 | [[Uporabnik:Saschakr|Saschakr]] | 1 |- | 4670 | [[Uporabnik:SasaP-3579|SasaP-3579]] | 1 |- | 4671 | [[Uporabnik:Saša Milavec|Saša Milavec]] | 1 |- | 4672 | [[Uporabnik:Sasamar|Sasamar]] | 1 |- | 4673 | [[Uporabnik:Sasamaj|Sasamaj]] | 1 |- | 4674 | [[Uporabnik:Saša J|Saša J]] | 1 |- | 4675 | [[Uporabnik:Sasabl|Sasabl]] | 1 |- | 4676 | [[Uporabnik:Sasabajc|Sasabajc]] | 1 |- | 4677 | [[Uporabnik:SasaB1665|SasaB1665]] | 1 |- | 4678 | [[Uporabnik:Saša 01|Saša 01]] | 1 |- | 4679 | [[Uporabnik:Sas4|Sas4]] | 1 |- | 4680 | [[Uporabnik:Sarry~slwiki|Sarry~slwiki]] | 1 |- | 4681 | [[Uporabnik:Sarica77|Sarica77]] | 1 |- | 4682 | [[Uporabnik:Šargarepa|Šargarepa]] | 1 |- | 4683 | [[Uporabnik:Sareta|Sareta]] | 1 |- | 4684 | [[Uporabnik:Sarelule|Sarelule]] | 1 |- | 4685 | [[Uporabnik:Sarcyka131|Sarcyka131]] | 1 |- | 4686 | [[Uporabnik:SarciRen|SarciRen]] | 1 |- | 4687 | [[Uporabnik:Saravuckovic|Saravuckovic]] | 1 |- | 4688 | [[Uporabnik:Sara shiney|Sara shiney]] | 1 |- | 4689 | [[Uporabnik:SarandaZogaj|SarandaZogaj]] | 1 |- | 4690 | [[Uporabnik:Saramijailovic|Saramijailovic]] | 1 |- | 4691 | [[Uporabnik:SaraMarn|SaraMarn]] | 1 |- | 4692 | [[Uporabnik:Sara Konte|Sara Konte]] | 1 |- | 4693 | [[Uporabnik:Sarakeber|Sarakeber]] | 1 |- | 4694 | [[Uporabnik:Sara Kač|Sara Kač]] | 1 |- | 4695 | [[Uporabnik:Sarak1990|Sarak1990]] | 1 |- | 4696 | [[Uporabnik:Sarahorvat|Sarahorvat]] | 1 |- | 4697 | [[Uporabnik:SaraHK|SaraHK]] | 1 |- | 4698 | [[Uporabnik:Sarah C.|Sarah C.]] | 1 |- | 4699 | [[Uporabnik:Sara Gulam|Sara Gulam]] | 1 |- | 4700 | [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] | 1 |- | 4701 | [[Uporabnik:SaraFarkas13|SaraFarkas13]] | 1 |- | 4702 | [[Uporabnik:Sara Farkaš|Sara Farkaš]] | 1 |- | 4703 | [[Uporabnik:Sara Cicpolk|Sara Cicpolk]] | 1 |- | 4704 | [[Uporabnik:Sarac1994|Sarac1994]] | 1 |- | 4705 | [[Uporabnik:SaraBug|SaraBug]] | 1 |- | 4706 | [[Uporabnik:Sarabrcar|Sarabrcar]] | 1 |- | 4707 | [[Uporabnik:Sapo~slwiki|Sapo~slwiki]] | 1 |- | 4708 | [[Uporabnik:Sanychi|Sanychi]] | 1 |- | 4709 | [[Uporabnik:Sanvidm|Sanvidm]] | 1 |- | 4710 | [[Uporabnik:San Marco Venice|San Marco Venice]] | 1 |- | 4711 | [[Uporabnik:Sankaareudead|Sankaareudead]] | 1 |- | 4712 | [[Uporabnik:Sanje 2014|Sanje 2014]] | 1 |- | 4713 | [[Uporabnik:Sanja Zalar|Sanja Zalar]] | 1 |- | 4714 | [[Uporabnik:Sanjavci|Sanjavci]] | 1 |- | 4715 | [[Uporabnik:Sanja.strojin|Sanja.strojin]] | 1 |- | 4716 | [[Uporabnik:Sanja Roškar|Sanja Roškar]] | 1 |- | 4717 | [[Uporabnik:Sanja Mijajlovič|Sanja Mijajlovič]] | 1 |- | 4718 | [[Uporabnik:SanjaGajanovićinMinelaPuškar|SanjaGajanovićinMinelaPuškar]] | 1 |- | 4719 | [[Uporabnik:Sanja Dorota|Sanja Dorota]] | 1 |- | 4720 | [[Uporabnik:Sanja bukovec|Sanja bukovec]] | 1 |- | 4721 | [[Uporabnik:Sanja1999|Sanja1999]] | 1 |- | 4722 | [[Uporabnik:Sanirana|Sanirana]] | 1 |- | 4723 | [[Uporabnik:Sangor|Sangor]] | 1 |- | 4724 | [[Uporabnik:Sanela.zoran|Sanela.zoran]] | 1 |- | 4725 | [[Uporabnik:Sandrika21|Sandrika21]] | 1 |- | 4726 | [[Uporabnik:Sandrica.modic|Sandrica.modic]] | 1 |- | 4727 | [[Uporabnik:Sandria P|Sandria P]] | 1 |- | 4728 | [[Uporabnik:Sandrcek|Sandrcek]] | 1 |- | 4729 | [[Uporabnik:SandraWeiss|SandraWeiss]] | 1 |- | 4730 | [[Uporabnik:Sandra Vidmar|Sandra Vidmar]] | 1 |- | 4731 | [[Uporabnik:Sandra stumberger|Sandra stumberger]] | 1 |- | 4732 | [[Uporabnik:SANDRAMETKA|SANDRAMETKA]] | 1 |- | 4733 | [[Uporabnik:Sandra lipovec|Sandra lipovec]] | 1 |- | 4734 | [[Uporabnik:Sandralara06|Sandralara06]] | 1 |- | 4735 | [[Uporabnik:Sandra.jakomin|Sandra.jakomin]] | 1 |- | 4736 | [[Uporabnik:Sandra15~slwiki|Sandra15~slwiki]] | 1 |- | 4737 | [[Uporabnik:Sandra00|Sandra00]] | 1 |- | 4738 | [[Uporabnik:Sandorx|Sandorx]] | 1 |- | 4739 | [[Uporabnik:Sandokan12|Sandokan12]] | 1 |- | 4740 | [[Uporabnik:Sandokan1000|Sandokan1000]] | 1 |- | 4741 | [[Uporabnik:Sandizev|Sandizev]] | 1 |- | 4742 | [[Uporabnik:Sanditiatai|Sanditiatai]] | 1 |- | 4743 | [[Uporabnik:Sandiloz|Sandiloz]] | 1 |- | 4744 | [[Uporabnik:SandiBandi|SandiBandi]] | 1 |- | 4745 | [[Uporabnik:Sandesh9822|Sandesh9822]] | 1 |- | 4746 | [[Uporabnik:Samurai9992|Samurai9992]] | 1 |- | 4747 | [[Uporabnik:SamuelKristan|SamuelKristan]] | 1 |- | 4748 | [[Uporabnik:Samueldevetak|Samueldevetak]] | 1 |- | 4749 | [[Uporabnik:Samuel1306|Samuel1306]] | 1 |- | 4750 | [[Uporabnik:Samstudij|Samstudij]] | 1 |- | 4751 | [[Uporabnik:Sam Siera|Sam Siera]] | 1 |- | 4752 | [[Uporabnik:Samoti|Samoti]] | 1 |- | 4753 | [[Uporabnik:Samoswoja|Samoswoja]] | 1 |- | 4754 | [[Uporabnik:Samoom|Samoom]] | 1 |- | 4755 | [[Uporabnik:Samo Oberstar|Samo Oberstar]] | 1 |- | 4756 | [[Uporabnik:Samojaz|Samojaz]] | 1 |- | 4757 | [[Uporabnik:Samo137|Samo137]] | 1 |- | 4758 | [[Uporabnik:Samir11|Samir11]] | 1 |- | 4759 | [[Uporabnik:Samantha0shadow|Samantha0shadow]] | 1 |- | 4760 | [[Uporabnik:Salvad83|Salvad83]] | 1 |- | 4761 | [[Uporabnik:SalobirJure|SalobirJure]] | 1 |- | 4762 | [[Uporabnik:Sally~slwiki|Sally~slwiki]] | 1 |- | 4763 | [[Uporabnik:Salko|Salko]] | 1 |- | 4764 | [[Uporabnik:SalanderLisa|SalanderLisa]] | 1 |- | 4765 | [[Uporabnik:Salamija Rok|Salamija Rok]] | 1 |- | 4766 | [[Uporabnik:Sakmat|Sakmat]] | 1 |- | 4767 | [[Uporabnik:SakineZorcic|SakineZorcic]] | 1 |- | 4768 | [[Uporabnik:Sajorepan|Sajorepan]] | 1 |- | 4769 | [[Uporabnik:Sajmn|Sajmn]] | 1 |- | 4770 | [[Uporabnik:SAINT~slwiki|SAINT~slwiki]] | 1 |- | 4771 | [[Uporabnik:Saintdeath|Saintdeath]] | 1 |- | 4772 | [[Uporabnik:Sagittaviolin|Sagittaviolin]] | 1 |- | 4773 | [[Uporabnik:Sagittarius~slwiki|Sagittarius~slwiki]] | 1 |- | 4774 | [[Uporabnik:Sagi12345|Sagi12345]] | 1 |- | 4775 | [[Uporabnik:Saeros~slwiki|Saeros~slwiki]] | 1 |- | 4776 | [[Uporabnik:SadniJogurt|SadniJogurt]] | 1 |- | 4777 | [[Uporabnik:Sadje200|Sadje200]] | 1 |- | 4778 | [[Uporabnik:ŠAD|ŠAD]] | 1 |- | 4779 | [[Uporabnik:Sachiko|Sachiko]] | 1 |- | 4780 | [[Uporabnik:Sachaalamire|Sachaalamire]] | 1 |- | 4781 | [[Uporabnik:Sabrino4ka|Sabrino4ka]] | 1 |- | 4782 | [[Uporabnik:Sabrina.karajkovic|Sabrina.karajkovic]] | 1 |- | 4783 | [[Uporabnik:SabrinaK|SabrinaK]] | 1 |- | 4784 | [[Uporabnik:Sabotelli|Sabotelli]] | 1 |- | 4785 | [[Uporabnik:Sabinčula|Sabinčula]] | 1 |- | 4786 | [[Uporabnik:Sabinca Poljanšek|Sabinca Poljanšek]] | 1 |- | 4787 | [[Uporabnik:Sabina Trdan|Sabina Trdan]] | 1 |- | 4788 | [[Uporabnik:Sabina.topolnik|Sabina.topolnik]] | 1 |- | 4789 | [[Uporabnik:Sabina.sabic94|Sabina.sabic94]] | 1 |- | 4790 | [[Uporabnik:Sabinar|Sabinar]] | 1 |- | 4791 | [[Uporabnik:Sabina pančur|Sabina pančur]] | 1 |- | 4792 | [[Uporabnik:Sabinamalina|Sabinamalina]] | 1 |- | 4793 | [[Uporabnik:Sabina.k.87|Sabina.k.87]] | 1 |- | 4794 | [[Uporabnik:Sabinaj|Sabinaj]] | 1 |- | 4795 | [[Uporabnik:Sabina Gerdina|Sabina Gerdina]] | 1 |- | 4796 | [[Uporabnik:Sabinadrn|Sabinadrn]] | 1 |- | 4797 | [[Uporabnik:Sabina.bravec|Sabina.bravec]] | 1 |- | 4798 | [[Uporabnik:Sabinabine|Sabinabine]] | 1 |- | 4799 | [[Uporabnik:Sabinabiba|Sabinabiba]] | 1 |- | 4800 | [[Uporabnik:Sabaheta|Sabaheta]] | 1 |- | 4801 | [[Uporabnik:Sabac123|Sabac123]] | 1 |- | 4802 | [[Uporabnik:Saavik256~slwiki|Saavik256~slwiki]] | 1 |- | 4803 | [[Uporabnik:Saaraa7|Saaraa7]] | 1 |- | 4804 | [[Uporabnik:S6969b|S6969b]] | 1 |- | 4805 | [[Uporabnik:S5tjasa|S5tjasa]] | 1 |- | 4806 | [[Uporabnik:S5andv|S5andv]] | 1 |- | 4807 | [[Uporabnik:S4ry|S4ry]] | 1 |- | 4808 | [[Uporabnik:S0me0ne0|S0me0ne0]] | 1 |- | 4809 | [[Uporabnik:Rzek25|Rzek25]] | 1 |- | 4810 | [[Uporabnik:Rydem7005|Rydem7005]] | 1 |- | 4811 | [[Uporabnik:Rwiki200|Rwiki200]] | 1 |- | 4812 | [[Uporabnik:Rvnucec|Rvnucec]] | 1 |- | 4813 | [[Uporabnik:Rutar16|Rutar16]] | 1 |- | 4814 | [[Uporabnik:Rusavacvetka|Rusavacvetka]] | 1 |- | 4815 | [[Uporabnik:Rupicapra Rupicapra|Rupicapra Rupicapra]] | 1 |- | 4816 | [[Uporabnik:Rugierro|Rugierro]] | 1 |- | 4817 | [[Uporabnik:Rudolf.devinski|Rudolf.devinski]] | 1 |- | 4818 | [[Uporabnik:Rudi.m|Rudi.m]] | 1 |- | 4819 | [[Uporabnik:Ruby123456789|Ruby123456789]] | 1 |- | 4820 | [[Uporabnik:Rstopar|Rstopar]] | 1 |- | 4821 | [[Uporabnik:R.sinkovec|R.sinkovec]] | 1 |- | 4822 | [[Uporabnik:Rsercer|Rsercer]] | 1 |- | 4823 | [[Uporabnik:Rroblek|Rroblek]] | 1 |- | 4824 | [[Uporabnik:Rrimc|Rrimc]] | 1 |- | 4825 | [[Uporabnik:RRebeka|RRebeka]] | 1 |- | 4826 | [[Uporabnik:Rpika|Rpika]] | 1 |- | 4827 | [[Uporabnik:R. P.|R. P.]] | 1 |- | 4828 | [[Uporabnik:Rozles|Rozles]] | 1 |- | 4829 | [[Uporabnik:Rozalijar|Rozalijar]] | 1 |- | 4830 | [[Uporabnik:Royanès~slwiki|Royanès~slwiki]] | 1 |- | 4831 | [[Uporabnik:Rox|Rox]] | 1 |- | 4832 | [[Uporabnik:RovcaninM|RovcaninM]] | 1 |- | 4833 | [[Uporabnik:Rotnik1231|Rotnik1231]] | 1 |- | 4834 | [[Uporabnik:Rotara|Rotara]] | 1 |- | 4835 | [[Uporabnik:Rost frei|Rost frei]] | 1 |- | 4836 | [[Uporabnik:Rossoneri~slwiki|Rossoneri~slwiki]] | 1 |- | 4837 | [[Uporabnik:Rosili77|Rosili77]] | 1 |- | 4838 | [[Uporabnik:Rosey~slwiki|Rosey~slwiki]] | 1 |- | 4839 | [[Uporabnik:Rose Taylor|Rose Taylor]] | 1 |- | 4840 | [[Uporabnik:Rosana1993|Rosana1993]] | 1 |- | 4841 | [[Uporabnik:Rosalee97|Rosalee97]] | 1 |- | 4842 | [[Uporabnik:Roreven|Roreven]] | 1 |- | 4843 | [[Uporabnik:Roni125|Roni125]] | 1 |- | 4844 | [[Uporabnik:Rongloful|Rongloful]] | 1 |- | 4845 | [[Uporabnik:RoNaLdO 7|RoNaLdO 7]] | 1 |- | 4846 | [[Uporabnik:RomeoOscarKilo|RomeoOscarKilo]] | 1 |- | 4847 | [[Uporabnik:Romansvn|Romansvn]] | 1 |- | 4848 | [[Uporabnik:Romana.tomic|Romana.tomic]] | 1 |- | 4849 | [[Uporabnik:Romana.tavcar|Romana.tavcar]] | 1 |- | 4850 | [[Uporabnik:Romana pravne|Romana pravne]] | 1 |- | 4851 | [[Uporabnik:Romana235|Romana235]] | 1 |- | 4852 | [[Uporabnik:RolandaAmek|RolandaAmek]] | 1 |- | 4853 | [[Uporabnik:Rok Žitnik|Rok Žitnik]] | 1 |- | 4854 | [[Uporabnik:Roky90|Roky90]] | 1 |- | 4855 | [[Uporabnik:Roky1337|Roky1337]] | 1 |- | 4856 | [[Uporabnik:RokX|RokX]] | 1 |- | 4857 | [[Uporabnik:RokVrtin|RokVrtin]] | 1 |- | 4858 | [[Uporabnik:Rok V. in Jakob Š.|Rok V. in Jakob Š.]] | 1 |- | 4859 | [[Uporabnik:Rokuk|Rokuk]] | 1 |- | 4860 | [[Uporabnik:Rokstar743|Rokstar743]] | 1 |- | 4861 | [[Uporabnik:Rok Špacapan|Rok Špacapan]] | 1 |- | 4862 | [[Uporabnik:RokSimic|RokSimic]] | 1 |- | 4863 | [[Uporabnik:Rok.selko|Rok.selko]] | 1 |- | 4864 | [[Uporabnik:Rok puhar|Rok puhar]] | 1 |- | 4865 | [[Uporabnik:RokP|RokP]] | 1 |- | 4866 | [[Uporabnik:Rok Nežič|Rok Nežič]] | 1 |- | 4867 | [[Uporabnik:RokN|RokN]] | 1 |- | 4868 | [[Uporabnik:Rok Mrvič|Rok Mrvič]] | 1 |- | 4869 | [[Uporabnik:Rokm|Rokm]] | 1 |- | 4870 | [[Uporabnik:Rokk8|Rokk8]] | 1 |- | 4871 | [[Uporabnik:Rokinjure|Rokinjure]] | 1 |- | 4872 | [[Uporabnik:Rokgm|Rokgm]] | 1 |- | 4873 | [[Uporabnik:Rokg11|Rokg11]] | 1 |- | 4874 | [[Uporabnik:Rok&Denis|Rok&Denis]] | 1 |- | 4875 | [[Uporabnik:Rokbeigot|Rokbeigot]] | 1 |- | 4876 | [[Uporabnik:Rok85|Rok85]] | 1 |- | 4877 | [[Uporabnik:Rok301|Rok301]] | 1 |- | 4878 | [[Uporabnik:Rok1998|Rok1998]] | 1 |- | 4879 | [[Uporabnik:Rok12345|Rok12345]] | 1 |- | 4880 | [[Uporabnik:Rojmin|Rojmin]] | 1 |- | 4881 | [[Uporabnik:Rojenice|Rojenice]] | 1 |- | 4882 | [[Uporabnik:Rogtea|Rogtea]] | 1 |- | 4883 | [[Uporabnik:Rogi9900|Rogi9900]] | 1 |- | 4884 | [[Uporabnik:Rogatko|Rogatko]] | 1 |- | 4885 | [[Uporabnik:Rogalsky~slwiki|Rogalsky~slwiki]] | 1 |- | 4886 | [[Uporabnik:RockyMint|RockyMint]] | 1 |- | 4887 | [[Uporabnik:Rock mc1|Rock mc1]] | 1 |- | 4888 | [[Uporabnik:Rock&Blues|Rock&Blues]] | 1 |- | 4889 | [[Uporabnik:Rocco|Rocco]] | 1 |- | 4890 | [[Uporabnik:Robi~slwiki|Robi~slwiki]] | 1 |- | 4891 | [[Uporabnik:Robinrismal|Robinrismal]] | 1 |- | 4892 | [[Uporabnik:Robimaselj|Robimaselj]] | 1 |- | 4893 | [[Uporabnik:RobiDanij|RobiDanij]] | 1 |- | 4894 | [[Uporabnik:Robi7|Robi7]] | 1 |- | 4895 | [[Uporabnik:Robi41|Robi41]] | 1 |- | 4896 | [[Uporabnik:Robertv~slwiki|Robertv~slwiki]] | 1 |- | 4897 | [[Uporabnik:Robert~slwiki|Robert~slwiki]] | 1 |- | 4898 | [[Uporabnik:RobertSkan|RobertSkan]] | 1 |- | 4899 | [[Uporabnik:Robert Pavlovič|Robert Pavlovič]] | 1 |- | 4900 | [[Uporabnik:RobertK~slwiki|RobertK~slwiki]] | 1 |- | 4901 | [[Uporabnik:Robert.ko|Robert.ko]] | 1 |- | 4902 | [[Uporabnik:Robert Ivanc 1|Robert Ivanc 1]] | 1 |- | 4903 | [[Uporabnik:Robert.coso|Robert.coso]] | 1 |- | 4904 | [[Uporabnik:Robert321|Robert321]] | 1 |- | 4905 | [[Uporabnik:Robbus|Robbus]] | 1 |- | 4906 | [[Uporabnik:Robbar|Robbar]] | 1 |- | 4907 | [[Uporabnik:Rob1Mar|Rob1Mar]] | 1 |- | 4908 | [[Uporabnik:RoadracerSLO|RoadracerSLO]] | 1 |- | 4909 | [[Uporabnik:Roader|Roader]] | 1 |- | 4910 | [[Uporabnik:RNurse|RNurse]] | 1 |- | 4911 | [[Uporabnik:Rmarinic|Rmarinic]] | 1 |- | 4912 | [[Uporabnik:Rma1902|Rma1902]] | 1 |- | 4913 | [[Uporabnik:Rkicma|Rkicma]] | 1 |- | 4914 | [[Uporabnik:Rkamnikar|Rkamnikar]] | 1 |- | 4915 | [[Uporabnik:Rizik123|Rizik123]] | 1 |- | 4916 | [[Uporabnik:Rivoks|Rivoks]] | 1 |- | 4917 | [[Uporabnik:Rissi|Rissi]] | 1 |- | 4918 | [[Uporabnik:Risba|Risba]] | 1 |- | 4919 | [[Uporabnik:Risa LB|Risa LB]] | 1 |- | 4920 | [[Uporabnik:Ripdfg|Ripdfg]] | 1 |- | 4921 | [[Uporabnik:Riot77~slwiki|Riot77~slwiki]] | 1 |- | 4922 | [[Uporabnik:Rinksarah1|Rinksarah1]] | 1 |- | 4923 | [[Uporabnik:Rina Perko|Rina Perko]] | 1 |- | 4924 | [[Uporabnik:Riky~slwiki|Riky~slwiki]] | 1 |- | 4925 | [[Uporabnik:Riksjag|Riksjag]] | 1 |- | 4926 | [[Uporabnik:Riko d.o.o.|Riko d.o.o.]] | 1 |- | 4927 | [[Uporabnik:Rikarda|Rikarda]] | 1 |- | 4928 | [[Uporabnik:RiJoPaGe|RiJoPaGe]] | 1 |- | 4929 | [[Uporabnik:Rijavecm|Rijavecm]] | 1 |- | 4930 | [[Uporabnik:Riddler84|Riddler84]] | 1 |- | 4931 | [[Uporabnik:Ricuka|Ricuka]] | 1 |- | 4932 | [[Uporabnik:Rick570|Rick570]] | 1 |- | 4933 | [[Uporabnik:Richard~slwiki|Richard~slwiki]] | 1 |- | 4934 | [[Uporabnik:Ribicpepe|Ribicpepe]] | 1 |- | 4935 | [[Uporabnik:Rhona|Rhona]] | 1 |- | 4936 | [[Uporabnik:RHAXHIJA|RHAXHIJA]] | 1 |- | 4937 | [[Uporabnik:RGlobokar|RGlobokar]] | 1 |- | 4938 | [[Uporabnik:RFunicorn|RFunicorn]] | 1 |- | 4939 | [[Uporabnik:Rfegus|Rfegus]] | 1 |- | 4940 | [[Uporabnik:Rezzek|Rezzek]] | 1 |- | 4941 | [[Uporabnik:Reyer~slwiki|Reyer~slwiki]] | 1 |- | 4942 | [[Uporabnik:RexMortali|RexMortali]] | 1 |- | 4943 | [[Uporabnik:Revolucionar~slwiki|Revolucionar~slwiki]] | 1 |- | 4944 | [[Uporabnik:RetroFuture|RetroFuture]] | 1 |- | 4945 | [[Uporabnik:Retrej|Retrej]] | 1 |- | 4946 | [[Uporabnik:Reptor|Reptor]] | 1 |- | 4947 | [[Uporabnik:Rene.brunec|Rene.brunec]] | 1 |- | 4948 | [[Uporabnik:RenatoI|RenatoI]] | 1 |- | 4949 | [[Uporabnik:Renatka198824|Renatka198824]] | 1 |- | 4950 | [[Uporabnik:Renata93|Renata93]] | 1 |- | 4951 | [[Uporabnik:Renamed user 88jsnr93ig|Renamed user 88jsnr93ig]] | 1 |- | 4952 | [[Uporabnik:Remi994|Remi994]] | 1 |- | 4953 | [[Uporabnik:RejcD05|RejcD05]] | 1 |- | 4954 | [[Uporabnik:Reinthal~slwiki|Reinthal~slwiki]] | 1 |- | 4955 | [[Uporabnik:Rehberger|Rehberger]] | 1 |- | 4956 | [[Uporabnik:Regina Rahela|Regina Rahela]] | 1 |- | 4957 | [[Uporabnik:Reginamelisa|Reginamelisa]] | 1 |- | 4958 | [[Uporabnik:Refrigerator~slwiki|Refrigerator~slwiki]] | 1 |- | 4959 | [[Uporabnik:Referatprednostno|Referatprednostno]] | 1 |- | 4960 | [[Uporabnik:Redyheady|Redyheady]] | 1 |- | 4961 | [[Uporabnik:Redmir|Redmir]] | 1 |- | 4962 | [[Uporabnik:RebolE|RebolE]] | 1 |- | 4963 | [[Uporabnik:Rebeka Potapljač|Rebeka Potapljač]] | 1 |- | 4964 | [[Uporabnik:Rebekakov|Rebekakov]] | 1 |- | 4965 | [[Uporabnik:Rebeka Brunšek|Rebeka Brunšek]] | 1 |- | 4966 | [[Uporabnik:Rebekabregar|Rebekabregar]] | 1 |- | 4967 | [[Uporabnik:RebekaBrcvak|RebekaBrcvak]] | 1 |- | 4968 | [[Uporabnik:Rebeka89|Rebeka89]] | 1 |- | 4969 | [[Uporabnik:Real Sergent|Real Sergent]] | 1 |- | 4970 | [[Uporabnik:Rdezma|Rdezma]] | 1 |- | 4971 | [[Uporabnik:Rdeča opica|Rdeča opica]] | 1 |- | 4972 | [[Uporabnik:Rcuckovic|Rcuckovic]] | 1 |- | 4973 | [[Uporabnik:Rbratec|Rbratec]] | 1 |- | 4974 | [[Uporabnik:Razala|Razala]] | 1 |- | 4975 | [[Uporabnik:Raykiller911|Raykiller911]] | 1 |- | 4976 | [[Uporabnik:RayJohnCreator|RayJohnCreator]] | 1 |- | 4977 | [[Uporabnik:Ravnjak sobot|Ravnjak sobot]] | 1 |- | 4978 | [[Uporabnik:Ravnateljstvo|Ravnateljstvo]] | 1 |- | 4979 | [[Uporabnik:Ravenist|Ravenist]] | 1 |- | 4980 | [[Uporabnik:Ratter~slwiki|Ratter~slwiki]] | 1 |- | 4981 | [[Uporabnik:Rastislav Sustarsic|Rastislav Sustarsic]] | 1 |- | 4982 | [[Uporabnik:Rapper~slwiki|Rapper~slwiki]] | 1 |- | 4983 | [[Uporabnik:Raphael~slwiki|Raphael~slwiki]] | 1 |- | 4984 | [[Uporabnik:Ranná hviezda|Ranná hviezda]] | 1 |- | 4985 | [[Uporabnik:Ranjaro|Ranjaro]] | 1 |- | 4986 | [[Uporabnik:RaMiBRu|RaMiBRu]] | 1 |- | 4987 | [[Uporabnik:RamboTweetyBird|RamboTweetyBird]] | 1 |- | 4988 | [[Uporabnik:Ralu~slwiki|Ralu~slwiki]] | 1 |- | 4989 | [[Uporabnik:Rajzm|Rajzm]] | 1 |- | 4990 | [[Uporabnik:Rajteric|Rajteric]] | 1 |- | 4991 | [[Uporabnik:Rahnek|Rahnek]] | 1 |- | 4992 | [[Uporabnik:Ragod|Ragod]] | 1 |- | 4993 | [[Uporabnik:Rago|Rago]] | 1 |- | 4994 | [[Uporabnik:Ragerk|Ragerk]] | 1 |- | 4995 | [[Uporabnik:Rafiki~slwiki|Rafiki~slwiki]] | 1 |- | 4996 | [[Uporabnik:Radovednostkrepi|Radovednostkrepi]] | 1 |- | 4997 | [[Uporabnik:Rados~slwiki|Rados~slwiki]] | 1 |- | 4998 | [[Uporabnik:Radopan|Radopan]] | 1 |- | 4999 | [[Uporabnik:Racunalnicar|Racunalnicar]] | 1 |- | 5000 | [[Uporabnik:RaBBiTKa|RaBBiTKa]] | 1 |- |} tdn4a7bwc1taann4pjqxwwdhqdnefjr 4 485417 5726266 5719946 2022-08-01T02:25:52Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 5001–6000 wikitext text/x-wiki === 5001–6000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 5001 | [[Uporabnik:Qwert56~slwiki|Qwert56~slwiki]] | 1 |- | 5002 | [[Uporabnik:Qwerasdf212|Qwerasdf212]] | 1 |- | 5003 | [[Uporabnik:Quickload|Quickload]] | 1 |- | 5004 | [[Uporabnik:Queenofspades95|Queenofspades95]] | 1 |- | 5005 | [[Uporabnik:PZUFIC|PZUFIC]] | 1 |- | 5006 | [[Uporabnik:Pzn2020|Pzn2020]] | 1 |- | 5007 | [[Uporabnik:Pzabret|Pzabret]] | 1 |- | 5008 | [[Uporabnik:P.vrhovnik|P.vrhovnik]] | 1 |- | 5009 | [[Uporabnik:Pvcokna|Pvcokna]] | 1 |- | 5010 | [[Uporabnik:Putr|Putr]] | 1 |- | 5011 | [[Uporabnik:PutkaZbilje|PutkaZbilje]] | 1 |- | 5012 | [[Uporabnik:Pusnik14|Pusnik14]] | 1 |- | 5013 | [[Uporabnik:Purplemunchmallow|Purplemunchmallow]] | 1 |- | 5014 | [[Uporabnik:Purg.aljaz|Purg.aljaz]] | 1 |- | 5015 | [[Uporabnik:Punk nejči|Punk nejči]] | 1 |- | 5016 | [[Uporabnik:PUnK|PUnK]] | 1 |- | 5017 | [[Uporabnik:Pundigaka|Pundigaka]] | 1 |- | 5018 | [[Uporabnik:Pumpkin212|Pumpkin212]] | 1 |- | 5019 | [[Uporabnik:Pumpie|Pumpie]] | 1 |- | 5020 | [[Uporabnik:Puhi|Puhi]] | 1 |- | 5021 | [[Uporabnik:Puella~slwiki|Puella~slwiki]] | 1 |- | 5022 | [[Uporabnik:Puci 13|Puci 13]] | 1 |- | 5023 | [[Uporabnik:Pubi2010|Pubi2010]] | 1 |- | 5024 | [[Uporabnik:Ptio|Ptio]] | 1 |- | 5025 | [[Uporabnik:Pteichme|Pteichme]] | 1 |- | 5026 | [[Uporabnik:PTE|PTE]] | 1 |- | 5027 | [[Uporabnik:PTanja|PTanja]] | 1 |- | 5028 | [[Uporabnik:Psycho172~slwiki|Psycho172~slwiki]] | 1 |- | 5029 | [[Uporabnik:Psihologija|Psihologija]] | 1 |- | 5030 | [[Uporabnik:Psiholog-92|Psiholog-92]] | 1 |- | 5031 | [[Uporabnik:Psandi|Psandi]] | 1 |- | 5032 | [[Uporabnik:PRSIMBIOZA|PRSIMBIOZA]] | 1 |- | 5033 | [[Uporabnik:Provezano|Provezano]] | 1 |- | 5034 | [[Uporabnik:Prosenc|Prosenc]] | 1 |- | 5035 | [[Uporabnik:Pro Regnum Siciliæ|Pro Regnum Siciliæ]] | 1 |- | 5036 | [[Uporabnik:Prometnik|Prometnik]] | 1 |- | 5037 | [[Uporabnik:ProkletaLubenica|ProkletaLubenica]] | 1 |- | 5038 | [[Uporabnik:Professor Olavo|Professor Olavo]] | 1 |- | 5039 | [[Uporabnik:Professor LTR - Professor do Povo|Professor LTR - Professor do Povo]] | 1 |- | 5040 | [[Uporabnik:Profesor~slwiki|Profesor~slwiki]] | 1 |- | 5041 | [[Uporabnik:Profesorica|Profesorica]] | 1 |- | 5042 | [[Uporabnik:Proexcelsis|Proexcelsis]] | 1 |- | 5043 | [[Uporabnik:ProBAKSTER|ProBAKSTER]] | 1 |- | 5044 | [[Uporabnik:Prmarko|Prmarko]] | 1 |- | 5045 | [[Uporabnik:-pristic-|-pristic-]] | 1 |- | 5046 | [[Uporabnik:Prispevkar|Prispevkar]] | 1 |- | 5047 | [[Uporabnik:Prispevam|Prispevam]] | 1 |- | 5048 | [[Uporabnik:Priso88|Priso88]] | 1 |- | 5049 | [[Uporabnik:Princeska|Princeska]] | 1 |- | 5050 | [[Uporabnik:Princesa4!|Princesa4!]] | 1 |- | 5051 | [[Uporabnik:Prina12|Prina12]] | 1 |- | 5052 | [[Uporabnik:Primus1980|Primus1980]] | 1 |- | 5053 | [[Uporabnik:Primozsu|Primozsu]] | 1 |- | 5054 | [[Uporabnik:Primoz.puncuh|Primoz.puncuh]] | 1 |- | 5055 | [[Uporabnik:Primoz.oberc|Primoz.oberc]] | 1 |- | 5056 | [[Uporabnik:Primozh|Primozh]] | 1 |- | 5057 | [[Uporabnik:Primoz.eddie|Primoz.eddie]] | 1 |- | 5058 | [[Uporabnik:Primozd|Primozd]] | 1 |- | 5059 | [[Uporabnik:Primoz23|Primoz23]] | 1 |- | 5060 | [[Uporabnik:Primoz 1231|Primoz 1231]] | 1 |- | 5061 | [[Uporabnik:Primorske novice|Primorske novice]] | 1 |- | 5062 | [[Uporabnik:Primi99|Primi99]] | 1 |- | 5063 | [[Uporabnik:Primi9758|Primi9758]] | 1 |- | 5064 | [[Uporabnik:Primi11|Primi11]] | 1 |- | 5065 | [[Uporabnik:PrijateljNani2015|PrijateljNani2015]] | 1 |- | 5066 | [[Uporabnik:Prijatelj durrutija|Prijatelj durrutija]] | 1 |- | 5067 | [[Uporabnik:Priimek.ime|Priimek.ime]] | 1 |- | 5068 | [[Uporabnik:Preveri|Preveri]] | 1 |- | 5069 | [[Uporabnik:Prevajalec|Prevajalec]] | 1 |- | 5070 | [[Uporabnik:PrettyBoy~slwiki|PrettyBoy~slwiki]] | 1 |- | 5071 | [[Uporabnik:Press.nino|Press.nino]] | 1 |- | 5072 | [[Uporabnik:Pressduck|Pressduck]] | 1 |- | 5073 | [[Uporabnik:Preseren1800|Preseren1800]] | 1 |- | 5074 | [[Uporabnik:Premia~slwiki|Premia~slwiki]] | 1 |- | 5075 | [[Uporabnik:Premak|Premak]] | 1 |- | 5076 | [[Uporabnik:Predelanka|Predelanka]] | 1 |- | 5077 | [[Uporabnik:Predator777|Predator777]] | 1 |- | 5078 | [[Uporabnik:Prebold|Prebold]] | 1 |- | 5079 | [[Uporabnik:Prebliski21|Prebliski21]] | 1 |- | 5080 | [[Uporabnik:Pravi40|Pravi40]] | 1 |- | 5081 | [[Uporabnik:Pravda1989|Pravda1989]] | 1 |- | 5082 | [[Uporabnik:Prašnatipkovnica|Prašnatipkovnica]] | 1 |- | 5083 | [[Uporabnik:Prapotnik|Prapotnik]] | 1 |- | 5084 | [[Uporabnik:Pradheepnair|Pradheepnair]] | 1 |- | 5085 | [[Uporabnik:Pprim1|Pprim1]] | 1 |- | 5086 | [[Uporabnik:Pprelogar|Pprelogar]] | 1 |- | 5087 | [[Uporabnik:Pplusko|Pplusko]] | 1 |- | 5088 | [[Uporabnik:Ppareznik|Ppareznik]] | 1 |- | 5089 | [[Uporabnik:Pp243|Pp243]] | 1 |- | 5090 | [[Uporabnik:Poziga|Poziga]] | 1 |- | 5091 | [[Uporabnik:PozarK|PozarK]] | 1 |- | 5092 | [[Uporabnik:Powership~slwiki|Powership~slwiki]] | 1 |- | 5093 | [[Uporabnik:Povirkslovenist|Povirkslovenist]] | 1 |- | 5094 | [[Uporabnik:Povezave|Povezave]] | 1 |- | 5095 | [[Uporabnik:Pouzk|Pouzk]] | 1 |- | 5096 | [[Uporabnik:Potrpinx|Potrpinx]] | 1 |- | 5097 | [[Uporabnik:Potnikp|Potnikp]] | 1 |- | 5098 | [[Uporabnik:Potepinko|Potepinko]] | 1 |- | 5099 | [[Uporabnik:Potepinkapinka|Potepinkapinka]] | 1 |- | 5100 | [[Uporabnik:Postenkar|Postenkar]] | 1 |- | 5101 | [[Uporabnik:PosionRat|PosionRat]] | 1 |- | 5102 | [[Uporabnik:Posics|Posics]] | 1 |- | 5103 | [[Uporabnik:Posegazus|Posegazus]] | 1 |- | 5104 | [[Uporabnik:Posega11|Posega11]] | 1 |- | 5105 | [[Uporabnik:Porval Bojanov|Porval Bojanov]] | 1 |- | 5106 | [[Uporabnik:PortN|PortN]] | 1 |- | 5107 | [[Uporabnik:Porednibožiček|Porednibožiček]] | 1 |- | 5108 | [[Uporabnik:Porcelan12|Porcelan12]] | 1 |- | 5109 | [[Uporabnik:Popikalo|Popikalo]] | 1 |- | 5110 | [[Uporabnik:Popii|Popii]] | 1 |- | 5111 | [[Uporabnik:PonosniSlovenec|PonosniSlovenec]] | 1 |- | 5112 | [[Uporabnik:Ponedeljek|Ponedeljek]] | 1 |- | 5113 | [[Uporabnik:Pomočnica za vse|Pomočnica za vse]] | 1 |- | 5114 | [[Uporabnik:Pomlad2009|Pomlad2009]] | 1 |- | 5115 | [[Uporabnik:Pomlad|Pomlad]] | 1 |- | 5116 | [[Uporabnik:Pomarancha11|Pomarancha11]] | 1 |- | 5117 | [[Uporabnik:Polz76|Polz76]] | 1 |- | 5118 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021TK|PolonistikaZS2021TK]] | 1 |- | 5119 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021 PL|PolonistikaZS2021 PL]] | 1 |- | 5120 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 FH|Polonistika ZS2020 FH]] | 1 |- | 5121 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 cvelbar|Polonistika ZS2020 cvelbar]] | 1 |- | 5122 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 AS|Polonistika ZS2020 AS]] | 1 |- | 5123 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2019RA|PolonistikaZS2019RA]] | 1 |- | 5124 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2022ND|PolonistikaLS2022ND]] | 1 |- | 5125 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 cvelbar|Polonistika LS2020 cvelbar]] | 1 |- | 5126 | [[Uporabnik:Polonistika LS2019 as|Polonistika LS2019 as]] | 1 |- | 5127 | [[Uporabnik:Polonistika L2020 KI|Polonistika L2020 KI]] | 1 |- | 5128 | [[Uporabnik:PolonistikaKatja|PolonistikaKatja]] | 1 |- | 5129 | [[Uporabnik:Polonistika123|Polonistika123]] | 1 |- | 5130 | [[Uporabnik:Polonij95|Polonij95]] | 1 |- | 5131 | [[Uporabnik:Poloncic|Poloncic]] | 1 |- | 5132 | [[Uporabnik:PoloncaS|PoloncaS]] | 1 |- | 5133 | [[Uporabnik:Polonca Ban|Polonca Ban]] | 1 |- | 5134 | [[Uporabnik:Poloncaaa|Poloncaaa]] | 1 |- | 5135 | [[Uporabnik:PolonaV|PolonaV]] | 1 |- | 5136 | [[Uporabnik:PolonaSest|PolonaSest]] | 1 |- | 5137 | [[Uporabnik:PolonaRot|PolonaRot]] | 1 |- | 5138 | [[Uporabnik:Polona Pirnat|Polona Pirnat]] | 1 |- | 5139 | [[Uporabnik:Polonap|Polonap]] | 1 |- | 5140 | [[Uporabnik:Polonana|Polonana]] | 1 |- | 5141 | [[Uporabnik:Polona Humar|Polona Humar]] | 1 |- | 5142 | [[Uporabnik:Polona84|Polona84]] | 1 |- | 5143 | [[Uporabnik:Polona55|Polona55]] | 1 |- | 5144 | [[Uporabnik:Polnilec|Polnilec]] | 1 |- | 5145 | [[Uporabnik:Polnaluna29|Polnaluna29]] | 1 |- | 5146 | [[Uporabnik:Poljansekk|Poljansekk]] | 1 |- | 5147 | [[Uporabnik:Poljanc|Poljanc]] | 1 |- | 5148 | [[Uporabnik:Polictomaz|Polictomaz]] | 1 |- | 5149 | [[Uporabnik:PoliceWorker|PoliceWorker]] | 1 |- | 5150 | [[Uporabnik:Poli85|Poli85]] | 1 |- | 5151 | [[Uporabnik:PolHom6|PolHom6]] | 1 |- | 5152 | [[Uporabnik:Poletuša|Poletuša]] | 1 |- | 5153 | [[Uporabnik:Poletnisončnizahod|Poletnisončnizahod]] | 1 |- | 5154 | [[Uporabnik:Poldek tedy|Poldek tedy]] | 1 |- | 5155 | [[Uporabnik:Polde|Polde]] | 1 |- | 5156 | [[Uporabnik:Polatski|Polatski]] | 1 |- | 5157 | [[Uporabnik:Pokrajac|Pokrajac]] | 1 |- | 5158 | [[Uporabnik:PoklarUlrih|PoklarUlrih]] | 1 |- | 5159 | [[Uporabnik:Pohorc91|Pohorc91]] | 1 |- | 5160 | [[Uporabnik:Poglej kdo|Poglej kdo]] | 1 |- | 5161 | [[Uporabnik:Podsabotin|Podsabotin]] | 1 |- | 5162 | [[Uporabnik:Podoreh|Podoreh]] | 1 |- | 5163 | [[Uporabnik:Podoknicar|Podoknicar]] | 1 |- | 5164 | [[Uporabnik:Podim|Podim]] | 1 |- | 5165 | [[Uporabnik:Pmr123|Pmr123]] | 1 |- | 5166 | [[Uporabnik:Pmkj|Pmkj]] | 1 |- | 5167 | [[Uporabnik:Pmirnik|Pmirnik]] | 1 |- | 5168 | [[Uporabnik:Plvsultra|Plvsultra]] | 1 |- | 5169 | [[Uporabnik:Plos.ana|Plos.ana]] | 1 |- | 5170 | [[Uporabnik:Plokly|Plokly]] | 1 |- | 5171 | [[Uporabnik:Pliskopolje45|Pliskopolje45]] | 1 |- | 5172 | [[Uporabnik:Pleterski|Pleterski]] | 1 |- | 5173 | [[Uporabnik:Plesbarb|Plesbarb]] | 1 |- | 5174 | [[Uporabnik:Plazma|Plazma]] | 1 |- | 5175 | [[Uporabnik:PlazilecPat|PlazilecPat]] | 1 |- | 5176 | [[Uporabnik:Plavomorje|Plavomorje]] | 1 |- | 5177 | [[Uporabnik:Plavček|Plavček]] | 1 |- | 5178 | [[Uporabnik:Plavanjepkir|Plavanjepkir]] | 1 |- | 5179 | [[Uporabnik:Platnica13|Platnica13]] | 1 |- | 5180 | [[Uporabnik:PlanetGV|PlanetGV]] | 1 |- | 5181 | [[Uporabnik:PlaneSpotter|PlaneSpotter]] | 1 |- | 5182 | [[Uporabnik:PlagueRat6|PlagueRat6]] | 1 |- | 5183 | [[Uporabnik:Placki|Placki]] | 1 |- | 5184 | [[Uporabnik:Pkrzic|Pkrzic]] | 1 |- | 5185 | [[Uporabnik:Pkozin|Pkozin]] | 1 |- | 5186 | [[Uporabnik:Pkociper37|Pkociper37]] | 1 |- | 5187 | [[Uporabnik:PK Ljubljana|PK Ljubljana]] | 1 |- | 5188 | [[Uporabnik:Pjesdzebo|Pjesdzebo]] | 1 |- | 5189 | [[Uporabnik:Pjazb3|Pjazb3]] | 1 |- | 5190 | [[Uporabnik:P-Jager|P-Jager]] | 1 |- | 5191 | [[Uporabnik:PiWiki|PiWiki]] | 1 |- | 5192 | [[Uporabnik:Pistak|Pistak]] | 1 |- | 5193 | [[Uporabnik:Pistacija17|Pistacija17]] | 1 |- | 5194 | [[Uporabnik:Pisscracker|Pisscracker]] | 1 |- | 5195 | [[Uporabnik:Pisovalec|Pisovalec]] | 1 |- | 5196 | [[Uporabnik:Pismonoša|Pismonoša]] | 1 |- | 5197 | [[Uporabnik:Piščanec|Piščanec]] | 1 |- | 5198 | [[Uporabnik:Pirih j|Pirih j]] | 1 |- | 5199 | [[Uporabnik:Pircj|Pircj]] | 1 |- | 5200 | [[Uporabnik:Pirc ana-marija|Pirc ana-marija]] | 1 |- | 5201 | [[Uporabnik:Piramida5|Piramida5]] | 1 |- | 5202 | [[Uporabnik:Pipintuk|Pipintuk]] | 1 |- | 5203 | [[Uporabnik:PiPiKaBrand|PiPiKaBrand]] | 1 |- | 5204 | [[Uporabnik:Pinus~slwiki|Pinus~slwiki]] | 1 |- | 5205 | [[Uporabnik:Pinna|Pinna]] | 1 |- | 5206 | [[Uporabnik:Pinky sl (dvojnik)|Pinky sl (dvojnik)]] | 1 |- | 5207 | [[Uporabnik:PinkShadow|PinkShadow]] | 1 |- | 5208 | [[Uporabnik:Pinki|Pinki]] | 1 |- | 5209 | [[Uporabnik:Pink Drive-In|Pink Drive-In]] | 1 |- | 5210 | [[Uporabnik:Pink2828|Pink2828]] | 1 |- | 5211 | [[Uporabnik:Pingus~slwiki|Pingus~slwiki]] | 1 |- | 5212 | [[Uporabnik:Pingo~slwiki|Pingo~slwiki]] | 1 |- | 5213 | [[Uporabnik:Pingo1001|Pingo1001]] | 1 |- | 5214 | [[Uporabnik:Pingit|Pingit]] | 1 |- | 5215 | [[Uporabnik:PineApple|PineApple]] | 1 |- | 5216 | [[Uporabnik:Pilon~slwiki|Pilon~slwiki]] | 1 |- | 5217 | [[Uporabnik:Pilgrim1712|Pilgrim1712]] | 1 |- | 5218 | [[Uporabnik:Piksna|Piksna]] | 1 |- | 5219 | [[Uporabnik:Pikpok5|Pikpok5]] | 1 |- | 5220 | [[Uporabnik:Pikovit|Pikovit]] | 1 |- | 5221 | [[Uporabnik:Pikolin83|Pikolin83]] | 1 |- | 5222 | [[Uporabnik:Pikica*pikica|Pikica*pikica]] | 1 |- | 5223 | [[Uporabnik:Pikicafrrfrr|Pikicafrrfrr]] | 1 |- | 5224 | [[Uporabnik:Pikica32|Pikica32]] | 1 |- | 5225 | [[Uporabnik:Pikec111|Pikec111]] | 1 |- | 5226 | [[Uporabnik:Pikapolonica8885|Pikapolonica8885]] | 1 |- | 5227 | [[Uporabnik:Pikapolonica 6|Pikapolonica 6]] | 1 |- | 5228 | [[Uporabnik:Pikapolonica1|Pikapolonica1]] | 1 |- | 5229 | [[Uporabnik:Pika As|Pika As]] | 1 |- | 5230 | [[Uporabnik:Pika.Ana|Pika.Ana]] | 1 |- | 5231 | [[Uporabnik:Piia1999|Piia1999]] | 1 |- | 5232 | [[Uporabnik:Pierre Duve|Pierre Duve]] | 1 |- | 5233 | [[Uporabnik:Pidovka|Pidovka]] | 1 |- | 5234 | [[Uporabnik:Pici~slwiki|Pici~slwiki]] | 1 |- | 5235 | [[Uporabnik:Piaš12345|Piaš12345]] | 1 |- | 5236 | [[Uporabnik:PIA PRIMOŽIČ|PIA PRIMOŽIČ]] | 1 |- | 5237 | [[Uporabnik:Pia Prijon Mužina|Pia Prijon Mužina]] | 1 |- | 5238 | [[Uporabnik:Piapaja|Piapaja]] | 1 |- | 5239 | [[Uporabnik:PiaInTara|PiaInTara]] | 1 |- | 5240 | [[Uporabnik:Pia gostiša|Pia gostiša]] | 1 |- | 5241 | [[Uporabnik:Piabožič|Piabožič]] | 1 |- | 5242 | [[Uporabnik:Phoenix~slwiki|Phoenix~slwiki]] | 1 |- | 5243 | [[Uporabnik:Phoenix88|Phoenix88]] | 1 |- | 5244 | [[Uporabnik:Phoenicis0011|Phoenicis0011]] | 1 |- | 5245 | [[Uporabnik:Pgtoni|Pgtoni]] | 1 |- | 5246 | [[Uporabnik:Pgavda|Pgavda]] | 1 |- | 5247 | [[Uporabnik:Pf~slwiki|Pf~slwiki]] | 1 |- | 5248 | [[Uporabnik:Pezzo|Pezzo]] | 1 |- | 5249 | [[Uporabnik:Pexo|Pexo]] | 1 |- | 5250 | [[Uporabnik:PevecA|PevecA]] | 1 |- | 5251 | [[Uporabnik:PEva|PEva]] | 1 |- | 5252 | [[Uporabnik:Petvoltov|Petvoltov]] | 1 |- | 5253 | [[Uporabnik:PetrušaGolja|PetrušaGolja]] | 1 |- | 5254 | [[Uporabnik:Petric tanja|Petric tanja]] | 1 |- | 5255 | [[Uporabnik:Petricj|Petricj]] | 1 |- | 5256 | [[Uporabnik:PetrGruko|PetrGruko]] | 1 |- | 5257 | [[Uporabnik:Petrca23|Petrca23]] | 1 |- | 5258 | [[Uporabnik:Petrca20|Petrca20]] | 1 |- | 5259 | [[Uporabnik:Petra Zore|Petra Zore]] | 1 |- | 5260 | [[Uporabnik:Petra.sv|Petra.sv]] | 1 |- | 5261 | [[Uporabnik:Petra sušnik|Petra sušnik]] | 1 |- | 5262 | [[Uporabnik:Petrass|Petrass]] | 1 |- | 5263 | [[Uporabnik:Petraspiletic|Petraspiletic]] | 1 |- | 5264 | [[Uporabnik:Petra pucelj|Petra pucelj]] | 1 |- | 5265 | [[Uporabnik:PetraPrelesnik|PetraPrelesnik]] | 1 |- | 5266 | [[Uporabnik:Petrapokovec|Petrapokovec]] | 1 |- | 5267 | [[Uporabnik:PetraO|PetraO]] | 1 |- | 5268 | [[Uporabnik:PetraLS|PetraLS]] | 1 |- | 5269 | [[Uporabnik:Petra Kosec|Petra Kosec]] | 1 |- | 5270 | [[Uporabnik:Petrahvala|Petrahvala]] | 1 |- | 5271 | [[Uporabnik:Petrab1|Petrab1]] | 1 |- | 5272 | [[Uporabnik:Petra Anja R.|Petra Anja R.]] | 1 |- | 5273 | [[Uporabnik:Petra933|Petra933]] | 1 |- | 5274 | [[Uporabnik:Petra90|Petra90]] | 1 |- | 5275 | [[Uporabnik:Petra5|Petra5]] | 1 |- | 5276 | [[Uporabnik:Petra354|Petra354]] | 1 |- | 5277 | [[Uporabnik:Petra2a|Petra2a]] | 1 |- | 5278 | [[Uporabnik:Petra23|Petra23]] | 1 |- | 5279 | [[Uporabnik:Petm222|Petm222]] | 1 |- | 5280 | [[Uporabnik:Petlip|Petlip]] | 1 |- | 5281 | [[Uporabnik:Petja grafenauer|Petja grafenauer]] | 1 |- | 5282 | [[Uporabnik:Petja2009|Petja2009]] | 1 |- | 5283 | [[Uporabnik:Petervidmar|Petervidmar]] | 1 |- | 5284 | [[Uporabnik:Petert99|Petert99]] | 1 |- | 5285 | [[Uporabnik:Peteršilj|Peteršilj]] | 1 |- | 5286 | [[Uporabnik:PeterŠilček|PeterŠilček]] | 1 |- | 5287 | [[Uporabnik:Peterr~slwiki|Peterr~slwiki]] | 1 |- | 5288 | [[Uporabnik:Peterribaric1|Peterribaric1]] | 1 |- | 5289 | [[Uporabnik:PeterPodgoršek|PeterPodgoršek]] | 1 |- | 5290 | [[Uporabnik:Peterkova|Peterkova]] | 1 |- | 5291 | [[Uporabnik:Peter.k.|Peter.k.]] | 1 |- | 5292 | [[Uporabnik:Petergersic|Petergersic]] | 1 |- | 5293 | [[Uporabnik:Peter Baloh|Peter Baloh]] | 1 |- | 5294 | [[Uporabnik:Peter91|Peter91]] | 1 |- | 5295 | [[Uporabnik:Petar Serbia|Petar Serbia]] | 1 |- | 5296 | [[Uporabnik:PetarM|PetarM]] | 1 |- | 5297 | [[Uporabnik:Petanm|Petanm]] | 1 |- | 5298 | [[Uporabnik:Peskovnik123|Peskovnik123]] | 1 |- | 5299 | [[Uporabnik:Pesiti|Pesiti]] | 1 |- | 5300 | [[Uporabnik:PESimic1999|PESimic1999]] | 1 |- | 5301 | [[Uporabnik:Pero1203|Pero1203]] | 1 |- | 5302 | [[Uporabnik:Pernizen|Pernizen]] | 1 |- | 5303 | [[Uporabnik:Permekaja|Permekaja]] | 1 |- | 5304 | [[Uporabnik:Perfoprodukcija|Perfoprodukcija]] | 1 |- | 5305 | [[Uporabnik:PercivalJebatron|PercivalJebatron]] | 1 |- | 5306 | [[Uporabnik:Pepito813|Pepito813]] | 1 |- | 5307 | [[Uporabnik:Pepeno25|Pepeno25]] | 1 |- | 5308 | [[Uporabnik:Pepel~slwiki|Pepel~slwiki]] | 1 |- | 5309 | [[Uporabnik:PelkoK|PelkoK]] | 1 |- | 5310 | [[Uporabnik:PelhE|PelhE]] | 1 |- | 5311 | [[Uporabnik:Pele95|Pele95]] | 1 |- | 5312 | [[Uporabnik:Pek~slwiki|Pek~slwiki]] | 1 |- | 5313 | [[Uporabnik:Pekarecka|Pekarecka]] | 1 |- | 5314 | [[Uporabnik:Pejoml|Pejoml]] | 1 |- | 5315 | [[Uporabnik:Peety|Peety]] | 1 |- | 5316 | [[Uporabnik:Peer Schwarzwaald|Peer Schwarzwaald]] | 1 |- | 5317 | [[Uporabnik:PedroPampas|PedroPampas]] | 1 |- | 5318 | [[Uporabnik:Pecho007|Pecho007]] | 1 |- | 5319 | [[Uporabnik:Pearchy|Pearchy]] | 1 |- | 5320 | [[Uporabnik:Peachy2015|Peachy2015]] | 1 |- | 5321 | [[Uporabnik:Peacemaker~slwiki|Peacemaker~slwiki]] | 1 |- | 5322 | [[Uporabnik:PE1985|PE1985]] | 1 |- | 5323 | [[Uporabnik:Pdamiani|Pdamiani]] | 1 |- | 5324 | [[Uporabnik:Pcernuta|Pcernuta]] | 1 |- | 5325 | [[Uporabnik:Pbencina2708|Pbencina2708]] | 1 |- | 5326 | [[Uporabnik:Pazinug|Pazinug]] | 1 |- | 5327 | [[Uporabnik:Pavlin.0811|Pavlin.0811]] | 1 |- | 5328 | [[Uporabnik:Pavlič|Pavlič]] | 1 |- | 5329 | [[Uporabnik:Pavalec|Pavalec]] | 1 |- | 5330 | [[Uporabnik:Pav992|Pav992]] | 1 |- | 5331 | [[Uporabnik:Patronaza1|Patronaza1]] | 1 |- | 5332 | [[Uporabnik:PatricijaTomee|PatricijaTomee]] | 1 |- | 5333 | [[Uporabnik:Patricijatamara|Patricijatamara]] | 1 |- | 5334 | [[Uporabnik:Patricija Peterlin|Patricija Peterlin]] | 1 |- | 5335 | [[Uporabnik:Patricija Horvat|Patricija Horvat]] | 1 |- | 5336 | [[Uporabnik:PatricijaFinster|PatricijaFinster]] | 1 |- | 5337 | [[Uporabnik:Patricija Brković|Patricija Brković]] | 1 |- | 5338 | [[Uporabnik:Patricija Boben|Patricija Boben]] | 1 |- | 5339 | [[Uporabnik:Patricija001|Patricija001]] | 1 |- | 5340 | [[Uporabnik:Patriciamrak|Patriciamrak]] | 1 |- | 5341 | [[Uporabnik:Passengerpigeon|Passengerpigeon]] | 1 |- | 5342 | [[Uporabnik:PasmaMax|PasmaMax]] | 1 |- | 5343 | [[Uporabnik:Pasjibriketi|Pasjibriketi]] | 1 |- | 5344 | [[Uporabnik:Parthava|Parthava]] | 1 |- | 5345 | [[Uporabnik:Parkodlak|Parkodlak]] | 1 |- | 5346 | [[Uporabnik:Pariskakomuna|Pariskakomuna]] | 1 |- | 5347 | [[Uporabnik:Paris1998|Paris1998]] | 1 |- | 5348 | [[Uporabnik:Parcelam|Parcelam]] | 1 |- | 5349 | [[Uporabnik:Paradooox|Paradooox]] | 1 |- | 5350 | [[Uporabnik:Paradiso~slwiki|Paradiso~slwiki]] | 1 |- | 5351 | [[Uporabnik:Papsl|Papsl]] | 1 |- | 5352 | [[Uporabnik:Papiccenta|Papiccenta]] | 1 |- | 5353 | [[Uporabnik:Paola Micaela|Paola Micaela]] | 1 |- | 5354 | [[Uporabnik:PantoMeem|PantoMeem]] | 1 |- | 5355 | [[Uporabnik:Panovp|Panovp]] | 1 |- | 5356 | [[Uporabnik:PANONIAN|PANONIAN]] | 1 |- | 5357 | [[Uporabnik:PangercJoseph|PangercJoseph]] | 1 |- | 5358 | [[Uporabnik:Pandora11~slwiki|Pandora11~slwiki]] | 1 |- | 5359 | [[Uporabnik:Pandey.manoj118|Pandey.manoj118]] | 1 |- | 5360 | [[Uporabnik:Pancakeprincess|Pancakeprincess]] | 1 |- | 5361 | [[Uporabnik:Palir|Palir]] | 1 |- | 5362 | [[Uporabnik:Palcicp|Palcicp]] | 1 |- | 5363 | [[Uporabnik:Pajopaj|Pajopaj]] | 1 |- | 5364 | [[Uporabnik:Pajić|Pajić]] | 1 |- | 5365 | [[Uporabnik:Pajek|Pajek]] | 1 |- | 5366 | [[Uporabnik:Paidotrib|Paidotrib]] | 1 |- | 5367 | [[Uporabnik:Paganmind|Paganmind]] | 1 |- | 5368 | [[Uporabnik:Padar a|Padar a]] | 1 |- | 5369 | [[Uporabnik:Padalc|Padalc]] | 1 |- | 5370 | [[Uporabnik:Paco~slwiki|Paco~slwiki]] | 1 |- | 5371 | [[Uporabnik:Pac.kaii|Pac.kaii]] | 1 |- | 5372 | [[Uporabnik:Paceco|Paceco]] | 1 |- | 5373 | [[Uporabnik:Pa3k866|Pa3k866]] | 1 |- | 5374 | [[Uporabnik:Ozvocenje|Ozvocenje]] | 1 |- | 5375 | [[Uporabnik:OZNA|OZNA]] | 1 |- | 5376 | [[Uporabnik:Oya.orlova|Oya.orlova]] | 1 |- | 5377 | [[Uporabnik:Ovidoni|Ovidoni]] | 1 |- | 5378 | [[Uporabnik:Overwatch~slwiki|Overwatch~slwiki]] | 1 |- | 5379 | [[Uporabnik:Ovcaa|Ovcaa]] | 1 |- | 5380 | [[Uporabnik:Ouvinte~slwiki|Ouvinte~slwiki]] | 1 |- | 5381 | [[Uporabnik:Ougaorong1992|Ougaorong1992]] | 1 |- | 5382 | [[Uporabnik:Otzii|Otzii]] | 1 |- | 5383 | [[Uporabnik:Otuneio|Otuneio]] | 1 |- | 5384 | [[Uporabnik:Otrokoskop|Otrokoskop]] | 1 |- | 5385 | [[Uporabnik:Oton8vlak|Oton8vlak]] | 1 |- | 5386 | [[Uporabnik:Oton1zeblji|Oton1zeblji]] | 1 |- | 5387 | [[Uporabnik:Ota Trajković|Ota Trajković]] | 1 |- | 5388 | [[Uporabnik:Osta654|Osta654]] | 1 |- | 5389 | [[Uporabnik:Oskkar2013|Oskkar2013]] | 1 |- | 5390 | [[Uporabnik:Osgri|Osgri]] | 1 |- | 5391 | [[Uporabnik:Ortoperoksid|Ortoperoksid]] | 1 |- | 5392 | [[Uporabnik:Orsay Lover|Orsay Lover]] | 1 |- | 5393 | [[Uporabnik:Oreodoxa|Oreodoxa]] | 1 |- | 5394 | [[Uporabnik:Orehovec|Orehovec]] | 1 |- | 5395 | [[Uporabnik:ORDLJU|ORDLJU]] | 1 |- | 5396 | [[Uporabnik:Orbit25|Orbit25]] | 1 |- | 5397 | [[Uporabnik:Optikam|Optikam]] | 1 |- | 5398 | [[Uporabnik:Opeter2020|Opeter2020]] | 1 |- | 5399 | [[Uporabnik:Opera~slwiki|Opera~slwiki]] | 1 |- | 5400 | [[Uporabnik:Op|Op]] | 1 |- | 5401 | [[Uporabnik:OO VBT OO|OO VBT OO]] | 1 |- | 5402 | [[Uporabnik:Onyxion7|Onyxion7]] | 1 |- | 5403 | [[Uporabnik:Oniindrugi|Oniindrugi]] | 1 |- | 5404 | [[Uporabnik:OneSixty|OneSixty]] | 1 |- | 5405 | [[Uporabnik:Onejsi|Onejsi]] | 1 |- | 5406 | [[Uporabnik:One.63050010|One.63050010]] | 1 |- | 5407 | [[Uporabnik:Omuratovic|Omuratovic]] | 1 |- | 5408 | [[Uporabnik:Omladic|Omladic]] | 1 |- | 5409 | [[Uporabnik:OMI grn|OMI grn]] | 1 |- | 5410 | [[Uporabnik:Omeld|Omeld]] | 1 |- | 5411 | [[Uporabnik:Omar.jurof|Omar.jurof]] | 1 |- | 5412 | [[Uporabnik:Omahens|Omahens]] | 1 |- | 5413 | [[Uporabnik:Olyslo|Olyslo]] | 1 |- | 5414 | [[Uporabnik:Olos88|Olos88]] | 1 |- | 5415 | [[Uporabnik:Olko29|Olko29]] | 1 |- | 5416 | [[Uporabnik:Olivier Voulpaix|Olivier Voulpaix]] | 1 |- | 5417 | [[Uporabnik:OlieRonald|OlieRonald]] | 1 |- | 5418 | [[Uporabnik:Olie Ronald|Olie Ronald]] | 1 |- | 5419 | [[Uporabnik:OLFC|OLFC]] | 1 |- | 5420 | [[Uporabnik:Olesia Luchko|Olesia Luchko]] | 1 |- | 5421 | [[Uporabnik:Olequefacil|Olequefacil]] | 1 |- | 5422 | [[Uporabnik:Olaj Nik|Olaj Nik]] | 1 |- | 5423 | [[Uporabnik:Olaff~slwiki|Olaff~slwiki]] | 1 |- | 5424 | [[Uporabnik:OkugvouIbou|OkugvouIbou]] | 1 |- | 5425 | [[Uporabnik:Okradcicjog|Okradcicjog]] | 1 |- | 5426 | [[Uporabnik:Ojstersekales|Ojstersekales]] | 1 |- | 5427 | [[Uporabnik:Ojster|Ojster]] | 1 |- | 5428 | [[Uporabnik:Ojlapcplus|Ojlapcplus]] | 1 |- | 5429 | [[Uporabnik:Ojin|Ojin]] | 1 |- | 5430 | [[Uporabnik:Oja~slwiki|Oja~slwiki]] | 1 |- | 5431 | [[Uporabnik:Ohrovt|Ohrovt]] | 1 |- | 5432 | [[Uporabnik:Ogradarcek|Ogradarcek]] | 1 |- | 5433 | [[Uporabnik:Ognjen9128|Ognjen9128]] | 1 |- | 5434 | [[Uporabnik:Office jemec|Office jemec]] | 1 |- | 5435 | [[Uporabnik:Od tišine do glasbe|Od tišine do glasbe]] | 1 |- | 5436 | [[Uporabnik:Odie~slwiki|Odie~slwiki]] | 1 |- | 5437 | [[Uporabnik:Odarko|Odarko]] | 1 |- | 5438 | [[Uporabnik:OCTANE95|OCTANE95]] | 1 |- | 5439 | [[Uporabnik:Ocalomanija|Ocalomanija]] | 1 |- | 5440 | [[Uporabnik:Oanda10|Oanda10]] | 1 |- | 5441 | [[Uporabnik:Nzidar|Nzidar]] | 1 |- | 5442 | [[Uporabnik:Nzemljak71|Nzemljak71]] | 1 |- | 5443 | [[Uporabnik:Nza123|Nza123]] | 1 |- | 5444 | [[Uporabnik:Nycky 13|Nycky 13]] | 1 |- | 5445 | [[Uporabnik:Nwst1221|Nwst1221]] | 1 |- | 5446 | [[Uporabnik:Nvoplanota|Nvoplanota]] | 1 |- | 5447 | [[Uporabnik:Nvidrih|Nvidrih]] | 1 |- | 5448 | [[Uporabnik:N.ver|N.ver]] | 1 |- | 5449 | [[Uporabnik:Nutt~slwiki|Nutt~slwiki]] | 1 |- | 5450 | [[Uporabnik:Nutella159|Nutella159]] | 1 |- | 5451 | [[Uporabnik:Nusob|Nusob]] | 1 |- | 5452 | [[Uporabnik:Nusa.z|Nusa.z]] | 1 |- | 5453 | [[Uporabnik:Nusa Skumavc|Nusa Skumavc]] | 1 |- | 5454 | [[Uporabnik:Nuša Simončič|Nuša Simončič]] | 1 |- | 5455 | [[Uporabnik:Nusashineon|Nusashineon]] | 1 |- | 5456 | [[Uporabnik:Nusar|Nusar]] | 1 |- | 5457 | [[Uporabnik:Nusa Plesec|Nusa Plesec]] | 1 |- | 5458 | [[Uporabnik:Nusa percic|Nusa percic]] | 1 |- | 5459 | [[Uporabnik:Nuša Pajk|Nuša Pajk]] | 1 |- | 5460 | [[Uporabnik:Nusao|Nusao]] | 1 |- | 5461 | [[Uporabnik:Nusaemersic4|Nusaemersic4]] | 1 |- | 5462 | [[Uporabnik:Nuša Audič Bratec|Nuša Audič Bratec]] | 1 |- | 5463 | [[Uporabnik:Nusaa|Nusaa]] | 1 |- | 5464 | [[Uporabnik:Nusa17|Nusa17]] | 1 |- | 5465 | [[Uporabnik:Nunki12|Nunki12]] | 1 |- | 5466 | [[Uporabnik:Numilux|Numilux]] | 1 |- | 5467 | [[Uporabnik:Nullspace96|Nullspace96]] | 1 |- | 5468 | [[Uporabnik:NtJx|NtJx]] | 1 |- | 5469 | [[Uporabnik:Nsirovnik|Nsirovnik]] | 1 |- | 5470 | [[Uporabnik:Ns0303|Ns0303]] | 1 |- | 5471 | [[Uporabnik:Nropret|Nropret]] | 1 |- | 5472 | [[Uporabnik:N.roguljic|N.roguljic]] | 1 |- | 5473 | [[Uporabnik:Npodjavo|Npodjavo]] | 1 |- | 5474 | [[Uporabnik:Npeterlin|Npeterlin]] | 1 |- | 5475 | [[Uporabnik:Nozick Robert|Nozick Robert]] | 1 |- | 5476 | [[Uporabnik:Novi uporabnik|Novi uporabnik]] | 1 |- | 5477 | [[Uporabnik:Noviclan|Noviclan]] | 1 |- | 5478 | [[Uporabnik:NovemberElla|NovemberElla]] | 1 |- | 5479 | [[Uporabnik:Novaktina|Novaktina]] | 1 |- | 5480 | [[Uporabnik:Novak Jur|Novak Jur]] | 1 |- | 5481 | [[Uporabnik:Novak567|Novak567]] | 1 |- | 5482 | [[Uporabnik:Novaavikaa|Novaavikaa]] | 1 |- | 5483 | [[Uporabnik:Norkaa|Norkaa]] | 1 |- | 5484 | [[Uporabnik:Norimalar|Norimalar]] | 1 |- | 5485 | [[Uporabnik:Nordia~slwiki|Nordia~slwiki]] | 1 |- | 5486 | [[Uporabnik:Nora Tinner|Nora Tinner]] | 1 |- | 5487 | [[Uporabnik:Noordung|Noordung]] | 1 |- | 5488 | [[Uporabnik:Nomos|Nomos]] | 1 |- | 5489 | [[Uporabnik:NoErr|NoErr]] | 1 |- | 5490 | [[Uporabnik:NoelAramis|NoelAramis]] | 1 |- | 5491 | [[Uporabnik:Noedragica|Noedragica]] | 1 |- | 5492 | [[Uporabnik:Nobody~slwiki|Nobody~slwiki]] | 1 |- | 5493 | [[Uporabnik:Nobody knows the trouble I've seen|Nobody knows the trouble I've seen]] | 1 |- | 5494 | [[Uporabnik:Nobodyka|Nobodyka]] | 1 |- | 5495 | [[Uporabnik:Noblthurner|Noblthurner]] | 1 |- | 5496 | [[Uporabnik:Nn90|Nn90]] | 1 |- | 5497 | [[Uporabnik:Nmohoric|Nmohoric]] | 1 |- | 5498 | [[Uporabnik:NMKoz|NMKoz]] | 1 |- | 5499 | [[Uporabnik:NMarusa|NMarusa]] | 1 |- | 5500 | [[Uporabnik:Nm990|Nm990]] | 1 |- | 5501 | [[Uporabnik:Nlesn|Nlesn]] | 1 |- | 5502 | [[Uporabnik:Nkukovic|Nkukovic]] | 1 |- | 5503 | [[Uporabnik:Nkrmant|Nkrmant]] | 1 |- | 5504 | [[Uporabnik:Nk.niky|Nk.niky]] | 1 |- | 5505 | [[Uporabnik:NKMengo28|NKMengo28]] | 1 |- | 5506 | [[Uporabnik:Nk4170|Nk4170]] | 1 |- | 5507 | [[Uporabnik:NK1990|NK1990]] | 1 |- | 5508 | [[Uporabnik:Nk1911|Nk1911]] | 1 |- | 5509 | [[Uporabnik:Njok of doom|Njok of doom]] | 1 |- | 5510 | [[Uporabnik:Nivesblaž|Nivesblaž]] | 1 |- | 5511 | [[Uporabnik:Nives94|Nives94]] | 1 |- | 5512 | [[Uporabnik:Nives2|Nives2]] | 1 |- | 5513 | [[Uporabnik:Niugnep|Niugnep]] | 1 |- | 5514 | [[Uporabnik:Nitrostvarnik|Nitrostvarnik]] | 1 |- | 5515 | [[Uporabnik:Nitro~slwiki|Nitro~slwiki]] | 1 |- | 5516 | [[Uporabnik:Nisko|Nisko]] | 1 |- | 5517 | [[Uporabnik:Nirvalusinho|Nirvalusinho]] | 1 |- | 5518 | [[Uporabnik:Nirtak|Nirtak]] | 1 |- | 5519 | [[Uporabnik:Ninolinslo|Ninolinslo]] | 1 |- | 5520 | [[Uporabnik:Ninolina|Ninolina]] | 1 |- | 5521 | [[Uporabnik:Ninoart|Ninoart]] | 1 |- | 5522 | [[Uporabnik:Ninja.Span|Ninja.Span]] | 1 |- | 5523 | [[Uporabnik:Ninjaf|Ninjaf]] | 1 |- | 5524 | [[Uporabnik:Ninikotika|Ninikotika]] | 1 |- | 5525 | [[Uporabnik:Niniii|Niniii]] | 1 |- | 5526 | [[Uporabnik:Ninči777|Ninči777]] | 1 |- | 5527 | [[Uporabnik:Ninchy.98.moon|Ninchy.98.moon]] | 1 |- | 5528 | [[Uporabnik:Nincekk|Nincekk]] | 1 |- | 5529 | [[Uporabnik:NincaT|NincaT]] | 1 |- | 5530 | [[Uporabnik:Ninbob|Ninbob]] | 1 |- | 5531 | [[Uporabnik:Ninazvizdalo|Ninazvizdalo]] | 1 |- | 5532 | [[Uporabnik:Ninazupancic94|Ninazupancic94]] | 1 |- | 5533 | [[Uporabnik:Nina zupancic|Nina zupancic]] | 1 |- | 5534 | [[Uporabnik:NinaZor|NinaZor]] | 1 |- | 5535 | [[Uporabnik:Ninazavasnik|Ninazavasnik]] | 1 |- | 5536 | [[Uporabnik:Ninaz1991|Ninaz1991]] | 1 |- | 5537 | [[Uporabnik:Nina velikonja|Nina velikonja]] | 1 |- | 5538 | [[Uporabnik:Nina Trebovc|Nina Trebovc]] | 1 |- | 5539 | [[Uporabnik:Ninatramsek|Ninatramsek]] | 1 |- | 5540 | [[Uporabnik:Ninasulc|Ninasulc]] | 1 |- | 5541 | [[Uporabnik:Ninastrmole|Ninastrmole]] | 1 |- | 5542 | [[Uporabnik:Nina Štor|Nina Štor]] | 1 |- | 5543 | [[Uporabnik:NinaRa|NinaRa]] | 1 |- | 5544 | [[Uporabnik:Ninapetrac|Ninapetrac]] | 1 |- | 5545 | [[Uporabnik:Nina Pe.|Nina Pe.]] | 1 |- | 5546 | [[Uporabnik:Nina Nikki|Nina Nikki]] | 1 |- | 5547 | [[Uporabnik:NinaNagode|NinaNagode]] | 1 |- | 5548 | [[Uporabnik:NinaMpid|NinaMpid]] | 1 |- | 5549 | [[Uporabnik:Ninami|Ninami]] | 1 |- | 5550 | [[Uporabnik:Nina malina~slwiki|Nina malina~slwiki]] | 1 |- | 5551 | [[Uporabnik:Ninamalec|Ninamalec]] | 1 |- | 5552 | [[Uporabnik:Nina Lana Vidmar|Nina Lana Vidmar]] | 1 |- | 5553 | [[Uporabnik:Ninaklopcic|Ninaklopcic]] | 1 |- | 5554 | [[Uporabnik:NinaKlaudija|NinaKlaudija]] | 1 |- | 5555 | [[Uporabnik:Ninakg|Ninakg]] | 1 |- | 5556 | [[Uporabnik:Nina Kastigar|Nina Kastigar]] | 1 |- | 5557 | [[Uporabnik:NinaJe|NinaJe]] | 1 |- | 5558 | [[Uporabnik:Nina.jankovec|Nina.jankovec]] | 1 |- | 5559 | [[Uporabnik:Nina Hribar|Nina Hribar]] | 1 |- | 5560 | [[Uporabnik:Nina.gostencnik|Nina.gostencnik]] | 1 |- | 5561 | [[Uporabnik:Nina Gorjan 10|Nina Gorjan 10]] | 1 |- | 5562 | [[Uporabnik:Nina Golob|Nina Golob]] | 1 |- | 5563 | [[Uporabnik:Nina Glavan|Nina Glavan]] | 1 |- | 5564 | [[Uporabnik:NinaFilipič|NinaFilipič]] | 1 |- | 5565 | [[Uporabnik:Nina Erjavec|Nina Erjavec]] | 1 |- | 5566 | [[Uporabnik:Nina Erce Zupančič|Nina Erce Zupančič]] | 1 |- | 5567 | [[Uporabnik:Nina dži|Nina dži]] | 1 |- | 5568 | [[Uporabnik:Nina Dreu|Nina Dreu]] | 1 |- | 5569 | [[Uporabnik:Ninaa Tvb|Ninaa Tvb]] | 1 |- | 5570 | [[Uporabnik:Ninaanin|Ninaanin]] | 1 |- | 5571 | [[Uporabnik:Nina.albreht|Nina.albreht]] | 1 |- | 5572 | [[Uporabnik:Nina5|Nina5]] | 1 |- | 5573 | [[Uporabnik:Nina34|Nina34]] | 1 |- | 5574 | [[Uporabnik:Nina296|Nina296]] | 1 |- | 5575 | [[Uporabnik:Nina2310|Nina2310]] | 1 |- | 5576 | [[Uporabnik:Nina123|Nina123]] | 1 |- | 5577 | [[Uporabnik:Nin5ek|Nin5ek]] | 1 |- | 5578 | [[Uporabnik:Nikotomac23|Nikotomac23]] | 1 |- | 5579 | [[Uporabnik:Nikopulic1|Nikopulic1]] | 1 |- | 5580 | [[Uporabnik:Niko Laznik 29|Niko Laznik 29]] | 1 |- | 5581 | [[Uporabnik:Nikolaus007|Nikolaus007]] | 1 |- | 5582 | [[Uporabnik:Nikola.komes|Nikola.komes]] | 1 |- | 5583 | [[Uporabnik:Nikolajsa|Nikolajsa]] | 1 |- | 5584 | [[Uporabnik:Nikolaj Novak|Nikolaj Novak]] | 1 |- | 5585 | [[Uporabnik:Nikola Đokanović|Nikola Đokanović]] | 1 |- | 5586 | [[Uporabnik:Nikolabr|Nikolabr]] | 1 |- | 5587 | [[Uporabnik:NikOLA31|NikOLA31]] | 1 |- | 5588 | [[Uporabnik:Nikog1904|Nikog1904]] | 1 |- | 5589 | [[Uporabnik:NikoB|NikoB]] | 1 |- | 5590 | [[Uporabnik:NIko92|NIko92]] | 1 |- | 5591 | [[Uporabnik:NikMan|NikMan]] | 1 |- | 5592 | [[Uporabnik:Niklas661|Niklas661]] | 1 |- | 5593 | [[Uporabnik:NikkiTheron|NikkiTheron]] | 1 |- | 5594 | [[Uporabnik:Nikita1705|Nikita1705]] | 1 |- | 5595 | [[Uporabnik:Niki Černe|Niki Černe]] | 1 |- | 5596 | [[Uporabnik:Nikica06|Nikica06]] | 1 |- | 5597 | [[Uporabnik:Nik Golub|Nik Golub]] | 1 |- | 5598 | [[Uporabnik:Nikav|Nikav]] | 1 |- | 5599 | [[Uporabnik:Nikau|Nikau]] | 1 |- | 5600 | [[Uporabnik:Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] | 1 |- | 5601 | [[Uporabnik:Nikarihtar|Nikarihtar]] | 1 |- | 5602 | [[Uporabnik:Nika Priteržnik|Nika Priteržnik]] | 1 |- | 5603 | [[Uporabnik:Nika Pinter|Nika Pinter]] | 1 |- | 5604 | [[Uporabnik:Nikaosredkar|Nikaosredkar]] | 1 |- | 5605 | [[Uporabnik:NikaLovsin|NikaLovsin]] | 1 |- | 5606 | [[Uporabnik:NikaLenarcic|NikaLenarcic]] | 1 |- | 5607 | [[Uporabnik:Nika Kontelj|Nika Kontelj]] | 1 |- | 5608 | [[Uporabnik:NikaJancic|NikaJancic]] | 1 |- | 5609 | [[Uporabnik:Nika Ftičar|Nika Ftičar]] | 1 |- | 5610 | [[Uporabnik:Nika.Eva|Nika.Eva]] | 1 |- | 5611 | [[Uporabnik:Nika.bucek|Nika.bucek]] | 1 |- | 5612 | [[Uporabnik:Nikabirsa|Nikabirsa]] | 1 |- | 5613 | [[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] | 1 |- | 5614 | [[Uporabnik:Nika5797|Nika5797]] | 1 |- | 5615 | [[Uporabnik:Nika123|Nika123]] | 1 |- | 5616 | [[Uporabnik:Nigwards|Nigwards]] | 1 |- | 5617 | [[Uporabnik:Nightmar666|Nightmar666]] | 1 |- | 5618 | [[Uporabnik:Niet1|Niet1]] | 1 |- | 5619 | [[Uporabnik:Niegodzisie|Niegodzisie]] | 1 |- | 5620 | [[Uporabnik:Niebuhr123|Niebuhr123]] | 1 |- | 5621 | [[Uporabnik:Nicy~slwiki|Nicy~slwiki]] | 1 |- | 5622 | [[Uporabnik:Nicolar~slwiki|Nicolar~slwiki]] | 1 |- | 5623 | [[Uporabnik:Nickzupancic|Nickzupancic]] | 1 |- | 5624 | [[Uporabnik:Nickguilds|Nickguilds]] | 1 |- | 5625 | [[Uporabnik:Nick Bick|Nick Bick]] | 1 |- | 5626 | [[Uporabnik:Niannh|Niannh]] | 1 |- | 5627 | [[Uporabnik:Nhribar|Nhribar]] | 1 |- | 5628 | [[Uporabnik:Nhanzo|Nhanzo]] | 1 |- | 5629 | [[Uporabnik:Nguy95|Nguy95]] | 1 |- | 5630 | [[Uporabnik:Ngrabec|Ngrabec]] | 1 |- | 5631 | [[Uporabnik:Nfrank7|Nfrank7]] | 1 |- | 5632 | [[Uporabnik:NFilo9|NFilo9]] | 1 |- | 5633 | [[Uporabnik:NF2003|NF2003]] | 1 |- | 5634 | [[Uporabnik:Nezzz21|Nezzz21]] | 1 |- | 5635 | [[Uporabnik:Nezka.s|Nezka.s]] | 1 |- | 5636 | [[Uporabnik:NezaZ|NezaZ]] | 1 |- | 5637 | [[Uporabnik:Neza Strajnar|Neza Strajnar]] | 1 |- | 5638 | [[Uporabnik:Neza slo|Neza slo]] | 1 |- | 5639 | [[Uporabnik:NezaS|NezaS]] | 1 |- | 5640 | [[Uporabnik:Nezaram|Nezaram]] | 1 |- | 5641 | [[Uporabnik:NezaPrelog|NezaPrelog]] | 1 |- | 5642 | [[Uporabnik:Nezapodlogar|Nezapodlogar]] | 1 |- | 5643 | [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] | 1 |- | 5644 | [[Uporabnik:Nezak22|Nezak22]] | 1 |- | 5645 | [[Uporabnik:Neža Javornik|Neža Javornik]] | 1 |- | 5646 | [[Uporabnik:NeŽaJ|NeŽaJ]] | 1 |- | 5647 | [[Uporabnik:Neza.iglic|Neza.iglic]] | 1 |- | 5648 | [[Uporabnik:Nezab valg|Nezab valg]] | 1 |- | 5649 | [[Uporabnik:Neža Avbelj|Neža Avbelj]] | 1 |- | 5650 | [[Uporabnik:Nezaa|Nezaa]] | 1 |- | 5651 | [[Uporabnik:Neza1234|Neza1234]] | 1 |- | 5652 | [[Uporabnik:Neža|Neža]] | 1 |- | 5653 | [[Uporabnik:Neyak|Neyak]] | 1 |- | 5654 | [[Uporabnik:Neya**|Neya**]] | 1 |- | 5655 | [[Uporabnik:NewVisionMusic|NewVisionMusic]] | 1 |- | 5656 | [[Uporabnik:Nevroznanstvenica|Nevroznanstvenica]] | 1 |- | 5657 | [[Uporabnik:NEVNIK|NEVNIK]] | 1 |- | 5658 | [[Uporabnik:Nevemkakšenupimesinajdam|Nevemkakšenupimesinajdam]] | 1 |- | 5659 | [[Uporabnik:Nevem 1903|Nevem 1903]] | 1 |- | 5660 | [[Uporabnik:Nevem123|Nevem123]] | 1 |- | 5661 | [[Uporabnik:Neutrals555|Neutrals555]] | 1 |- | 5662 | [[Uporabnik:Neurotic63|Neurotic63]] | 1 |- | 5663 | [[Uporabnik:Neuralia|Neuralia]] | 1 |- | 5664 | [[Uporabnik:Nessuno~slwiki|Nessuno~slwiki]] | 1 |- | 5665 | [[Uporabnik:Nera~slwiki|Nera~slwiki]] | 1 |- | 5666 | [[Uporabnik:Neptur|Neptur]] | 1 |- | 5667 | [[Uporabnik:Neotango|Neotango]] | 1 |- | 5668 | [[Uporabnik:Neonsan|Neonsan]] | 1 |- | 5669 | [[Uporabnik:Neon2222|Neon2222]] | 1 |- | 5670 | [[Uporabnik:Neomi~slwiki|Neomi~slwiki]] | 1 |- | 5671 | [[Uporabnik:Nenad N|Nenad N]] | 1 |- | 5672 | [[Uporabnik:Nemrakcevirk|Nemrakcevirk]] | 1 |- | 5673 | [[Uporabnik:Nema1433|Nema1433]] | 1 |- | 5674 | [[Uporabnik:NELIZ|NELIZ]] | 1 |- | 5675 | [[Uporabnik:Neli Pantner|Neli Pantner]] | 1 |- | 5676 | [[Uporabnik:Neliath|Neliath]] | 1 |- | 5677 | [[Uporabnik:Nekineki8|Nekineki8]] | 1 |- | 5678 | [[Uporabnik:Nejkogti|Nejkogti]] | 1 |- | 5679 | [[Uporabnik:Nejka.p|Nejka.p]] | 1 |- | 5680 | [[Uporabnik:Nejc Zahrastnik|Nejc Zahrastnik]] | 1 |- | 5681 | [[Uporabnik:Nejcursic|Nejcursic]] | 1 |- | 5682 | [[Uporabnik:Nejc.sifrer|Nejc.sifrer]] | 1 |- | 5683 | [[Uporabnik:NejcS|NejcS]] | 1 |- | 5684 | [[Uporabnik:Nejc Ovnik|Nejc Ovnik]] | 1 |- | 5685 | [[Uporabnik:Nejc.lebar|Nejc.lebar]] | 1 |- | 5686 | [[Uporabnik:Nejc Kerševan|Nejc Kerševan]] | 1 |- | 5687 | [[Uporabnik:Nejc kavka123|Nejc kavka123]] | 1 |- | 5688 | [[Uporabnik:Nejcjogan|Nejcjogan]] | 1 |- | 5689 | [[Uporabnik:Nejcheq|Nejcheq]] | 1 |- | 5690 | [[Uporabnik:NejcAšič|NejcAšič]] | 1 |- | 5691 | [[Uporabnik:Nejc7a|Nejc7a]] | 1 |- | 5692 | [[Uporabnik:Nejc4a|Nejc4a]] | 1 |- | 5693 | [[Uporabnik:Nejc1971|Nejc1971]] | 1 |- | 5694 | [[Uporabnik:Nejc16|Nejc16]] | 1 |- | 5695 | [[Uporabnik:Nejap|Nejap]] | 1 |- | 5696 | [[Uporabnik:Nejan|Nejan]] | 1 |- | 5697 | [[Uporabnik:Neja.mv|Neja.mv]] | 1 |- | 5698 | [[Uporabnik:Neja krzisnik|Neja krzisnik]] | 1 |- | 5699 | [[Uporabnik:Neja Korbar|Neja Korbar]] | 1 |- | 5700 | [[Uporabnik:Neja1988|Neja1988]] | 1 |- | 5701 | [[Uporabnik:Nefreteta|Nefreteta]] | 1 |- | 5702 | [[Uporabnik:Nefrederika|Nefrederika]] | 1 |- | 5703 | [[Uporabnik:Neekazob|Neekazob]] | 1 |- | 5704 | [[Uporabnik:Neejkaa|Neejkaa]] | 1 |- | 5705 | [[Uporabnik:Necooo|Necooo]] | 1 |- | 5706 | [[Uporabnik:Nebeski smrad|Nebeski smrad]] | 1 |- | 5707 | [[Uporabnik:Neatheunicorn|Neatheunicorn]] | 1 |- | 5708 | [[Uporabnik:Ndbilje1946|Ndbilje1946]] | 1 |- | 5709 | [[Uporabnik:ND3D|ND3D]] | 1 |- | 5710 | [[Uporabnik:Nc3GB|Nc3GB]] | 1 |- | 5711 | [[Uporabnik:NBS|NBS]] | 1 |- | 5712 | [[Uporabnik:Nbre|Nbre]] | 1 |- | 5713 | [[Uporabnik:NBLK3C|NBLK3C]] | 1 |- | 5714 | [[Uporabnik:Nbah|Nbah]] | 1 |- | 5715 | [[Uporabnik:Nautilus~slwiki|Nautilus~slwiki]] | 1 |- | 5716 | [[Uporabnik:NaumDretnik|NaumDretnik]] | 1 |- | 5717 | [[Uporabnik:Natykaa|Natykaa]] | 1 |- | 5718 | [[Uporabnik:Natyk89|Natyk89]] | 1 |- | 5719 | [[Uporabnik:Natkat113|Natkat113]] | 1 |- | 5720 | [[Uporabnik:Natka91|Natka91]] | 1 |- | 5721 | [[Uporabnik:Nati vu|Nati vu]] | 1 |- | 5722 | [[Uporabnik:NATAWE|NATAWE]] | 1 |- | 5723 | [[Uporabnik:Natassika|Natassika]] | 1 |- | 5724 | [[Uporabnik:Natasch|Natasch]] | 1 |- | 5725 | [[Uporabnik:NatasaPr|NatasaPr]] | 1 |- | 5726 | [[Uporabnik:Natasamlakar|Natasamlakar]] | 1 |- | 5727 | [[Uporabnik:Natasak|Natasak]] | 1 |- | 5728 | [[Uporabnik:Nataša Jereb|Nataša Jereb]] | 1 |- | 5729 | [[Uporabnik:Natasa bukovec|Natasa bukovec]] | 1 |- | 5730 | [[Uporabnik:Natasa.ales|Natasa.ales]] | 1 |- | 5731 | [[Uporabnik:Nataša213|Nataša213]] | 1 |- | 5732 | [[Uporabnik:Natalliayas|Natalliayas]] | 1 |- | 5733 | [[Uporabnik:Natali.v94|Natali.v94]] | 1 |- | 5734 | [[Uporabnik:Natalijazdovc|Natalijazdovc]] | 1 |- | 5735 | [[Uporabnik:Natalija.viola|Natalija.viola]] | 1 |- | 5736 | [[Uporabnik:Natalija Pernuš|Natalija Pernuš]] | 1 |- | 5737 | [[Uporabnik:NatalijaO|NatalijaO]] | 1 |- | 5738 | [[Uporabnik:Natalija.krese|Natalija.krese]] | 1 |- | 5739 | [[Uporabnik:Natalija Čokl|Natalija Čokl]] | 1 |- | 5740 | [[Uporabnik:Natalijac|Natalijac]] | 1 |- | 5741 | [[Uporabnik:Natalija00|Natalija00]] | 1 |- | 5742 | [[Uporabnik:NatalieX|NatalieX]] | 1 |- | 5743 | [[Uporabnik:Natalia~slwiki|Natalia~slwiki]] | 1 |- | 5744 | [[Uporabnik:Nataliaree|Nataliaree]] | 1 |- | 5745 | [[Uporabnik:Nastja retok|Nastja retok]] | 1 |- | 5746 | [[Uporabnik:Nastja.p|Nastja.p]] | 1 |- | 5747 | [[Uporabnik:Nastjakoritnik|Nastjakoritnik]] | 1 |- | 5748 | [[Uporabnik:Nastjakerneza|Nastjakerneza]] | 1 |- | 5749 | [[Uporabnik:Nastja d|Nastja d]] | 1 |- | 5750 | [[Uporabnik:Nastjacindy|Nastjacindy]] | 1 |- | 5751 | [[Uporabnik:Nastjab222|Nastjab222]] | 1 |- | 5752 | [[Uporabnik:Nastja2002|Nastja2002]] | 1 |- | 5753 | [[Uporabnik:Nastja026|Nastja026]] | 1 |- | 5754 | [[Uporabnik:Nastek|Nastek]] | 1 |- | 5755 | [[Uporabnik:Nastasja.minja|Nastasja.minja]] | 1 |- | 5756 | [[Uporabnik:Nasinpona|Nasinpona]] | 1 |- | 5757 | [[Uporabnik:Narim|Narim]] | 1 |- | 5758 | [[Uporabnik:NaomiŠav|NaomiŠav]] | 1 |- | 5759 | [[Uporabnik:Nanodelec|Nanodelec]] | 1 |- | 5760 | [[Uporabnik:Nanocevka|Nanocevka]] | 1 |- | 5761 | [[Uporabnik:NaniRa|NaniRa]] | 1 |- | 5762 | [[Uporabnik:Nanina m|Nanina m]] | 1 |- | 5763 | [[Uporabnik:Nancic|Nancic]] | 1 |- | 5764 | [[Uporabnik:Nanchy|Nanchy]] | 1 |- | 5765 | [[Uporabnik:Nami~slwiki|Nami~slwiki]] | 1 |- | 5766 | [[Uporabnik:NameBrez|NameBrez]] | 1 |- | 5767 | [[Uporabnik:NALAN 251|NALAN 251]] | 1 |- | 5768 | [[Uporabnik:Nalacram|Nalacram]] | 1 |- | 5769 | [[Uporabnik:Najugmimojave|Najugmimojave]] | 1 |- | 5770 | [[Uporabnik:Najntisy|Najntisy]] | 1 |- | 5771 | [[Uporabnik:Naja.z99|Naja.z99]] | 1 |- | 5772 | [[Uporabnik:Najasavarin|Najasavarin]] | 1 |- | 5773 | [[Uporabnik:Najakiara|Najakiara]] | 1 |- | 5774 | [[Uporabnik:Najak|Najak]] | 1 |- | 5775 | [[Uporabnik:Nadobudnež|Nadobudnež]] | 1 |- | 5776 | [[Uporabnik:NadjaZ|NadjaZ]] | 1 |- | 5777 | [[Uporabnik:Nadja Škrajnar|Nadja Škrajnar]] | 1 |- | 5778 | [[Uporabnik:Nadimak|Nadimak]] | 1 |- | 5779 | [[Uporabnik:Nadika~slwiki|Nadika~slwiki]] | 1 |- | 5780 | [[Uporabnik:Nada Kraševec|Nada Kraševec]] | 1 |- | 5781 | [[Uporabnik:Nace sk8|Nace sk8]] | 1 |- | 5782 | [[Uporabnik:Nabru~slwiki|Nabru~slwiki]] | 1 |- | 5783 | [[Uporabnik:Nabi~slwiki|Nabi~slwiki]] | 1 |- | 5784 | [[Uporabnik:Na1pir|Na1pir]] | 1 |- | 5785 | [[Uporabnik:N4v1gatorcek|N4v1gatorcek]] | 1 |- | 5786 | [[Uporabnik:N1998|N1998]] | 1 |- | 5787 | [[Uporabnik:Mzorc|Mzorc]] | 1 |- | 5788 | [[Uporabnik:MZibert|MZibert]] | 1 |- | 5789 | [[Uporabnik:MZaviršek|MZaviršek]] | 1 |- | 5790 | [[Uporabnik:MyWay|MyWay]] | 1 |- | 5791 | [[Uporabnik:Myviki|Myviki]] | 1 |- | 5792 | [[Uporabnik:MythicOrange|MythicOrange]] | 1 |- | 5793 | [[Uporabnik:Myszkaa|Myszkaa]] | 1 |- | 5794 | [[Uporabnik:Mynameisursh|Mynameisursh]] | 1 |- | 5795 | [[Uporabnik:Mychele Trempetich|Mychele Trempetich]] | 1 |- | 5796 | [[Uporabnik:Mw43al|Mw43al]] | 1 |- | 5797 | [[Uporabnik:MV~slwiki|MV~slwiki]] | 1 |- | 5798 | [[Uporabnik:Muzikolog1883|Muzikolog1883]] | 1 |- | 5799 | [[Uporabnik:Muzikaviva|Muzikaviva]] | 1 |- | 5800 | [[Uporabnik:Muzika61|Muzika61]] | 1 |- | 5801 | [[Uporabnik:Mustafeles|Mustafeles]] | 1 |- | 5802 | [[Uporabnik:Musko|Musko]] | 1 |- | 5803 | [[Uporabnik:Music4life~slwiki|Music4life~slwiki]] | 1 |- | 5804 | [[Uporabnik:Mushei|Mushei]] | 1 |- | 5805 | [[Uporabnik:Muriqui72|Muriqui72]] | 1 |- | 5806 | [[Uporabnik:Murcy|Murcy]] | 1 |- | 5807 | [[Uporabnik:Murbancn|Murbancn]] | 1 |- | 5808 | [[Uporabnik:Mundos|Mundos]] | 1 |- | 5809 | [[Uporabnik:MultiSOLA|MultiSOLA]] | 1 |- | 5810 | [[Uporabnik:Multipsimen|Multipsimen]] | 1 |- | 5811 | [[Uporabnik:Muller|Muller]] | 1 |- | 5812 | [[Uporabnik:Muhammed12345|Muhammed12345]] | 1 |- | 5813 | [[Uporabnik:Muftija|Muftija]] | 1 |- | 5814 | [[Uporabnik:Muca :3|Muca :3]] | 1 |- | 5815 | [[Uporabnik:Mtzje|Mtzje]] | 1 |- | 5816 | [[Uporabnik:Mtopole|Mtopole]] | 1 |- | 5817 | [[Uporabnik:Mtomc|Mtomc]] | 1 |- | 5818 | [[Uporabnik:Mtisov|Mtisov]] | 1 |- | 5819 | [[Uporabnik:Mterbuc|Mterbuc]] | 1 |- | 5820 | [[Uporabnik:Mtelko|Mtelko]] | 1 |- | 5821 | [[Uporabnik:Msusko|Msusko]] | 1 |- | 5822 | [[Uporabnik:Ms~slwiki|Ms~slwiki]] | 1 |- | 5823 | [[Uporabnik:Mspacapan|Mspacapan]] | 1 |- | 5824 | [[Uporabnik:MSorli|MSorli]] | 1 |- | 5825 | [[Uporabnik:Msi2001|Msi2001]] | 1 |- | 5826 | [[Uporabnik:MS135|MS135]] | 1 |- | 5827 | [[Uporabnik:Mrzlaroka|Mrzlaroka]] | 1 |- | 5828 | [[Uporabnik:Mrzladraga|Mrzladraga]] | 1 |- | 5829 | [[Uporabnik:Mrykauri|Mrykauri]] | 1 |- | 5830 | [[Uporabnik:MRušii|MRušii]] | 1 |- | 5831 | [[Uporabnik:MrTenTim|MrTenTim]] | 1 |- | 5832 | [[Uporabnik:Mrsamrs|Mrsamrs]] | 1 |- | 5833 | [[Uporabnik:Mr.Repa|Mr.Repa]] | 1 |- | 5834 | [[Uporabnik:MRRambo|MRRambo]] | 1 |- | 5835 | [[Uporabnik:Mroferloz|Mroferloz]] | 1 |- | 5836 | [[Uporabnik:Mrmvra|Mrmvra]] | 1 |- | 5837 | [[Uporabnik:Mrlikaru|Mrlikaru]] | 1 |- | 5838 | [[Uporabnik:Mrkaic|Mrkaic]] | 1 |- | 5839 | [[Uporabnik:Mrjuro|Mrjuro]] | 1 |- | 5840 | [[Uporabnik:Mrfrost89|Mrfrost89]] | 1 |- | 5841 | [[Uporabnik:MrFordAD|MrFordAD]] | 1 |- | 5842 | [[Uporabnik:MrEK|MrEK]] | 1 |- | 5843 | [[Uporabnik:Mrecer|Mrecer]] | 1 |- | 5844 | [[Uporabnik:MrDeusZZ|MrDeusZZ]] | 1 |- | 5845 | [[Uporabnik:MrCare|MrCare]] | 1 |- | 5846 | [[Uporabnik:Mr.brownstone123|Mr.brownstone123]] | 1 |- | 5847 | [[Uporabnik:Mrak~slwiki|Mrak~slwiki]] | 1 |- | 5848 | [[Uporabnik:Mrajh|Mrajh]] | 1 |- | 5849 | [[Uporabnik:Mradovan|Mradovan]] | 1 |- | 5850 | [[Uporabnik:Mr679|Mr679]] | 1 |- | 5851 | [[Uporabnik:Mpz.cumanima|Mpz.cumanima]] | 1 |- | 5852 | [[Uporabnik:Mpza6|Mpza6]] | 1 |- | 5853 | [[Uporabnik:Mpsajn|Mpsajn]] | 1 |- | 5854 | [[Uporabnik:Mprezelj|Mprezelj]] | 1 |- | 5855 | [[Uporabnik:Mpotokar|Mpotokar]] | 1 |- | 5856 | [[Uporabnik:Mpotec86|Mpotec86]] | 1 |- | 5857 | [[Uporabnik:M.Polhograjski|M.Polhograjski]] | 1 |- | 5858 | [[Uporabnik:Mpoklukar|Mpoklukar]] | 1 |- | 5859 | [[Uporabnik:Mpodstensek|Mpodstensek]] | 1 |- | 5860 | [[Uporabnik:Mpl5|Mpl5]] | 1 |- | 5861 | [[Uporabnik:Mpf|Mpf]] | 1 |- | 5862 | [[Uporabnik:Mpetkovsek|Mpetkovsek]] | 1 |- | 5863 | [[Uporabnik:Mpeter~slwiki|Mpeter~slwiki]] | 1 |- | 5864 | [[Uporabnik:MPatricija|MPatricija]] | 1 |- | 5865 | [[Uporabnik:Mp5092|Mp5092]] | 1 |- | 5866 | [[Uporabnik:MP3002|MP3002]] | 1 |- | 5867 | [[Uporabnik:Move~slwiki|Move~slwiki]] | 1 |- | 5868 | [[Uporabnik:Motorway Fan|Motorway Fan]] | 1 |- | 5869 | [[Uporabnik:Motorist1966|Motorist1966]] | 1 |- | 5870 | [[Uporabnik:Motnik|Motnik]] | 1 |- | 5871 | [[Uporabnik:Morris~slwiki|Morris~slwiki]] | 1 |- | 5872 | [[Uporabnik:Morphine~slwiki|Morphine~slwiki]] | 1 |- | 5873 | [[Uporabnik:Moro~slwiki|Moro~slwiki]] | 1 |- | 5874 | [[Uporabnik:Moriborut|Moriborut]] | 1 |- | 5875 | [[Uporabnik:Morbidia|Morbidia]] | 1 |- | 5876 | [[Uporabnik:MoOoG|MoOoG]] | 1 |- | 5877 | [[Uporabnik:Moonmoonx3|Moonmoonx3]] | 1 |- | 5878 | [[Uporabnik:Moonlight.spirit|Moonlight.spirit]] | 1 |- | 5879 | [[Uporabnik:Monteaguilino1|Monteaguilino1]] | 1 |- | 5880 | [[Uporabnik:Monolit~slwiki|Monolit~slwiki]] | 1 |- | 5881 | [[Uporabnik:Monkatar|Monkatar]] | 1 |- | 5882 | [[Uporabnik:Moniq~slwiki|Moniq~slwiki]] | 1 |- | 5883 | [[Uporabnik:Monikikka|Monikikka]] | 1 |- | 5884 | [[Uporabnik:MonikaZorko|MonikaZorko]] | 1 |- | 5885 | [[Uporabnik:Monikasustersic|Monikasustersic]] | 1 |- | 5886 | [[Uporabnik:Monika.spital|Monika.spital]] | 1 |- | 5887 | [[Uporabnik:Monika.skabar|Monika.skabar]] | 1 |- | 5888 | [[Uporabnik:Monika Pangersic|Monika Pangersic]] | 1 |- | 5889 | [[Uporabnik:Monika Nataša Medvešček Peterka|Monika Nataša Medvešček Peterka]] | 1 |- | 5890 | [[Uporabnik:Monikamarinko|Monikamarinko]] | 1 |- | 5891 | [[Uporabnik:Monika.luznik|Monika.luznik]] | 1 |- | 5892 | [[Uporabnik:Monikalusin|Monikalusin]] | 1 |- | 5893 | [[Uporabnik:MonikaCaculovic|MonikaCaculovic]] | 1 |- | 5894 | [[Uporabnik:Monika5687|Monika5687]] | 1 |- | 5895 | [[Uporabnik:Monika25|Monika25]] | 1 |- | 5896 | [[Uporabnik:Moni1984|Moni1984]] | 1 |- | 5897 | [[Uporabnik:Moni123|Moni123]] | 1 |- | 5898 | [[Uporabnik:Moneja|Moneja]] | 1 |- | 5899 | [[Uporabnik:Moncaurasjak|Moncaurasjak]] | 1 |- | 5900 | [[Uporabnik:Monca|Monca]] | 1 |- | 5901 | [[Uporabnik:Monamour|Monamour]] | 1 |- | 5902 | [[Uporabnik:Momerzu|Momerzu]] | 1 |- | 5903 | [[Uporabnik:Mojka13|Mojka13]] | 1 |- | 5904 | [[Uporabnik:Moj Galeb|Moj Galeb]] | 1 |- | 5905 | [[Uporabnik:Moje.Uporabniško.Ime|Moje.Uporabniško.Ime]] | 1 |- | 5906 | [[Uporabnik:Mojchy88|Mojchy88]] | 1 |- | 5907 | [[Uporabnik:Mojcheek|Mojcheek]] | 1 |- | 5908 | [[Uporabnik:Mojca z|Mojca z]] | 1 |- | 5909 | [[Uporabnik:Mojca Rolih|Mojca Rolih]] | 1 |- | 5910 | [[Uporabnik:Mojcapolajzer|Mojcapolajzer]] | 1 |- | 5911 | [[Uporabnik:Mojca Pesec|Mojca Pesec]] | 1 |- | 5912 | [[Uporabnik:Mojca Miklavec|Mojca Miklavec]] | 1 |- | 5913 | [[Uporabnik:Mojca Merela|Mojca Merela]] | 1 |- | 5914 | [[Uporabnik:Mojcam5|Mojcam5]] | 1 |- | 5915 | [[Uporabnik:Mojca.kolman|Mojca.kolman]] | 1 |- | 5916 | [[Uporabnik:MojcaK|MojcaK]] | 1 |- | 5917 | [[Uporabnik:Mojca Hudales|Mojca Hudales]] | 1 |- | 5918 | [[Uporabnik:MojcaHorvat|MojcaHorvat]] | 1 |- | 5919 | [[Uporabnik:Mojca hladnik|Mojca hladnik]] | 1 |- | 5920 | [[Uporabnik:Mojca Gorjup Kavčič|Mojca Gorjup Kavčič]] | 1 |- | 5921 | [[Uporabnik:Mojca Božič|Mojca Božič]] | 1 |- | 5922 | [[Uporabnik:MojcaBorovnik|MojcaBorovnik]] | 1 |- | 5923 | [[Uporabnik:Mojca Berus|Mojca Berus]] | 1 |- | 5924 | [[Uporabnik:Mojca.ban|Mojca.ban]] | 1 |- | 5925 | [[Uporabnik:Mojca 92|Mojca 92]] | 1 |- | 5926 | [[Uporabnik:Mojca90|Mojca90]] | 1 |- | 5927 | [[Uporabnik:Mojca2050|Mojca2050]] | 1 |- | 5928 | [[Uporabnik:Mojakaunt|Mojakaunt]] | 1 |- | 5929 | [[Uporabnik:MojaDelnica|MojaDelnica]] | 1 |- | 5930 | [[Uporabnik:Mohor|Mohor]] | 1 |- | 5931 | [[Uporabnik:Mofo~slwiki|Mofo~slwiki]] | 1 |- | 5932 | [[Uporabnik:Modropisalo|Modropisalo]] | 1 |- | 5933 | [[Uporabnik:Modrina1|Modrina1]] | 1 |- | 5934 | [[Uporabnik:Modratačka|Modratačka]] | 1 |- | 5935 | [[Uporabnik:Modraluna17|Modraluna17]] | 1 |- | 5936 | [[Uporabnik:Modiano|Modiano]] | 1 |- | 5937 | [[Uporabnik:Modest zahar|Modest zahar]] | 1 |- | 5938 | [[Uporabnik:Moder highligter|Moder highligter]] | 1 |- | 5939 | [[Uporabnik:Modanung|Modanung]] | 1 |- | 5940 | [[Uporabnik:MoD|MoD]] | 1 |- | 5941 | [[Uporabnik:Mocniknina|Mocniknina]] | 1 |- | 5942 | [[Uporabnik:Moceril123|Moceril123]] | 1 |- | 5943 | [[Uporabnik:Mobrg|Mobrg]] | 1 |- | 5944 | [[Uporabnik:Mo0972|Mo0972]] | 1 |- | 5945 | [[Uporabnik:MNŠiHP|MNŠiHP]] | 1 |- | 5946 | [[Uporabnik:Mncakranjc|Mncakranjc]] | 1 |- | 5947 | [[Uporabnik:Mnatasa|Mnatasa]] | 1 |- | 5948 | [[Uporabnik:Mmzvi|Mmzvi]] | 1 |- | 5949 | [[Uporabnik:Mm.zaletel|Mm.zaletel]] | 1 |- | 5950 | [[Uporabnik:Mmun17|Mmun17]] | 1 |- | 5951 | [[Uporabnik:Mmesec|Mmesec]] | 1 |- | 5952 | [[Uporabnik:MMA Kid|MMA Kid]] | 1 |- | 5953 | [[Uporabnik:Mmaja0807|Mmaja0807]] | 1 |- | 5954 | [[Uporabnik:Mm96pik|Mm96pik]] | 1 |- | 5955 | [[Uporabnik:Mlon15|Mlon15]] | 1 |- | 5956 | [[Uporabnik:Mlevar|Mlevar]] | 1 |- | 5957 | [[Uporabnik:Mlampret|Mlampret]] | 1 |- | 5958 | [[Uporabnik:Mlakopet|Mlakopet]] | 1 |- | 5959 | [[Uporabnik:Mladika pika|Mladika pika]] | 1 |- | 5960 | [[Uporabnik:Mladen1975|Mladen1975]] | 1 |- | 5961 | [[Uporabnik:Mlada rast|Mlada rast]] | 1 |- | 5962 | [[Uporabnik:Mlacek|Mlacek]] | 1 |- | 5963 | [[Uporabnik:Mkoncar|Mkoncar]] | 1 |- | 5964 | [[Uporabnik:MkgSandra|MkgSandra]] | 1 |- | 5965 | [[Uporabnik:Mkeoz|Mkeoz]] | 1 |- | 5966 | [[Uporabnik:Mkat~slwiki|Mkat~slwiki]] | 1 |- | 5967 | [[Uporabnik:Mkatja|Mkatja]] | 1 |- | 5968 | [[Uporabnik:MKarlovsek|MKarlovsek]] | 1 |- | 5969 | [[Uporabnik:Mkapus|Mkapus]] | 1 |- | 5970 | [[Uporabnik:Mkac964|Mkac964]] | 1 |- | 5971 | [[Uporabnik:Mk8525|Mk8525]] | 1 |- | 5972 | [[Uporabnik:Mk3209|Mk3209]] | 1 |- | 5973 | [[Uporabnik:Mjunc|Mjunc]] | 1 |- | 5974 | [[Uporabnik:Mjug2|Mjug2]] | 1 |- | 5975 | [[Uporabnik:MJRazo|MJRazo]] | 1 |- | 5976 | [[Uporabnik:M.j.jeraj|M.j.jeraj]] | 1 |- | 5977 | [[Uporabnik:Mjezo|Mjezo]] | 1 |- | 5978 | [[Uporabnik:Mjerse|Mjerse]] | 1 |- | 5979 | [[Uporabnik:M.jerebic94|M.jerebic94]] | 1 |- | 5980 | [[Uporabnik:Mjenko412|Mjenko412]] | 1 |- | 5981 | [[Uporabnik:M.jelena|M.jelena]] | 1 |- | 5982 | [[Uporabnik:Mjbensa|Mjbensa]] | 1 |- | 5983 | [[Uporabnik:Mizarka1972|Mizarka1972]] | 1 |- | 5984 | [[Uporabnik:Mitya Oblack|Mitya Oblack]] | 1 |- | 5985 | [[Uporabnik:Mitrografie|Mitrografie]] | 1 |- | 5986 | [[Uporabnik:Mitro310|Mitro310]] | 1 |- | 5987 | [[Uporabnik:Mitra~slwiki|Mitra~slwiki]] | 1 |- | 5988 | [[Uporabnik:MitjaPr-IZRK|MitjaPr-IZRK]] | 1 |- | 5989 | [[Uporabnik:Mitja Pohlen|Mitja Pohlen]] | 1 |- | 5990 | [[Uporabnik:Mitjapetelin|Mitjapetelin]] | 1 |- | 5991 | [[Uporabnik:Mitjamavsar|Mitjamavsar]] | 1 |- | 5992 | [[Uporabnik:MitjaLisjak|MitjaLisjak]] | 1 |- | 5993 | [[Uporabnik:Mitjakre|Mitjakre]] | 1 |- | 5994 | [[Uporabnik:Mitjakra|Mitjakra]] | 1 |- | 5995 | [[Uporabnik:Mitja Grudnik|Mitja Grudnik]] | 1 |- | 5996 | [[Uporabnik:Mitja grebenar|Mitja grebenar]] | 1 |- | 5997 | [[Uporabnik:Mitja55|Mitja55]] | 1 |- | 5998 | [[Uporabnik:Mitja3628|Mitja3628]] | 1 |- | 5999 | [[Uporabnik:Mitch~slwiki|Mitch~slwiki]] | 1 |- | 6000 | [[Uporabnik:Misterix~slwiki|Misterix~slwiki]] | 1 |- |} eoh1954b8jlbdw6lyf53z6fkgl5gtvp 4 485418 5726267 5719947 2022-08-01T02:26:06Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 6001–7000 wikitext text/x-wiki === 6001–7000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 6001 | [[Uporabnik:Mista|Mista]] | 1 |- | 6002 | [[Uporabnik:Miss Mickey|Miss Mickey]] | 1 |- | 6003 | [[Uporabnik:Miss5566|Miss5566]] | 1 |- | 6004 | [[Uporabnik:MisplacedKeys~slwiki|MisplacedKeys~slwiki]] | 1 |- | 6005 | [[Uporabnik:Miskovic as|Miskovic as]] | 1 |- | 6006 | [[Uporabnik:MiskoSkace|MiskoSkace]] | 1 |- | 6007 | [[Uporabnik:Miško Hokej|Miško Hokej]] | 1 |- | 6008 | [[Uporabnik:MisfitOasis|MisfitOasis]] | 1 |- | 6009 | [[Uporabnik:MisakAway|MisakAway]] | 1 |- | 6010 | [[Uporabnik:Miša.hrabra|Miša.hrabra]] | 1 |- | 6011 | [[Uporabnik:Mis3.eva|Mis3.eva]] | 1 |- | 6012 | [[Uporabnik:Mis02|Mis02]] | 1 |- | 6013 | [[Uporabnik:Miš|Miš]] | 1 |- | 6014 | [[Uporabnik:MirzetaDoric|MirzetaDoric]] | 1 |- | 6015 | [[Uporabnik:Mirovos24|Mirovos24]] | 1 |- | 6016 | [[Uporabnik:Miroslav Jožef|Miroslav Jožef]] | 1 |- | 6017 | [[Uporabnik:Miropusnik|Miropusnik]] | 1 |- | 6018 | [[Uporabnik:Mirohacek|Mirohacek]] | 1 |- | 6019 | [[Uporabnik:MirkoS18|MirkoS18]] | 1 |- | 6020 | [[Uporabnik:Mirkoj99|Mirkoj99]] | 1 |- | 6021 | [[Uporabnik:Mirjam1974|Mirjam1974]] | 1 |- | 6022 | [[Uporabnik:Mir Harven|Mir Harven]] | 1 |- | 6023 | [[Uporabnik:Mirelaa|Mirelaa]] | 1 |- | 6024 | [[Uporabnik:Mirchyca|Mirchyca]] | 1 |- | 6025 | [[Uporabnik:Miran.grgic|Miran.grgic]] | 1 |- | 6026 | [[Uporabnik:Mins~slwiki|Mins~slwiki]] | 1 |- | 6027 | [[Uporabnik:Minnytinny|Minnytinny]] | 1 |- | 6028 | [[Uporabnik:Minka Skubic Buhin|Minka Skubic Buhin]] | 1 |- | 6029 | [[Uporabnik:Miniteater|Miniteater]] | 1 |- | 6030 | [[Uporabnik:Ministrelec|Ministrelec]] | 1 |- | 6031 | [[Uporabnik:Minimi~slwiki|Minimi~slwiki]] | 1 |- | 6032 | [[Uporabnik:Minimaksi|Minimaksi]] | 1 |- | 6033 | [[Uporabnik:MIngrid|MIngrid]] | 1 |- | 6034 | [[Uporabnik:Minea185|Minea185]] | 1 |- | 6035 | [[Uporabnik:Mind reader|Mind reader]] | 1 |- | 6036 | [[Uporabnik:MilyMilena|MilyMilena]] | 1 |- | 6037 | [[Uporabnik:MilSok|MilSok]] | 1 |- | 6038 | [[Uporabnik:Milosh07|Milosh07]] | 1 |- | 6039 | [[Uporabnik:Milord~slwiki|Milord~slwiki]] | 1 |- | 6040 | [[Uporabnik:Milojkazh|Milojkazh]] | 1 |- | 6041 | [[Uporabnik:Milko bizjak|Milko bizjak]] | 1 |- | 6042 | [[Uporabnik:Milko80|Milko80]] | 1 |- | 6043 | [[Uporabnik:MilicGabriel|MilicGabriel]] | 1 |- | 6044 | [[Uporabnik:Miles~slwiki|Miles~slwiki]] | 1 |- | 6045 | [[Uporabnik:Milenko Roš|Milenko Roš]] | 1 |- | 6046 | [[Uporabnik:Milekn13|Milekn13]] | 1 |- | 6047 | [[Uporabnik:Mile1919|Mile1919]] | 1 |- | 6048 | [[Uporabnik:Mile13|Mile13]] | 1 |- | 6049 | [[Uporabnik:Milči2|Milči2]] | 1 |- | 6050 | [[Uporabnik:Milavec|Milavec]] | 1 |- | 6051 | [[Uporabnik:Milanvidmar|Milanvidmar]] | 1 |- | 6052 | [[Uporabnik:MilanSu|MilanSu]] | 1 |- | 6053 | [[Uporabnik:Milanpersic|Milanpersic]] | 1 |- | 6054 | [[Uporabnik:MILANPERISIC|MILANPERISIC]] | 1 |- | 6055 | [[Uporabnik:Milano~slwiki|Milano~slwiki]] | 1 |- | 6056 | [[Uporabnik:Milanka|Milanka]] | 1 |- | 6057 | [[Uporabnik:Milan5510|Milan5510]] | 1 |- | 6058 | [[Uporabnik:Milan48|Milan48]] | 1 |- | 6059 | [[Uporabnik:Mikroturbine|Mikroturbine]] | 1 |- | 6060 | [[Uporabnik:Miklozic123|Miklozic123]] | 1 |- | 6061 | [[Uporabnik:Mikkeni|Mikkeni]] | 1 |- | 6062 | [[Uporabnik:Mik in Matjaž|Mik in Matjaž]] | 1 |- | 6063 | [[Uporabnik:Mikinins|Mikinins]] | 1 |- | 6064 | [[Uporabnik:Mikina miska|Mikina miska]] | 1 |- | 6065 | [[Uporabnik:Mikimiška02|Mikimiška02]] | 1 |- | 6066 | [[Uporabnik:Miki Miška|Miki Miška]] | 1 |- | 6067 | [[Uporabnik:Mikihubabuba|Mikihubabuba]] | 1 |- | 6068 | [[Uporabnik:Miki99|Miki99]] | 1 |- | 6069 | [[Uporabnik:Miki3|Miki3]] | 1 |- | 6070 | [[Uporabnik:Miki19|Miki19]] | 1 |- | 6071 | [[Uporabnik:MikekG|MikekG]] | 1 |- | 6072 | [[Uporabnik:Mikec2004|Mikec2004]] | 1 |- | 6073 | [[Uporabnik:Mikaele|Mikaele]] | 1 |- | 6074 | [[Uporabnik:Mijaumew|Mijaumew]] | 1 |- | 6075 | [[Uporabnik:Mija~slwiki|Mija~slwiki]] | 1 |- | 6076 | [[Uporabnik:Mija Paljk|Mija Paljk]] | 1 |- | 6077 | [[Uporabnik:Mijamija27|Mijamija27]] | 1 |- | 6078 | [[Uporabnik:Mijahorvat|Mijahorvat]] | 1 |- | 6079 | [[Uporabnik:Mihy1101|Mihy1101]] | 1 |- | 6080 | [[Uporabnik:MIHS1225|MIHS1225]] | 1 |- | 6081 | [[Uporabnik:Mihpoh|Mihpoh]] | 1 |- | 6082 | [[Uporabnik:Mihibo5|Mihibo5]] | 1 |- | 6083 | [[Uporabnik:Mihelicj21|Mihelicj21]] | 1 |- | 6084 | [[Uporabnik:Mihek~slwiki|Mihek~slwiki]] | 1 |- | 6085 | [[Uporabnik:Miha Zupan|Miha Zupan]] | 1 |- | 6086 | [[Uporabnik:Mihatrosa|Mihatrosa]] | 1 |- | 6087 | [[Uporabnik:Mihastih|Mihastih]] | 1 |- | 6088 | [[Uporabnik:Miha.skudnik|Miha.skudnik]] | 1 |- | 6089 | [[Uporabnik:Mihase132|Mihase132]] | 1 |- | 6090 | [[Uporabnik:Mihasalobir|Mihasalobir]] | 1 |- | 6091 | [[Uporabnik:Miha Pilic Turk|Miha Pilic Turk]] | 1 |- | 6092 | [[Uporabnik:Miha.novak|Miha.novak]] | 1 |- | 6093 | [[Uporabnik:Mihanemec|Mihanemec]] | 1 |- | 6094 | [[Uporabnik:Miha neki1234|Miha neki1234]] | 1 |- | 6095 | [[Uporabnik:MihaMirtič|MihaMirtič]] | 1 |- | 6096 | [[Uporabnik:Mihalevstik|Mihalevstik]] | 1 |- | 6097 | [[Uporabnik:Miha krusec|Miha krusec]] | 1 |- | 6098 | [[Uporabnik:Miha klovar|Miha klovar]] | 1 |- | 6099 | [[Uporabnik:Miha Garbajs|Miha Garbajs]] | 1 |- | 6100 | [[Uporabnik:Mihael Z|Mihael Z]] | 1 |- | 6101 | [[Uporabnik:Mihael Sledič|Mihael Sledič]] | 1 |- | 6102 | [[Uporabnik:Mihaellla|Mihaellla]] | 1 |- | 6103 | [[Uporabnik:Mihaelao|Mihaelao]] | 1 |- | 6104 | [[Uporabnik:Mihael996|Mihael996]] | 1 |- | 6105 | [[Uporabnik:Mihael7878|Mihael7878]] | 1 |- | 6106 | [[Uporabnik:Mihack|Mihack]] | 1 |- | 6107 | [[Uporabnik:Mihac|Mihac]] | 1 |- | 6108 | [[Uporabnik:Miha Brodnik|Miha Brodnik]] | 1 |- | 6109 | [[Uporabnik:Mihabarboric|Mihabarboric]] | 1 |- | 6110 | [[Uporabnik:MihaAbram945|MihaAbram945]] | 1 |- | 6111 | [[Uporabnik:Miha-63050120|Miha-63050120]] | 1 |- | 6112 | [[Uporabnik:Miha 22|Miha 22]] | 1 |- | 6113 | [[Uporabnik:Miha211|Miha211]] | 1 |- | 6114 | [[Uporabnik:Miha19|Miha19]] | 1 |- | 6115 | [[Uporabnik:Miha1711|Miha1711]] | 1 |- | 6116 | [[Uporabnik:Miha123456789|Miha123456789]] | 1 |- | 6117 | [[Uporabnik:Miha007|Miha007]] | 1 |- | 6118 | [[Uporabnik:MihA|MihA]] | 1 |- | 6119 | [[Uporabnik:Migranti1|Migranti1]] | 1 |- | 6120 | [[Uporabnik:MiFajs|MiFajs]] | 1 |- | 6121 | [[Uporabnik:MiddlemistRed|MiddlemistRed]] | 1 |- | 6122 | [[Uporabnik:Micromys minutus|Micromys minutus]] | 1 |- | 6123 | [[Uporabnik:Mico990|Mico990]] | 1 |- | 6124 | [[Uporabnik:Michellle|Michellle]] | 1 |- | 6125 | [[Uporabnik:Micek 52|Micek 52]] | 1 |- | 6126 | [[Uporabnik:MiaiT|MiaiT]] | 1 |- | 6127 | [[Uporabnik:Miad|Miad]] | 1 |- | 6128 | [[Uporabnik:Mhribar|Mhribar]] | 1 |- | 6129 | [[Uporabnik:MHIRM|MHIRM]] | 1 |- | 6130 | [[Uporabnik:Mhame|Mhame]] | 1 |- | 6131 | [[Uporabnik:Mguli|Mguli]] | 1 |- | 6132 | [[Uporabnik:Mgosenca|Mgosenca]] | 1 |- | 6133 | [[Uporabnik:M.Gorjup|M.Gorjup]] | 1 |- | 6134 | [[Uporabnik:Mglava7|Mglava7]] | 1 |- | 6135 | [[Uporabnik:Mggacho|Mggacho]] | 1 |- | 6136 | [[Uporabnik:Mgalicic|Mgalicic]] | 1 |- | 6137 | [[Uporabnik:Mgajver63020010|Mgajver63020010]] | 1 |- | 6138 | [[Uporabnik:Mg 63040045|Mg 63040045]] | 1 |- | 6139 | [[Uporabnik:Mferle|Mferle]] | 1 |- | 6140 | [[Uporabnik:Mezuv|Mezuv]] | 1 |- | 6141 | [[Uporabnik:Meznar|Meznar]] | 1 |- | 6142 | [[Uporabnik:MEvica|MEvica]] | 1 |- | 6143 | [[Uporabnik:Metyodelucia|Metyodelucia]] | 1 |- | 6144 | [[Uporabnik:Metulj~slwiki|Metulj~slwiki]] | 1 |- | 6145 | [[Uporabnik:Metulj2|Metulj2]] | 1 |- | 6146 | [[Uporabnik:Metulchk*|Metulchk*]] | 1 |- | 6147 | [[Uporabnik:Mettom|Mettom]] | 1 |- | 6148 | [[Uporabnik:Metropolis123456789|Metropolis123456789]] | 1 |- | 6149 | [[Uporabnik:Metra.si|Metra.si]] | 1 |- | 6150 | [[Uporabnik:Metod.pracek|Metod.pracek]] | 1 |- | 6151 | [[Uporabnik:Metoda|Metoda]] | 1 |- | 6152 | [[Uporabnik:Metkazupanic|Metkazupanic]] | 1 |- | 6153 | [[Uporabnik:Metka.zaloznik|Metka.zaloznik]] | 1 |- | 6154 | [[Uporabnik:Metka.psidelo|Metka.psidelo]] | 1 |- | 6155 | [[Uporabnik:Metka Galič|Metka Galič]] | 1 |- | 6156 | [[Uporabnik:Metkag|Metkag]] | 1 |- | 6157 | [[Uporabnik:Metkaasic|Metkaasic]] | 1 |- | 6158 | [[Uporabnik:Metek~slwiki|Metek~slwiki]] | 1 |- | 6159 | [[Uporabnik:Meta.vombat|Meta.vombat]] | 1 |- | 6160 | [[Uporabnik:Meta Volk|Meta Volk]] | 1 |- | 6161 | [[Uporabnik:Metaur~slwiki|Metaur~slwiki]] | 1 |- | 6162 | [[Uporabnik:Meta travnik|Meta travnik]] | 1 |- | 6163 | [[Uporabnik:Metallica Warrior|Metallica Warrior]] | 1 |- | 6164 | [[Uporabnik:Metalc 1|Metalc 1]] | 1 |- | 6165 | [[Uporabnik:Metajaz|Metajaz]] | 1 |- | 6166 | [[Uporabnik:MetaDoba|MetaDoba]] | 1 |- | 6167 | [[Uporabnik:Meta 96|Meta 96]] | 1 |- | 6168 | [[Uporabnik:Meta90|Meta90]] | 1 |- | 6169 | [[Uporabnik:MestoMiru|MestoMiru]] | 1 |- | 6170 | [[Uporabnik:Meryca|Meryca]] | 1 |- | 6171 | [[Uporabnik:Mersije|Mersije]] | 1 |- | 6172 | [[Uporabnik:Mercy1|Mercy1]] | 1 |- | 6173 | [[Uporabnik:MercedesBenz300SE|MercedesBenz300SE]] | 1 |- | 6174 | [[Uporabnik:Mentorsi3|Mentorsi3]] | 1 |- | 6175 | [[Uporabnik:Mentol~slwiki|Mentol~slwiki]] | 1 |- | 6176 | [[Uporabnik:Mentir|Mentir]] | 1 |- | 6177 | [[Uporabnik:Mentaldisorders25|Mentaldisorders25]] | 1 |- | 6178 | [[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] | 1 |- | 6179 | [[Uporabnik:Memo~slwiki|Memo~slwiki]] | 1 |- | 6180 | [[Uporabnik:Melodija glasbila|Melodija glasbila]] | 1 |- | 6181 | [[Uporabnik:MElodIc|MElodIc]] | 1 |- | 6182 | [[Uporabnik:Melita Brajkovec|Melita Brajkovec]] | 1 |- | 6183 | [[Uporabnik:Melisar|Melisar]] | 1 |- | 6184 | [[Uporabnik:Melirodm|Melirodm]] | 1 |- | 6185 | [[Uporabnik:MelinaHrza|MelinaHrza]] | 1 |- | 6186 | [[Uporabnik:Melčika|Melčika]] | 1 |- | 6187 | [[Uporabnik:Melchy00|Melchy00]] | 1 |- | 6188 | [[Uporabnik:Mela~slwiki|Mela~slwiki]] | 1 |- | 6189 | [[Uporabnik:Melanija Košir|Melanija Košir]] | 1 |- | 6190 | [[Uporabnik:Melanie drev|Melanie drev]] | 1 |- | 6191 | [[Uporabnik:Melančič|Melančič]] | 1 |- | 6192 | [[Uporabnik:Mekas2004|Mekas2004]] | 1 |- | 6193 | [[Uporabnik:Mejaši|Mejaši]] | 1 |- | 6194 | [[Uporabnik:Meintrieb|Meintrieb]] | 1 |- | 6195 | [[Uporabnik:Mehrlicht|Mehrlicht]] | 1 |- | 6196 | [[Uporabnik:Mehokodro|Mehokodro]] | 1 |- | 6197 | [[Uporabnik:Mehatronko|Mehatronko]] | 1 |- | 6198 | [[Uporabnik:Meglic.monika|Meglic.monika]] | 1 |- | 6199 | [[Uporabnik:Meglicj|Meglicj]] | 1 |- | 6200 | [[Uporabnik:Meglič|Meglič]] | 1 |- | 6201 | [[Uporabnik:Megiper|Megiper]] | 1 |- | 6202 | [[Uporabnik:MegiM|MegiM]] | 1 |- | 6203 | [[Uporabnik:Megalaman|Megalaman]] | 1 |- | 6204 | [[Uporabnik:Megab0y|Megab0y]] | 1 |- | 6205 | [[Uporabnik:Medverca|Medverca]] | 1 |- | 6206 | [[Uporabnik:Medstud4103|Medstud4103]] | 1 |- | 6207 | [[Uporabnik:Medka~slwiki|Medka~slwiki]] | 1 |- | 6208 | [[Uporabnik:Medita|Medita]] | 1 |- | 6209 | [[Uporabnik:Medimedi|Medimedi]] | 1 |- | 6210 | [[Uporabnik:Medijski Partner|Medijski Partner]] | 1 |- | 6211 | [[Uporabnik:Medicinjarka|Medicinjarka]] | 1 |- | 6212 | [[Uporabnik:Mdv99|Mdv99]] | 1 |- | 6213 | [[Uporabnik:Mdolin|Mdolin]] | 1 |- | 6214 | [[Uporabnik:M cunk|M cunk]] | 1 |- | 6215 | [[Uporabnik:McLeito|McLeito]] | 1 |- | 6216 | [[Uporabnik:Mcknme|Mcknme]] | 1 |- | 6217 | [[Uporabnik:Mchusband|Mchusband]] | 1 |- | 6218 | [[Uporabnik:MCestnik2|MCestnik2]] | 1 |- | 6219 | [[Uporabnik:MCAMKO|MCAMKO]] | 1 |- | 6220 | [[Uporabnik:M-butterfly|M-butterfly]] | 1 |- | 6221 | [[Uporabnik:MBSJ|MBSJ]] | 1 |- | 6222 | [[Uporabnik:Mboskoski|Mboskoski]] | 1 |- | 6223 | [[Uporabnik:Mbmarjetica|Mbmarjetica]] | 1 |- | 6224 | [[Uporabnik:Mbaskovc|Mbaskovc]] | 1 |- | 6225 | [[Uporabnik:MB75|MB75]] | 1 |- | 6226 | [[Uporabnik:Mazupan|Mazupan]] | 1 |- | 6227 | [[Uporabnik:Mazdacvetko|Mazdacvetko]] | 1 |- | 6228 | [[Uporabnik:Mayjunijinseptember|Mayjunijinseptember]] | 1 |- | 6229 | [[Uporabnik:Maybug~slwiki|Maybug~slwiki]] | 1 |- | 6230 | [[Uporabnik:Maya any|Maya any]] | 1 |- | 6231 | [[Uporabnik:Maxright|Maxright]] | 1 |- | 6232 | [[Uporabnik:Maxpe82|Maxpe82]] | 1 |- | 6233 | [[Uporabnik:MaxM95|MaxM95]] | 1 |- | 6234 | [[Uporabnik:MaximGeorgi|MaximGeorgi]] | 1 |- | 6235 | [[Uporabnik:Max Bizjak|Max Bizjak]] | 1 |- | 6236 | [[Uporabnik:Max12325|Max12325]] | 1 |- | 6237 | [[Uporabnik:Mavrica111|Mavrica111]] | 1 |- | 6238 | [[Uporabnik:Maverik~slwiki|Maverik~slwiki]] | 1 |- | 6239 | [[Uporabnik:Maver C|Maver C]] | 1 |- | 6240 | [[Uporabnik:Mavanzo|Mavanzo]] | 1 |- | 6241 | [[Uporabnik:Mauro Joan|Mauro Joan]] | 1 |- | 6242 | [[Uporabnik:Mattyazz|Mattyazz]] | 1 |- | 6243 | [[Uporabnik:MattsDo|MattsDo]] | 1 |- | 6244 | [[Uporabnik:Matthew Loaf|Matthew Loaf]] | 1 |- | 6245 | [[Uporabnik:Matteo31|Matteo31]] | 1 |- | 6246 | [[Uporabnik:Matteja|Matteja]] | 1 |- | 6247 | [[Uporabnik:MatSkofljanec|MatSkofljanec]] | 1 |- | 6248 | [[Uporabnik:MatRopas|MatRopas]] | 1 |- | 6249 | [[Uporabnik:Matrix305|Matrix305]] | 1 |- | 6250 | [[Uporabnik:MatPav|MatPav]] | 1 |- | 6251 | [[Uporabnik:Matneo|Matneo]] | 1 |- | 6252 | [[Uporabnik:Matmul|Matmul]] | 1 |- | 6253 | [[Uporabnik:Matjažvrtačič|Matjažvrtačič]] | 1 |- | 6254 | [[Uporabnik:Matjazv1|Matjazv1]] | 1 |- | 6255 | [[Uporabnik:Matjaž Tome|Matjaž Tome]] | 1 |- | 6256 | [[Uporabnik:Matjazraimondi|Matjazraimondi]] | 1 |- | 6257 | [[Uporabnik:Matjaž Lj.|Matjaž Lj.]] | 1 |- | 6258 | [[Uporabnik:MatjazKonci|MatjazKonci]] | 1 |- | 6259 | [[Uporabnik:MatjazGerm|MatjazGerm]] | 1 |- | 6260 | [[Uporabnik:MatjazGams|MatjazGams]] | 1 |- | 6261 | [[Uporabnik:Matjazbav|Matjazbav]] | 1 |- | 6262 | [[Uporabnik:Matjašec|Matjašec]] | 1 |- | 6263 | [[Uporabnik:Matiz~slwiki|Matiz~slwiki]] | 1 |- | 6264 | [[Uporabnik:Matilda777|Matilda777]] | 1 |- | 6265 | [[Uporabnik:Matik~slwiki|Matik~slwiki]] | 1 |- | 6266 | [[Uporabnik:MatiKKKK|MatiKKKK]] | 1 |- | 6267 | [[Uporabnik:Matijazupan|Matijazupan]] | 1 |- | 6268 | [[Uporabnik:MatijaZajsek|MatijaZajsek]] | 1 |- | 6269 | [[Uporabnik:MatijaTP|MatijaTP]] | 1 |- | 6270 | [[Uporabnik:Matija pusnik|Matija pusnik]] | 1 |- | 6271 | [[Uporabnik:MatijaH|MatijaH]] | 1 |- | 6272 | [[Uporabnik:Matijafvv|Matijafvv]] | 1 |- | 6273 | [[Uporabnik:Matija13|Matija13]] | 1 |- | 6274 | [[Uporabnik:Matic Vučina|Matic Vučina]] | 1 |- | 6275 | [[Uporabnik:MaticU|MaticU]] | 1 |- | 6276 | [[Uporabnik:Maticpis|Maticpis]] | 1 |- | 6277 | [[Uporabnik:Maticpi|Maticpi]] | 1 |- | 6278 | [[Uporabnik:Maticmatjasic|Maticmatjasic]] | 1 |- | 6279 | [[Uporabnik:MaticMatevž|MaticMatevž]] | 1 |- | 6280 | [[Uporabnik:Maticm|Maticm]] | 1 |- | 6281 | [[Uporabnik:Matic Kovačič|Matic Kovačič]] | 1 |- | 6282 | [[Uporabnik:Maticklopcic|Maticklopcic]] | 1 |- | 6283 | [[Uporabnik:Maticc13|Maticc13]] | 1 |- | 6284 | [[Uporabnik:Matic Brod|Matic Brod]] | 1 |- | 6285 | [[Uporabnik:Matic1202|Matic1202]] | 1 |- | 6286 | [[Uporabnik:Matic10|Matic10]] | 1 |- | 6287 | [[Uporabnik:Matia~slwiki|Matia~slwiki]] | 1 |- | 6288 | [[Uporabnik:Matia9|Matia9]] | 1 |- | 6289 | [[Uporabnik:MateZ|MateZ]] | 1 |- | 6290 | [[Uporabnik:Matewck|Matewck]] | 1 |- | 6291 | [[Uporabnik:Matevž.tyr|Matevž.tyr]] | 1 |- | 6292 | [[Uporabnik:Matevz.stropnik|Matevz.stropnik]] | 1 |- | 6293 | [[Uporabnik:Matevzsega|Matevzsega]] | 1 |- | 6294 | [[Uporabnik:Matevz.lev88|Matevz.lev88]] | 1 |- | 6295 | [[Uporabnik:Matevž Kunc|Matevž Kunc]] | 1 |- | 6296 | [[Uporabnik:Mateus276|Mateus276]] | 1 |- | 6297 | [[Uporabnik:MateP|MateP]] | 1 |- | 6298 | [[Uporabnik:Matemato|Matemato]] | 1 |- | 6299 | [[Uporabnik:MatejVine91|MatejVine91]] | 1 |- | 6300 | [[Uporabnik:Matejukmar|Matejukmar]] | 1 |- | 6301 | [[Uporabnik:Matejtonejec|Matejtonejec]] | 1 |- | 6302 | [[Uporabnik:MatejToma|MatejToma]] | 1 |- | 6303 | [[Uporabnik:Matej Skibin|Matej Skibin]] | 1 |- | 6304 | [[Uporabnik:Matejs123|Matejs123]] | 1 |- | 6305 | [[Uporabnik:Matejresnik1993|Matejresnik1993]] | 1 |- | 6306 | [[Uporabnik:MatejPl|MatejPl]] | 1 |- | 6307 | [[Uporabnik:Matejlor|Matejlor]] | 1 |- | 6308 | [[Uporabnik:Matej Kolmanic|Matej Kolmanic]] | 1 |- | 6309 | [[Uporabnik:Matejko123|Matejko123]] | 1 |- | 6310 | [[Uporabnik:MatejK42|MatejK42]] | 1 |- | 6311 | [[Uporabnik:Matejjersin|Matejjersin]] | 1 |- | 6312 | [[Uporabnik:Matejfari|Matejfari]] | 1 |- | 6313 | [[Uporabnik:Matejcerne|Matejcerne]] | 1 |- | 6314 | [[Uporabnik:MatejCelik|MatejCelik]] | 1 |- | 6315 | [[Uporabnik:MaTeJcEkM|MaTeJcEkM]] | 1 |- | 6316 | [[Uporabnik:Matej.bostjancic|Matej.bostjancic]] | 1 |- | 6317 | [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]] | 1 |- | 6318 | [[Uporabnik:Mateja.zupa|Mateja.zupa]] | 1 |- | 6319 | [[Uporabnik:Mateja Vozelj|Mateja Vozelj]] | 1 |- | 6320 | [[Uporabnik:Matejav|Matejav]] | 1 |- | 6321 | [[Uporabnik:Mateja Tomsic|Mateja Tomsic]] | 1 |- | 6322 | [[Uporabnik:Mateja Šlankovič|Mateja Šlankovič]] | 1 |- | 6323 | [[Uporabnik:Mateja Plesec|Mateja Plesec]] | 1 |- | 6324 | [[Uporabnik:Mateja Pirc|Mateja Pirc]] | 1 |- | 6325 | [[Uporabnik:MatejaPes|MatejaPes]] | 1 |- | 6326 | [[Uporabnik:MatejaM|MatejaM]] | 1 |- | 6327 | [[Uporabnik:Mateja Kos|Mateja Kos]] | 1 |- | 6328 | [[Uporabnik:MatejaKlinc|MatejaKlinc]] | 1 |- | 6329 | [[Uporabnik:Mateja Javeršek|Mateja Javeršek]] | 1 |- | 6330 | [[Uporabnik:MatejaJ|MatejaJ]] | 1 |- | 6331 | [[Uporabnik:MatejaHer.|MatejaHer.]] | 1 |- | 6332 | [[Uporabnik:Matejagorsic|Matejagorsic]] | 1 |- | 6333 | [[Uporabnik:Mateja.frank|Mateja.frank]] | 1 |- | 6334 | [[Uporabnik:Matejabilavcic|Matejabilavcic]] | 1 |- | 6335 | [[Uporabnik:MatejaAvbersek|MatejaAvbersek]] | 1 |- | 6336 | [[Uporabnik:Matejaa123|Matejaa123]] | 1 |- | 6337 | [[Uporabnik:Mateja2|Mateja2]] | 1 |- | 6338 | [[Uporabnik:Matej78M|Matej78M]] | 1 |- | 6339 | [[Uporabnik:Matea Rahija|Matea Rahija]] | 1 |- | 6340 | [[Uporabnik:Matbar~slwiki|Matbar~slwiki]] | 1 |- | 6341 | [[Uporabnik:Mat3~slwiki|Mat3~slwiki]] | 1 |- | 6342 | [[Uporabnik:Mat2000|Mat2000]] | 1 |- | 6343 | [[Uporabnik:Masuj|Masuj]] | 1 |- | 6344 | [[Uporabnik:Masternekdo2|Masternekdo2]] | 1 |- | 6345 | [[Uporabnik:Massimocicc|Massimocicc]] | 1 |- | 6346 | [[Uporabnik:Masongana|Masongana]] | 1 |- | 6347 | [[Uporabnik:Maskartin|Maskartin]] | 1 |- | 6348 | [[Uporabnik:Mašiii|Mašiii]] | 1 |- | 6349 | [[Uporabnik:Masie|Masie]] | 1 |- | 6350 | [[Uporabnik:Mashy~slwiki|Mashy~slwiki]] | 1 |- | 6351 | [[Uporabnik:Maschennka|Maschennka]] | 1 |- | 6352 | [[Uporabnik:Masazizek|Masazizek]] | 1 |- | 6353 | [[Uporabnik:Masa V|Masa V]] | 1 |- | 6354 | [[Uporabnik:Maša Tomaž gimb|Maša Tomaž gimb]] | 1 |- | 6355 | [[Uporabnik:Masaslana|Masaslana]] | 1 |- | 6356 | [[Uporabnik:Maša Reliškar|Maša Reliškar]] | 1 |- | 6357 | [[Uporabnik:Maša lana|Maša lana]] | 1 |- | 6358 | [[Uporabnik:Masakrasovec|Masakrasovec]] | 1 |- | 6359 | [[Uporabnik:Masakostanjevec|Masakostanjevec]] | 1 |- | 6360 | [[Uporabnik:Maša Košorok|Maša Košorok]] | 1 |- | 6361 | [[Uporabnik:MašaBreznik|MašaBreznik]] | 1 |- | 6362 | [[Uporabnik:Maša95|Maša95]] | 1 |- | 6363 | [[Uporabnik:Maša 88|Maša 88]] | 1 |- | 6364 | [[Uporabnik:Masa24~slwiki|Masa24~slwiki]] | 1 |- | 6365 | [[Uporabnik:Maryann|Maryann]] | 1 |- | 6366 | [[Uporabnik:Marvin Rozman|Marvin Rozman]] | 1 |- | 6367 | [[Uporabnik:Maruuuuusa|Maruuuuusa]] | 1 |- | 6368 | [[Uporabnik:Maruska peternelj|Maruska peternelj]] | 1 |- | 6369 | [[Uporabnik:Maruska.cerkvenik|Maruska.cerkvenik]] | 1 |- | 6370 | [[Uporabnik:Maruska1234|Maruska1234]] | 1 |- | 6371 | [[Uporabnik:Marushka|Marushka]] | 1 |- | 6372 | [[Uporabnik:Maruša Rupar|Maruša Rupar]] | 1 |- | 6373 | [[Uporabnik:Marusaro|Marusaro]] | 1 |- | 6374 | [[Uporabnik:MarusaRibic|MarusaRibic]] | 1 |- | 6375 | [[Uporabnik:Maruša Podboršek|Maruša Podboršek]] | 1 |- | 6376 | [[Uporabnik:Maruša Križaj|Maruša Križaj]] | 1 |- | 6377 | [[Uporabnik:Marusakopac|Marusakopac]] | 1 |- | 6378 | [[Uporabnik:Marusa.jost|Marusa.jost]] | 1 |- | 6379 | [[Uporabnik:Maruša Jaklič|Maruša Jaklič]] | 1 |- | 6380 | [[Uporabnik:MarusaGrm|MarusaGrm]] | 1 |- | 6381 | [[Uporabnik:Maruša Flis|Maruša Flis]] | 1 |- | 6382 | [[Uporabnik:Marusa 88|Marusa 88]] | 1 |- | 6383 | [[Uporabnik:Marto9|Marto9]] | 1 |- | 6384 | [[Uporabnik:Martin Simcic|Martin Simcic]] | 1 |- | 6385 | [[Uporabnik:Martinkuznik1|Martinkuznik1]] | 1 |- | 6386 | [[Uporabnik:Martin kr|Martin kr]] | 1 |- | 6387 | [[Uporabnik:Martinj19|Martinj19]] | 1 |- | 6388 | [[Uporabnik:Martinique~slwiki|Martinique~slwiki]] | 1 |- | 6389 | [[Uporabnik:Martince|Martince]] | 1 |- | 6390 | [[Uporabnik:Martin Belušič|Martin Belušič]] | 1 |- | 6391 | [[Uporabnik:Martina.Ugrin|Martina.Ugrin]] | 1 |- | 6392 | [[Uporabnik:Martina Smerdelj|Martina Smerdelj]] | 1 |- | 6393 | [[Uporabnik:MartinaSajovic|MartinaSajovic]] | 1 |- | 6394 | [[Uporabnik:Martinar|Martinar]] | 1 |- | 6395 | [[Uporabnik:Martina Potrč|Martina Potrč]] | 1 |- | 6396 | [[Uporabnik:Martina farkaš|Martina farkaš]] | 1 |- | 6397 | [[Uporabnik:Martina84|Martina84]] | 1 |- | 6398 | [[Uporabnik:Martin43DOL|Martin43DOL]] | 1 |- | 6399 | [[Uporabnik:Martika~slwiki|Martika~slwiki]] | 1 |- | 6400 | [[Uporabnik:Martexo87|Martexo87]] | 1 |- | 6401 | [[Uporabnik:MartaK|MartaK]] | 1 |- | 6402 | [[Uporabnik:Marša Vošinek|Marša Vošinek]] | 1 |- | 6403 | [[Uporabnik:Marq W|Marq W]] | 1 |- | 6404 | [[Uporabnik:Marquezfan|Marquezfan]] | 1 |- | 6405 | [[Uporabnik:Marpurg|Marpurg]] | 1 |- | 6406 | [[Uporabnik:MarPhos|MarPhos]] | 1 |- | 6407 | [[Uporabnik:Maroltm|Maroltm]] | 1 |- | 6408 | [[Uporabnik:Marmar222|Marmar222]] | 1 |- | 6409 | [[Uporabnik:Marł łana|Marł łana]] | 1 |- | 6410 | [[Uporabnik:Markul9456|Markul9456]] | 1 |- | 6411 | [[Uporabnik:Mark Stupar|Mark Stupar]] | 1 |- | 6412 | [[Uporabnik:Mark Štemberger|Mark Štemberger]] | 1 |- | 6413 | [[Uporabnik:Markozuzek|Markozuzek]] | 1 |- | 6414 | [[Uporabnik:Marko Žigon|Marko Žigon]] | 1 |- | 6415 | [[Uporabnik:Marko.Topic|Marko.Topic]] | 1 |- | 6416 | [[Uporabnik:Marko.susman|Marko.susman]] | 1 |- | 6417 | [[Uporabnik:Marko se|Marko se]] | 1 |- | 6418 | [[Uporabnik:Markopsihologija|Markopsihologija]] | 1 |- | 6419 | [[Uporabnik:Marko Primc|Marko Primc]] | 1 |- | 6420 | [[Uporabnik:Markoprah|Markoprah]] | 1 |- | 6421 | [[Uporabnik:Marko.pavec|Marko.pavec]] | 1 |- | 6422 | [[Uporabnik:Markoos|Markoos]] | 1 |- | 6423 | [[Uporabnik:Markom6|Markom6]] | 1 |- | 6424 | [[Uporabnik:Markolampret|Markolampret]] | 1 |- | 6425 | [[Uporabnik:MarkoKovac|MarkoKovac]] | 1 |- | 6426 | [[Uporabnik:Marko Korošec|Marko Korošec]] | 1 |- | 6427 | [[Uporabnik:Marko Kodrič|Marko Kodrič]] | 1 |- | 6428 | [[Uporabnik:MarkoJuv|MarkoJuv]] | 1 |- | 6429 | [[Uporabnik:Marko Jačimović|Marko Jačimović]] | 1 |- | 6430 | [[Uporabnik:Markoirsic|Markoirsic]] | 1 |- | 6431 | [[Uporabnik:Markocar315|Markocar315]] | 1 |- | 6432 | [[Uporabnik:Marko Bukovec|Marko Bukovec]] | 1 |- | 6433 | [[Uporabnik:Markobencak|Markobencak]] | 1 |- | 6434 | [[Uporabnik:Marko A|Marko A]] | 1 |- | 6435 | [[Uporabnik:Marko2006A|Marko2006A]] | 1 |- | 6436 | [[Uporabnik:Mark.novak|Mark.novak]] | 1 |- | 6437 | [[Uporabnik:Markey|Markey]] | 1 |- | 6438 | [[Uporabnik:Markelca|Markelca]] | 1 |- | 6439 | [[Uporabnik:Mark78|Mark78]] | 1 |- | 6440 | [[Uporabnik:Marjetka.tomazin|Marjetka.tomazin]] | 1 |- | 6441 | [[Uporabnik:Marjetka.l89|Marjetka.l89]] | 1 |- | 6442 | [[Uporabnik:Marjetaz|Marjetaz]] | 1 |- | 6443 | [[Uporabnik:Marjeta.lipuzic|Marjeta.lipuzic]] | 1 |- | 6444 | [[Uporabnik:Marjeta Furlan|Marjeta Furlan]] | 1 |- | 6445 | [[Uporabnik:Marjan Tomki|Marjan Tomki]] | 1 |- | 6446 | [[Uporabnik:Marjan~slwiki|Marjan~slwiki]] | 1 |- | 6447 | [[Uporabnik:MarjanP2|MarjanP2]] | 1 |- | 6448 | [[Uporabnik:MarjanMoskon|MarjanMoskon]] | 1 |- | 6449 | [[Uporabnik:Marjanmiromorje|Marjanmiromorje]] | 1 |- | 6450 | [[Uporabnik:Marjan Grah|Marjan Grah]] | 1 |- | 6451 | [[Uporabnik:Marjanca scheicher|Marjanca scheicher]] | 1 |- | 6452 | [[Uporabnik:Marjana van|Marjana van]] | 1 |- | 6453 | [[Uporabnik:Marjan313|Marjan313]] | 1 |- | 6454 | [[Uporabnik:Maripossa~slwiki|Maripossa~slwiki]] | 1 |- | 6455 | [[Uporabnik:Marino.93|Marino.93]] | 1 |- | 6456 | [[Uporabnik:Marinka Cergol|Marinka Cergol]] | 1 |- | 6457 | [[Uporabnik:MarinaB1990|MarinaB1990]] | 1 |- | 6458 | [[Uporabnik:Marijini otroci|Marijini otroci]] | 1 |- | 6459 | [[Uporabnik:Marija Novak|Marija Novak]] | 1 |- | 6460 | [[Uporabnik:Marijana.toplek|Marijana.toplek]] | 1 |- | 6461 | [[Uporabnik:Marijana in jan|Marijana in jan]] | 1 |- | 6462 | [[Uporabnik:Marija Male|Marija Male]] | 1 |- | 6463 | [[Uporabnik:Marija.luksic|Marija.luksic]] | 1 |- | 6464 | [[Uporabnik:Mari Iskorkina|Mari Iskorkina]] | 1 |- | 6465 | [[Uporabnik:Marica~slwiki|Marica~slwiki]] | 1 |- | 6466 | [[Uporabnik:Marica Massaro|Marica Massaro]] | 1 |- | 6467 | [[Uporabnik:MariborčanSlo7|MariborčanSlo7]] | 1 |- | 6468 | [[Uporabnik:MariborcanSLO|MariborcanSLO]] | 1 |- | 6469 | [[Uporabnik:Mariborcan1164|Mariborcan1164]] | 1 |- | 6470 | [[Uporabnik:Marianocecowski|Marianocecowski]] | 1 |- | 6471 | [[Uporabnik:MariaNikolaevna|MariaNikolaevna]] | 1 |- | 6472 | [[Uporabnik:Marezi|Marezi]] | 1 |- | 6473 | [[Uporabnik:MarenčeJ|MarenčeJ]] | 1 |- | 6474 | [[Uporabnik:Marelična čebelica|Marelična čebelica]] | 1 |- | 6475 | [[Uporabnik:MareekK|MareekK]] | 1 |- | 6476 | [[Uporabnik:Mare69|Mare69]] | 1 |- | 6477 | [[Uporabnik:Marcya|Marcya]] | 1 |- | 6478 | [[Uporabnik:Marco~slwiki|Marco~slwiki]] | 1 |- | 6479 | [[Uporabnik:Marcin1988|Marcin1988]] | 1 |- | 6480 | [[Uporabnik:Marciaa|Marciaa]] | 1 |- | 6481 | [[Uporabnik:Marcelk|Marcelk]] | 1 |- | 6482 | [[Uporabnik:Marcel87|Marcel87]] | 1 |- | 6483 | [[Uporabnik:Marbaj|Marbaj]] | 1 |- | 6484 | [[Uporabnik:Maramilic|Maramilic]] | 1 |- | 6485 | [[Uporabnik:MaraDora|MaraDora]] | 1 |- | 6486 | [[Uporabnik:Mara DF|Mara DF]] | 1 |- | 6487 | [[Uporabnik:Mar7inPrinc3|Mar7inPrinc3]] | 1 |- | 6488 | [[Uporabnik:Manya~slwiki|Manya~slwiki]] | 1 |- | 6489 | [[Uporabnik:Manuelapolanc|Manuelapolanc]] | 1 |- | 6490 | [[Uporabnik:Mannca|Mannca]] | 1 |- | 6491 | [[Uporabnik:ManjaTajda|ManjaTajda]] | 1 |- | 6492 | [[Uporabnik:Manja Ocepek|Manja Ocepek]] | 1 |- | 6493 | [[Uporabnik:ManjaM|ManjaM]] | 1 |- | 6494 | [[Uporabnik:ManjaGrey|ManjaGrey]] | 1 |- | 6495 | [[Uporabnik:Manjaaa|Manjaaa]] | 1 |- | 6496 | [[Uporabnik:Maniacduhockey|Maniacduhockey]] | 1 |- | 6497 | [[Uporabnik:ManiaC|ManiaC]] | 1 |- | 6498 | [[Uporabnik:Mangocuki|Mangocuki]] | 1 |- | 6499 | [[Uporabnik:Manevem|Manevem]] | 1 |- | 6500 | [[Uporabnik:Manela|Manela]] | 1 |- | 6501 | [[Uporabnik:Mandm63040075|Mandm63040075]] | 1 |- | 6502 | [[Uporabnik:Mandarina1997|Mandarina1997]] | 1 |- | 6503 | [[Uporabnik:Mandala~slwiki|Mandala~slwiki]] | 1 |- | 6504 | [[Uporabnik:Manca.sladic|Manca.sladic]] | 1 |- | 6505 | [[Uporabnik:Mancapirc|Mancapirc]] | 1 |- | 6506 | [[Uporabnik:MancaP|MancaP]] | 1 |- | 6507 | [[Uporabnik:Mancamenca|Mancamenca]] | 1 |- | 6508 | [[Uporabnik:Mancamanca|Mancamanca]] | 1 |- | 6509 | [[Uporabnik:Manca.jelencic|Manca.jelencic]] | 1 |- | 6510 | [[Uporabnik:Manca Jelenc|Manca Jelenc]] | 1 |- | 6511 | [[Uporabnik:Manca Bokal|Manca Bokal]] | 1 |- | 6512 | [[Uporabnik:Manca.bohinec|Manca.bohinec]] | 1 |- | 6513 | [[Uporabnik:MancaB|MancaB]] | 1 |- | 6514 | [[Uporabnik:Manca92 PD|Manca92 PD]] | 1 |- | 6515 | [[Uporabnik:Manca8|Manca8]] | 1 |- | 6516 | [[Uporabnik:*Manca*|*Manca*]] | 1 |- | 6517 | [[Uporabnik:Manaan|Manaan]] | 1 |- | 6518 | [[Uporabnik:Mamboitaliana|Mamboitaliana]] | 1 |- | 6519 | [[Uporabnik:Maltisafi|Maltisafi]] | 1 |- | 6520 | [[Uporabnik:Malosežemudi|Malosežemudi]] | 1 |- | 6521 | [[Uporabnik:Mali Roky|Mali Roky]] | 1 |- | 6522 | [[Uporabnik:Malin~slwiki|Malin~slwiki]] | 1 |- | 6523 | [[Uporabnik:Malinovc|Malinovc]] | 1 |- | 6524 | [[Uporabnik:Malimali~slwiki|Malimali~slwiki]] | 1 |- | 6525 | [[Uporabnik:MaliaWrites|MaliaWrites]] | 1 |- | 6526 | [[Uporabnik:Maleczky|Maleczky]] | 1 |- | 6527 | [[Uporabnik:Malčuk|Malčuk]] | 1 |- | 6528 | [[Uporabnik:Malase123|Malase123]] | 1 |- | 6529 | [[Uporabnik:Mala.pupa|Mala.pupa]] | 1 |- | 6530 | [[Uporabnik:Malandro Esloveno|Malandro Esloveno]] | 1 |- | 6531 | [[Uporabnik:Malamafija|Malamafija]] | 1 |- | 6532 | [[Uporabnik:Malafaya|Malafaya]] | 1 |- | 6533 | [[Uporabnik:*MaLa*|*MaLa*]] | 1 |- | 6534 | [[Uporabnik:Maks Viktor|Maks Viktor]] | 1 |- | 6535 | [[Uporabnik:Maksviktor|Maksviktor]] | 1 |- | 6536 | [[Uporabnik:MaksCusak|MaksCusak]] | 1 |- | 6537 | [[Uporabnik:Maksbitenc|Maksbitenc]] | 1 |- | 6538 | [[Uporabnik:Makovka|Makovka]] | 1 |- | 6539 | [[Uporabnik:Makopec|Makopec]] | 1 |- | 6540 | [[Uporabnik:MajuškaMunihova|MajuškaMunihova]] | 1 |- | 6541 | [[Uporabnik:Majster1991|Majster1991]] | 1 |- | 6542 | [[Uporabnik:Majmal|Majmal]] | 1 |- | 6543 | [[Uporabnik:Majks|Majks]] | 1 |- | 6544 | [[Uporabnik:Maj kopasic|Maj kopasic]] | 1 |- | 6545 | [[Uporabnik:Majkara|Majkara]] | 1 |- | 6546 | [[Uporabnik:Majdic|Majdic]] | 1 |- | 6547 | [[Uporabnik:Majcola|Majcola]] | 1 |- | 6548 | [[Uporabnik:Majckajc|Majckajc]] | 1 |- | 6549 | [[Uporabnik:Majcipile|Majcipile]] | 1 |- | 6550 | [[Uporabnik:Majchy89|Majchy89]] | 1 |- | 6551 | [[Uporabnik:Majchiplayer|Majchiplayer]] | 1 |- | 6552 | [[Uporabnik:Majcek77|Majcek77]] | 1 |- | 6553 | [[Uporabnik:Majbc1999|Majbc1999]] | 1 |- | 6554 | [[Uporabnik:Maja.zajc90|Maja.zajc90]] | 1 |- | 6555 | [[Uporabnik:Majaweiss5|Majaweiss5]] | 1 |- | 6556 | [[Uporabnik:Maja Vtič|Maja Vtič]] | 1 |- | 6557 | [[Uporabnik:Maja Vezenšek|Maja Vezenšek]] | 1 |- | 6558 | [[Uporabnik:Majavbelj|Majavbelj]] | 1 |- | 6559 | [[Uporabnik:Maja.vavtar|Maja.vavtar]] | 1 |- | 6560 | [[Uporabnik:Maja Urbanc|Maja Urbanc]] | 1 |- | 6561 | [[Uporabnik:MajaTM|MajaTM]] | 1 |- | 6562 | [[Uporabnik:Majastublar|Majastublar]] | 1 |- | 6563 | [[Uporabnik:MajaSGr|MajaSGr]] | 1 |- | 6564 | [[Uporabnik:Maja Regina|Maja Regina]] | 1 |- | 6565 | [[Uporabnik:Maja Rajh|Maja Rajh]] | 1 |- | 6566 | [[Uporabnik:Maja pv|Maja pv]] | 1 |- | 6567 | [[Uporabnik:Maja pučnik~slwiki|Maja pučnik~slwiki]] | 1 |- | 6568 | [[Uporabnik:MajaPsi|MajaPsi]] | 1 |- | 6569 | [[Uporabnik:Majapodobnikar|Majapodobnikar]] | 1 |- | 6570 | [[Uporabnik:Maja.pod|Maja.pod]] | 1 |- | 6571 | [[Uporabnik:Maja Pejic|Maja Pejic]] | 1 |- | 6572 | [[Uporabnik:Maja pavlin|Maja pavlin]] | 1 |- | 6573 | [[Uporabnik:MajaNi|MajaNi]] | 1 |- | 6574 | [[Uporabnik:Maja nemec|Maja nemec]] | 1 |- | 6575 | [[Uporabnik:Maja Narić|Maja Narić]] | 1 |- | 6576 | [[Uporabnik:Maja M. Marinšek|Maja M. Marinšek]] | 1 |- | 6577 | [[Uporabnik:Maja Mavrin|Maja Mavrin]] | 1 |- | 6578 | [[Uporabnik:Maja Malnarič|Maja Malnarič]] | 1 |- | 6579 | [[Uporabnik:Majakrebl|Majakrebl]] | 1 |- | 6580 | [[Uporabnik:MajaKorber|MajaKorber]] | 1 |- | 6581 | [[Uporabnik:Majakorazija|Majakorazija]] | 1 |- | 6582 | [[Uporabnik:Majaklr|Majaklr]] | 1 |- | 6583 | [[Uporabnik:Maja Kljajič|Maja Kljajič]] | 1 |- | 6584 | [[Uporabnik:Majaklancic|Majaklancic]] | 1 |- | 6585 | [[Uporabnik:Maja Klan|Maja Klan]] | 1 |- | 6586 | [[Uporabnik:MajaKer|MajaKer]] | 1 |- | 6587 | [[Uporabnik:Maja kenk|Maja kenk]] | 1 |- | 6588 | [[Uporabnik:Majahladnik|Majahladnik]] | 1 |- | 6589 | [[Uporabnik:Majagrah|Majagrah]] | 1 |- | 6590 | [[Uporabnik:Majafifi|Majafifi]] | 1 |- | 6591 | [[Uporabnik:Maja-Eva|Maja-Eva]] | 1 |- | 6592 | [[Uporabnik:Majaet|Majaet]] | 1 |- | 6593 | [[Uporabnik:Maja.dobrajc|Maja.dobrajc]] | 1 |- | 6594 | [[Uporabnik:MajaDevic|MajaDevic]] | 1 |- | 6595 | [[Uporabnik:Maja.deutsch|Maja.deutsch]] | 1 |- | 6596 | [[Uporabnik:Maja.cobec|Maja.cobec]] | 1 |- | 6597 | [[Uporabnik:Majabosnjak|Majabosnjak]] | 1 |- | 6598 | [[Uporabnik:Maja bergant|Maja bergant]] | 1 |- | 6599 | [[Uporabnik:MajaB|MajaB]] | 1 |- | 6600 | [[Uporabnik:Maja28maja|Maja28maja]] | 1 |- | 6601 | [[Uporabnik:Main Hiker|Main Hiker]] | 1 |- | 6602 | [[Uporabnik:Mail277|Mail277]] | 1 |- | 6603 | [[Uporabnik:Mah~slwiki|Mah~slwiki]] | 1 |- | 6604 | [[Uporabnik:Mahek.mahek|Mahek.mahek]] | 1 |- | 6605 | [[Uporabnik:Mahajda|Mahajda]] | 1 |- | 6606 | [[Uporabnik:Maguenda|Maguenda]] | 1 |- | 6607 | [[Uporabnik:Maggie90|Maggie90]] | 1 |- | 6608 | [[Uporabnik:Maggap|Maggap]] | 1 |- | 6609 | [[Uporabnik:Mag. Eva Premk Bogataj|Mag. Eva Premk Bogataj]] | 1 |- | 6610 | [[Uporabnik:Magdi|Magdi]] | 1 |- | 6611 | [[Uporabnik:Mafalda~slwiki|Mafalda~slwiki]] | 1 |- | 6612 | [[Uporabnik:Madžar|Madžar]] | 1 |- | 6613 | [[Uporabnik:Maduan|Maduan]] | 1 |- | 6614 | [[Uporabnik:Macnna|Macnna]] | 1 |- | 6615 | [[Uporabnik:Mackontom|Mackontom]] | 1 |- | 6616 | [[Uporabnik:Mačica|Mačica]] | 1 |- | 6617 | [[Uporabnik:Macesn3000|Macesn3000]] | 1 |- | 6618 | [[Uporabnik:MaceK M|MaceK M]] | 1 |- | 6619 | [[Uporabnik:Macchiato|Macchiato]] | 1 |- | 6620 | [[Uporabnik:Maattik|Maattik]] | 1 |- | 6621 | [[Uporabnik:MAaTko|MAaTko]] | 1 |- | 6622 | [[Uporabnik:Maateja|Maateja]] | 1 |- | 6623 | [[Uporabnik:MaarkoG|MaarkoG]] | 1 |- | 6624 | [[Uporabnik:Maaatejaaa|Maaatejaaa]] | 1 |- | 6625 | [[Uporabnik:M9182|M9182]] | 1 |- | 6626 | [[Uporabnik:M84~slwiki|M84~slwiki]] | 1 |- | 6627 | [[Uporabnik:M4rbl3|M4rbl3]] | 1 |- | 6628 | [[Uporabnik:M4ng0|M4ng0]] | 1 |- | 6629 | [[Uporabnik:M28S|M28S]] | 1 |- | 6630 | [[Uporabnik:M11rtinba|M11rtinba]] | 1 |- | 6631 | [[Uporabnik:Lzmuc|Lzmuc]] | 1 |- | 6632 | [[Uporabnik:Lzgur|Lzgur]] | 1 |- | 6633 | [[Uporabnik:Lzavsek|Lzavsek]] | 1 |- | 6634 | [[Uporabnik:LZ7|LZ7]] | 1 |- | 6635 | [[Uporabnik:Lyrra|Lyrra]] | 1 |- | 6636 | [[Uporabnik:Lyonesse~slwiki|Lyonesse~slwiki]] | 1 |- | 6637 | [[Uporabnik:Lxbn~slwiki|Lxbn~slwiki]] | 1 |- | 6638 | [[Uporabnik:L.V.Koquinagonas|L.V.Koquinagonas]] | 1 |- | 6639 | [[Uporabnik:Lv1991|Lv1991]] | 1 |- | 6640 | [[Uporabnik:Luvi~slwiki|Luvi~slwiki]] | 1 |- | 6641 | [[Uporabnik:Lupšina Mateja|Lupšina Mateja]] | 1 |- | 6642 | [[Uporabnik:Lun~slwiki|Lun~slwiki]] | 1 |- | 6643 | [[Uporabnik:Lunca7|Lunca7]] | 1 |- | 6644 | [[Uporabnik:Luna29|Luna29]] | 1 |- | 6645 | [[Uporabnik:Lumpiclub|Lumpiclub]] | 1 |- | 6646 | [[Uporabnik:Lumin~slwiki|Lumin~slwiki]] | 1 |- | 6647 | [[Uporabnik:Lumi Bob|Lumi Bob]] | 1 |- | 6648 | [[Uporabnik:LuMaKrUc|LuMaKrUc]] | 1 |- | 6649 | [[Uporabnik:Lukrecija~slwiki|Lukrecija~slwiki]] | 1 |- | 6650 | [[Uporabnik:Lukenzi21|Lukenzi21]] | 1 |- | 6651 | [[Uporabnik:Lukember|Lukember]] | 1 |- | 6652 | [[Uporabnik:Lukcbukc|Lukcbukc]] | 1 |- | 6653 | [[Uporabnik:Lukaw|Lukaw]] | 1 |- | 6654 | [[Uporabnik:Lukat|Lukat]] | 1 |- | 6655 | [[Uporabnik:Luka Stanicic|Luka Stanicic]] | 1 |- | 6656 | [[Uporabnik:Lukasnajp|Lukasnajp]] | 1 |- | 6657 | [[Uporabnik:Lukasgeek|Lukasgeek]] | 1 |- | 6658 | [[Uporabnik:Luka Sancin|Luka Sancin]] | 1 |- | 6659 | [[Uporabnik:Lukar00|Lukar00]] | 1 |- | 6660 | [[Uporabnik:Lukapapes|Lukapapes]] | 1 |- | 6661 | [[Uporabnik:LukaMlakar|LukaMlakar]] | 1 |- | 6662 | [[Uporabnik:LukaMLA|LukaMLA]] | 1 |- | 6663 | [[Uporabnik:Luka meglen|Luka meglen]] | 1 |- | 6664 | [[Uporabnik:Lukamarinko|Lukamarinko]] | 1 |- | 6665 | [[Uporabnik:Lukamaki|Lukamaki]] | 1 |- | 6666 | [[Uporabnik:Luka Grižonič|Luka Grižonič]] | 1 |- | 6667 | [[Uporabnik:Lukagale|Lukagale]] | 1 |- | 6668 | [[Uporabnik:Lukagaberscik|Lukagaberscik]] | 1 |- | 6669 | [[Uporabnik:Luka Burgar|Luka Burgar]] | 1 |- | 6670 | [[Uporabnik:Lukaaaperkooo13|Lukaaaperkooo13]] | 1 |- | 6671 | [[Uporabnik:Luka8~slwiki|Luka8~slwiki]] | 1 |- | 6672 | [[Uporabnik:Luka787|Luka787]] | 1 |- | 6673 | [[Uporabnik:Luka6~slwiki|Luka6~slwiki]] | 1 |- | 6674 | [[Uporabnik:Luka4u|Luka4u]] | 1 |- | 6675 | [[Uporabnik:Luka0001|Luka0001]] | 1 |- | 6676 | [[Uporabnik:Łuk@|Łuk@]] | 1 |- | 6677 | [[Uporabnik:Ludvik X|Ludvik X]] | 1 |- | 6678 | [[Uporabnik:Lude Brene|Lude Brene]] | 1 |- | 6679 | [[Uporabnik:LucySmile|LucySmile]] | 1 |- | 6680 | [[Uporabnik:LucyLuc|LucyLuc]] | 1 |- | 6681 | [[Uporabnik:LucMat|LucMat]] | 1 |- | 6682 | [[Uporabnik:Luckyluke~slwiki|Luckyluke~slwiki]] | 1 |- | 6683 | [[Uporabnik:LuckyCaveGuy|LuckyCaveGuy]] | 1 |- | 6684 | [[Uporabnik:LuckyBWiki|LuckyBWiki]] | 1 |- | 6685 | [[Uporabnik:Lucka Neja|Lucka Neja]] | 1 |- | 6686 | [[Uporabnik:Luckamasa|Luckamasa]] | 1 |- | 6687 | [[Uporabnik:Luckagorican|Luckagorican]] | 1 |- | 6688 | [[Uporabnik:Lučka Bibič|Lučka Bibič]] | 1 |- | 6689 | [[Uporabnik:Luciliabatista|Luciliabatista]] | 1 |- | 6690 | [[Uporabnik:Lucijazorko|Lucijazorko]] | 1 |- | 6691 | [[Uporabnik:Lucija Vidmar|Lucija Vidmar]] | 1 |- | 6692 | [[Uporabnik:Lucija truden|Lucija truden]] | 1 |- | 6693 | [[Uporabnik:Lucijasus|Lucijasus]] | 1 |- | 6694 | [[Uporabnik:Lucija Štebe|Lucija Štebe]] | 1 |- | 6695 | [[Uporabnik:Lucija.skraba|Lucija.skraba]] | 1 |- | 6696 | [[Uporabnik:Lucija Pazek|Lucija Pazek]] | 1 |- | 6697 | [[Uporabnik:Lucija Krznar|Lucija Krznar]] | 1 |- | 6698 | [[Uporabnik:Lucija Kržišnik|Lucija Kržišnik]] | 1 |- | 6699 | [[Uporabnik:Lucijakozina|Lucijakozina]] | 1 |- | 6700 | [[Uporabnik:Lucija Karničar|Lucija Karničar]] | 1 |- | 6701 | [[Uporabnik:Lucija978|Lucija978]] | 1 |- | 6702 | [[Uporabnik:Luciheli|Luciheli]] | 1 |- | 6703 | [[Uporabnik:LuciaS~slwiki|LuciaS~slwiki]] | 1 |- | 6704 | [[Uporabnik:Lucas.hoffman|Lucas.hoffman]] | 1 |- | 6705 | [[Uporabnik:Lucaas~slwiki|Lucaas~slwiki]] | 1 |- | 6706 | [[Uporabnik:Luč|Luč]] | 1 |- | 6707 | [[Uporabnik:Lu12n|Lu12n]] | 1 |- | 6708 | [[Uporabnik:LrEs3c|LrEs3c]] | 1 |- | 6709 | [[Uporabnik:Lr96|Lr96]] | 1 |- | 6710 | [[Uporabnik:LPanic|LPanic]] | 1 |- | 6711 | [[Uporabnik:Ložar Tim|Ložar Tim]] | 1 |- | 6712 | [[Uporabnik:Lovro Tuljak|Lovro Tuljak]] | 1 |- | 6713 | [[Uporabnik:Lovrinho17|Lovrinho17]] | 1 |- | 6714 | [[Uporabnik:Lovrencict|Lovrencict]] | 1 |- | 6715 | [[Uporabnik:Lovrencg|Lovrencg]] | 1 |- | 6716 | [[Uporabnik:Lovilka sanj|Lovilka sanj]] | 1 |- | 6717 | [[Uporabnik:LOV'gurl|LOV'gurl]] | 1 |- | 6718 | [[Uporabnik:Love u|Love u]] | 1 |- | 6719 | [[Uporabnik:Lovec1|Lovec1]] | 1 |- | 6720 | [[Uporabnik:LottiG|LottiG]] | 1 |- | 6721 | [[Uporabnik:Lotot|Lotot]] | 1 |- | 6722 | [[Uporabnik:Lorithecat|Lorithecat]] | 1 |- | 6723 | [[Uporabnik:Lorenak|Lorenak]] | 1 |- | 6724 | [[Uporabnik:Lorenaish|Lorenaish]] | 1 |- | 6725 | [[Uporabnik:LordRayden|LordRayden]] | 1 |- | 6726 | [[Uporabnik:LopesHy|LopesHy]] | 1 |- | 6727 | [[Uporabnik:Lope Fernández|Lope Fernández]] | 1 |- | 6728 | [[Uporabnik:Lopatka|Lopatka]] | 1 |- | 6729 | [[Uporabnik:Loonymcgreat|Loonymcgreat]] | 1 |- | 6730 | [[Uporabnik:Loona~slwiki|Loona~slwiki]] | 1 |- | 6731 | [[Uporabnik:Longstocking|Longstocking]] | 1 |- | 6732 | [[Uporabnik:Longino~slwiki|Longino~slwiki]] | 1 |- | 6733 | [[Uporabnik:Lončy|Lončy]] | 1 |- | 6734 | [[Uporabnik:Lomspecialforce|Lomspecialforce]] | 1 |- | 6735 | [[Uporabnik:Lolzold4|Lolzold4]] | 1 |- | 6736 | [[Uporabnik:LolkingFTW|LolkingFTW]] | 1 |- | 6737 | [[Uporabnik:Loliboli9|Loliboli9]] | 1 |- | 6738 | [[Uporabnik:Loli11|Loli11]] | 1 |- | 6739 | [[Uporabnik:Loleki|Loleki]] | 1 |- | 6740 | [[Uporabnik:Lolc~slwiki|Lolc~slwiki]] | 1 |- | 6741 | [[Uporabnik:Lolariba|Lolariba]] | 1 |- | 6742 | [[Uporabnik:Lojzek slovenc|Lojzek slovenc]] | 1 |- | 6743 | [[Uporabnik:Lojže Av|Lojže Av]] | 1 |- | 6744 | [[Uporabnik:Lojze12345678901234567890|Lojze12345678901234567890]] | 1 |- | 6745 | [[Uporabnik:Lojze1234567890|Lojze1234567890]] | 1 |- | 6746 | [[Uporabnik:Lojbe|Lojbe]] | 1 |- | 6747 | [[Uporabnik:Logtina|Logtina]] | 1 |- | 6748 | [[Uporabnik:Logistika2011|Logistika2011]] | 1 |- | 6749 | [[Uporabnik:L nej|L nej]] | 1 |- | 6750 | [[Uporabnik:Lmulej|Lmulej]] | 1 |- | 6751 | [[Uporabnik:Lmaja|Lmaja]] | 1 |- | 6752 | [[Uporabnik:Lm1210|Lm1210]] | 1 |- | 6753 | [[Uporabnik:Llozej|Llozej]] | 1 |- | 6754 | [[Uporabnik:L.Lončar|L.Lončar]] | 1 |- | 6755 | [[Uporabnik:Llipos|Llipos]] | 1 |- | 6756 | [[Uporabnik:Llegisa|Llegisa]] | 1 |- | 6757 | [[Uporabnik:LK - MTD|LK - MTD]] | 1 |- | 6758 | [[Uporabnik:Lkjhgfdsapo00|Lkjhgfdsapo00]] | 1 |- | 6759 | [[Uporabnik:LK1435|LK1435]] | 1 |- | 6760 | [[Uporabnik:Ljulka|Ljulka]] | 1 |- | 6761 | [[Uporabnik:Ljubljančanka123|Ljubljančanka123]] | 1 |- | 6762 | [[Uporabnik:LjubljanaJeResLepa|LjubljanaJeResLepa]] | 1 |- | 6763 | [[Uporabnik:Ljubicad|Ljubicad]] | 1 |- | 6764 | [[Uporabnik:LJFR|LJFR]] | 1 |- | 6765 | [[Uporabnik:Ljff2|Ljff2]] | 1 |- | 6766 | [[Uporabnik:Liza.ulcakar|Liza.ulcakar]] | 1 |- | 6767 | [[Uporabnik:Liza Šteblj|Liza Šteblj]] | 1 |- | 6768 | [[Uporabnik:LittleOwl77|LittleOwl77]] | 1 |- | 6769 | [[Uporabnik:Litlekitty|Litlekitty]] | 1 |- | 6770 | [[Uporabnik:Literarnisladokusec|Literarnisladokusec]] | 1 |- | 6771 | [[Uporabnik:Lisickasinicka|Lisickasinicka]] | 1 |- | 6772 | [[Uporabnik:Lisica|Lisica]] | 1 |- | 6773 | [[Uporabnik:Lioness~slwiki|Lioness~slwiki]] | 1 |- | 6774 | [[Uporabnik:Lionella Costantini|Lionella Costantini]] | 1 |- | 6775 | [[Uporabnik:Lintwern|Lintwern]] | 1 |- | 6776 | [[Uporabnik:Linteh|Linteh]] | 1 |- | 6777 | [[Uporabnik:Line Raiff|Line Raiff]] | 1 |- | 6778 | [[Uporabnik:Lindsee00|Lindsee00]] | 1 |- | 6779 | [[Uporabnik:Lindav2|Lindav2]] | 1 |- | 6780 | [[Uporabnik:Lindakompara|Lindakompara]] | 1 |- | 6781 | [[Uporabnik:Linasinkovec|Linasinkovec]] | 1 |- | 6782 | [[Uporabnik:Linan|Linan]] | 1 |- | 6783 | [[Uporabnik:Linamolnar|Linamolnar]] | 1 |- | 6784 | [[Uporabnik:Lina.dvorsak|Lina.dvorsak]] | 1 |- | 6785 | [[Uporabnik:Linab|Linab]] | 1 |- | 6786 | [[Uporabnik:Lina1|Lina1]] | 1 |- | 6787 | [[Uporabnik:Limween95|Limween95]] | 1 |- | 6788 | [[Uporabnik:LillyEvans|LillyEvans]] | 1 |- | 6789 | [[Uporabnik:Lilivanili|Lilivanili]] | 1 |- | 6790 | [[Uporabnik:Lilis|Lilis]] | 1 |- | 6791 | [[Uporabnik:Lil indian|Lil indian]] | 1 |- | 6792 | [[Uporabnik:Liliana|Liliana]] | 1 |- | 6793 | [[Uporabnik:LilDragon|LilDragon]] | 1 |- | 6794 | [[Uporabnik:LIGAPRVAKOV|LIGAPRVAKOV]] | 1 |- | 6795 | [[Uporabnik:LidijaR|LidijaR]] | 1 |- | 6796 | [[Uporabnik:Lidija.brudar|Lidija.brudar]] | 1 |- | 6797 | [[Uporabnik:Licha~slwiki|Licha~slwiki]] | 1 |- | 6798 | [[Uporabnik:LičenLukšič|LičenLukšič]] | 1 |- | 6799 | [[Uporabnik:Licef|Licef]] | 1 |- | 6800 | [[Uporabnik:LiaPrevodi|LiaPrevodi]] | 1 |- | 6801 | [[Uporabnik:Lialuša|Lialuša]] | 1 |- | 6802 | [[Uporabnik:Liakralj2000|Liakralj2000]] | 1 |- | 6803 | [[Uporabnik:Lhablia|Lhablia]] | 1 |- | 6804 | [[Uporabnik:Lgrivec|Lgrivec]] | 1 |- | 6805 | [[Uporabnik:Levchek|Levchek]] | 1 |- | 6806 | [[Uporabnik:Levc|Levc]] | 1 |- | 6807 | [[Uporabnik:LEva27|LEva27]] | 1 |- | 6808 | [[Uporabnik:Letsgetiton1|Letsgetiton1]] | 1 |- | 6809 | [[Uporabnik:Letnar|Letnar]] | 1 |- | 6810 | [[Uporabnik:Leskovar.miha|Leskovar.miha]] | 1 |- | 6811 | [[Uporabnik:Leska|Leska]] | 1 |- | 6812 | [[Uporabnik:LesjakT|LesjakT]] | 1 |- | 6813 | [[Uporabnik:Lescdismas|Lescdismas]] | 1 |- | 6814 | [[Uporabnik:LePissano|LePissano]] | 1 |- | 6815 | [[Uporabnik:LepiRaček|LepiRaček]] | 1 |- | 6816 | [[Uporabnik:Lepinja666|Lepinja666]] | 1 |- | 6817 | [[Uporabnik:LepaBerta|LepaBerta]] | 1 |- | 6818 | [[Uporabnik:Leopold marjetica|Leopold marjetica]] | 1 |- | 6819 | [[Uporabnik:Leon Zaleznik|Leon Zaleznik]] | 1 |- | 6820 | [[Uporabnik:Leontari1|Leontari1]] | 1 |- | 6821 | [[Uporabnik:Leon~slwiki|Leon~slwiki]] | 1 |- | 6822 | [[Uporabnik:Leon.sabo|Leon.sabo]] | 1 |- | 6823 | [[Uporabnik:Leon.kos|Leon.kos]] | 1 |- | 6824 | [[Uporabnik:Leonidazver|Leonidazver]] | 1 |- | 6825 | [[Uporabnik:Leona Brodar|Leona Brodar]] | 1 |- | 6826 | [[Uporabnik:Leništudent|Leništudent]] | 1 |- | 6827 | [[Uporabnik:Leniargo|Leniargo]] | 1 |- | 6828 | [[Uporabnik:Lencpatobc|Lencpatobc]] | 1 |- | 6829 | [[Uporabnik:Lenči~slwiki|Lenči~slwiki]] | 1 |- | 6830 | [[Uporabnik:Lencc|Lencc]] | 1 |- | 6831 | [[Uporabnik:Lenart.kobal11|Lenart.kobal11]] | 1 |- | 6832 | [[Uporabnik:Lenart123|Lenart123]] | 1 |- | 6833 | [[Uporabnik:Lenarcicv|Lenarcicv]] | 1 |- | 6834 | [[Uporabnik:Lena Lapanja|Lena Lapanja]] | 1 |- | 6835 | [[Uporabnik:Lenabenag|Lenabenag]] | 1 |- | 6836 | [[Uporabnik:Lemotaje|Lemotaje]] | 1 |- | 6837 | [[Uporabnik:Lemon~slwiki|Lemon~slwiki]] | 1 |- | 6838 | [[Uporabnik:Lemonejuice|Lemonejuice]] | 1 |- | 6839 | [[Uporabnik:Lemma123|Lemma123]] | 1 |- | 6840 | [[Uporabnik:Leme,|Leme,]] | 1 |- | 6841 | [[Uporabnik:LeLii|LeLii]] | 1 |- | 6842 | [[Uporabnik:Lekse123|Lekse123]] | 1 |- | 6843 | [[Uporabnik:Lejla.ilicic|Lejla.ilicic]] | 1 |- | 6844 | [[Uporabnik:Lejla.h|Lejla.h]] | 1 |- | 6845 | [[Uporabnik:Lejla Agovic|Lejla Agovic]] | 1 |- | 6846 | [[Uporabnik:Lejko123|Lejko123]] | 1 |- | 6847 | [[Uporabnik:Lejca|Lejca]] | 1 |- | 6848 | [[Uporabnik:Lejaaa|Lejaaa]] | 1 |- | 6849 | [[Uporabnik:Leja009|Leja009]] | 1 |- | 6850 | [[Uporabnik:Leisiah|Leisiah]] | 1 |- | 6851 | [[Uporabnik:Legendarypants|Legendarypants]] | 1 |- | 6852 | [[Uporabnik:Leehsiao|Leehsiao]] | 1 |- | 6853 | [[Uporabnik:Lectorizana1990|Lectorizana1990]] | 1 |- | 6854 | [[Uporabnik:Lea xxx|Lea xxx]] | 1 |- | 6855 | [[Uporabnik:Lea.stritih|Lea.stritih]] | 1 |- | 6856 | [[Uporabnik:LeaP&SaraV|LeaP&SaraV]] | 1 |- | 6857 | [[Uporabnik:Lea Primožič|Lea Primožič]] | 1 |- | 6858 | [[Uporabnik:LeaPopit|LeaPopit]] | 1 |- | 6859 | [[Uporabnik:Lealoti|Lealoti]] | 1 |- | 6860 | [[Uporabnik:Lea Lešek Povšič|Lea Lešek Povšič]] | 1 |- | 6861 | [[Uporabnik:Lea lapadatovic|Lea lapadatovic]] | 1 |- | 6862 | [[Uporabnik:Leakut|Leakut]] | 1 |- | 6863 | [[Uporabnik:Lea Kastelic|Lea Kastelic]] | 1 |- | 6864 | [[Uporabnik:LeafWraps|LeafWraps]] | 1 |- | 6865 | [[Uporabnik:Lea Bracovič|Lea Bracovič]] | 1 |- | 6866 | [[Uporabnik:Lea.bigo|Lea.bigo]] | 1 |- | 6867 | [[Uporabnik:Leaaa|Leaaa]] | 1 |- | 6868 | [[Uporabnik:Leaa1|Leaa1]] | 1 |- | 6869 | [[Uporabnik:Le55ra|Le55ra]] | 1 |- | 6870 | [[Uporabnik:LDrevo|LDrevo]] | 1 |- | 6871 | [[Uporabnik:LD28|LD28]] | 1 |- | 6872 | [[Uporabnik:Ld123456789|Ld123456789]] | 1 |- | 6873 | [[Uporabnik:Lc1212|Lc1212]] | 1 |- | 6874 | [[Uporabnik:Lazarini123|Lazarini123]] | 1 |- | 6875 | [[Uporabnik:Lazajeje123|Lazajeje123]] | 1 |- | 6876 | [[Uporabnik:Lawless Fan~slwiki|Lawless Fan~slwiki]] | 1 |- | 6877 | [[Uporabnik:Lavras|Lavras]] | 1 |- | 6878 | [[Uporabnik:La Vida|La Vida]] | 1 |- | 6879 | [[Uporabnik:LauraO|LauraO]] | 1 |- | 6880 | [[Uporabnik:Laura Ignijic|Laura Ignijic]] | 1 |- | 6881 | [[Uporabnik:Laura Bitenc|Laura Bitenc]] | 1 |- | 6882 | [[Uporabnik:LauraBG|LauraBG]] | 1 |- | 6883 | [[Uporabnik:Laulenivec|Laulenivec]] | 1 |- | 6884 | [[Uporabnik:Latinitas~slwiki|Latinitas~slwiki]] | 1 |- | 6885 | [[Uporabnik:LaSylphide0605|LaSylphide0605]] | 1 |- | 6886 | [[Uporabnik:Lastroot|Lastroot]] | 1 |- | 6887 | [[Uporabnik:Lask1234|Lask1234]] | 1 |- | 6888 | [[Uporabnik:Lasitus|Lasitus]] | 1 |- | 6889 | [[Uporabnik:Larson2|Larson2]] | 1 |- | 6890 | [[Uporabnik:Larnus|Larnus]] | 1 |- | 6891 | [[Uporabnik:Larissama|Larissama]] | 1 |- | 6892 | [[Uporabnik:Lari~slwiki|Lari~slwiki]] | 1 |- | 6893 | [[Uporabnik:Larisimi|Larisimi]] | 1 |- | 6894 | [[Uporabnik:LarisaVidmar90|LarisaVidmar90]] | 1 |- | 6895 | [[Uporabnik:Lariiela|Lariiela]] | 1 |- | 6896 | [[Uporabnik:LargeEddy|LargeEddy]] | 1 |- | 6897 | [[Uporabnik:Larcy15|Larcy15]] | 1 |- | 6898 | [[Uporabnik:Larchiiie|Larchiiie]] | 1 |- | 6899 | [[Uporabnik:Laravoler|Laravoler]] | 1 |- | 6900 | [[Uporabnik:Lara.to|Lara.to]] | 1 |- | 6901 | [[Uporabnik:Laratara|Laratara]] | 1 |- | 6902 | [[Uporabnik:LaraSch|LaraSch]] | 1 |- | 6903 | [[Uporabnik:Laras999|Laras999]] | 1 |- | 6904 | [[Uporabnik:Lara Rubin|Lara Rubin]] | 1 |- | 6905 | [[Uporabnik:Lararojc13|Lararojc13]] | 1 |- | 6906 | [[Uporabnik:Lara&miha|Lara&miha]] | 1 |- | 6907 | [[Uporabnik:Laramarusa|Laramarusa]] | 1 |- | 6908 | [[Uporabnik:LaraM123|LaraM123]] | 1 |- | 6909 | [[Uporabnik:Lara.larasetina|Lara.larasetina]] | 1 |- | 6910 | [[Uporabnik:Lara Geltar|Lara Geltar]] | 1 |- | 6911 | [[Uporabnik:Lara.eva1999|Lara.eva1999]] | 1 |- | 6912 | [[Uporabnik:LaraDW|LaraDW]] | 1 |- | 6913 | [[Uporabnik:Laracd|Laracd]] | 1 |- | 6914 | [[Uporabnik:LaraBr|LaraBr]] | 1 |- | 6915 | [[Uporabnik:Lara B.K.|Lara B.K.]] | 1 |- | 6916 | [[Uporabnik:LaraAnaLaura|LaraAnaLaura]] | 1 |- | 6917 | [[Uporabnik:Lara97|Lara97]] | 1 |- | 6918 | [[Uporabnik:Lapajne|Lapajne]] | 1 |- | 6919 | [[Uporabnik:Lanrojs|Lanrojs]] | 1 |- | 6920 | [[Uporabnik:Lanncek55|Lanncek55]] | 1 |- | 6921 | [[Uporabnik:Laniiika|Laniiika]] | 1 |- | 6922 | [[Uporabnik:Lanchybogdanovic|Lanchybogdanovic]] | 1 |- | 6923 | [[Uporabnik:Lanca100|Lanca100]] | 1 |- | 6924 | [[Uporabnik:Lanatelaviv|Lanatelaviv]] | 1 |- | 6925 | [[Uporabnik:Lanarupar|Lanarupar]] | 1 |- | 6926 | [[Uporabnik:Lanares123|Lanares123]] | 1 |- | 6927 | [[Uporabnik:Lana Pibernik|Lana Pibernik]] | 1 |- | 6928 | [[Uporabnik:LanaLu|LanaLu]] | 1 |- | 6929 | [[Uporabnik:Lanalah|Lanalah]] | 1 |- | 6930 | [[Uporabnik:Lana.jarc7|Lana.jarc7]] | 1 |- | 6931 | [[Uporabnik:Lana goric|Lana goric]] | 1 |- | 6932 | [[Uporabnik:LanaFriskovec|LanaFriskovec]] | 1 |- | 6933 | [[Uporabnik:Lanaavolk|Lanaavolk]] | 1 |- | 6934 | [[Uporabnik:Laly-caŠ|Laly-caŠ]] | 1 |- | 6935 | [[Uporabnik:Lalazard|Lalazard]] | 1 |- | 6936 | [[Uporabnik:LALAUL|LALAUL]] | 1 |- | 6937 | [[Uporabnik:Lala25|Lala25]] | 1 |- | 6938 | [[Uporabnik:Lakh2|Lakh2]] | 1 |- | 6939 | [[Uporabnik:LaEslovena|LaEslovena]] | 1 |- | 6940 | [[Uporabnik:Ladydevlish|Ladydevlish]] | 1 |- | 6941 | [[Uporabnik:Lachesis~slwiki|Lachesis~slwiki]] | 1 |- | 6942 | [[Uporabnik:L0lek73|L0lek73]] | 1 |- | 6943 | [[Uporabnik:KZS2019|KZS2019]] | 1 |- | 6944 | [[Uporabnik:Kzorec|Kzorec]] | 1 |- | 6945 | [[Uporabnik:Kyra~slwiki|Kyra~slwiki]] | 1 |- | 6946 | [[Uporabnik:Kylie xxxx|Kylie xxxx]] | 1 |- | 6947 | [[Uporabnik:Kvirinus|Kvirinus]] | 1 |- | 6948 | [[Uporabnik:Kveder9pot|Kveder9pot]] | 1 |- | 6949 | [[Uporabnik:Kuznikerik|Kuznikerik]] | 1 |- | 6950 | [[Uporabnik:Kuzmar|Kuzmar]] | 1 |- | 6951 | [[Uporabnik:Kuridzam|Kuridzam]] | 1 |- | 6952 | [[Uporabnik:Kurentiptuj|Kurentiptuj]] | 1 |- | 6953 | [[Uporabnik:Kurac2|Kurac2]] | 1 |- | 6954 | [[Uporabnik:Kunsthisterik09|Kunsthisterik09]] | 1 |- | 6955 | [[Uporabnik:Kunguruj|Kunguruj]] | 1 |- | 6956 | [[Uporabnik:Kunfishpengbird|Kunfishpengbird]] | 1 |- | 6957 | [[Uporabnik:Kukliku|Kukliku]] | 1 |- | 6958 | [[Uporabnik:Kuk4vicica|Kuk4vicica]] | 1 |- | 6959 | [[Uporabnik:Kugelschreiber312|Kugelschreiber312]] | 1 |- | 6960 | [[Uporabnik:Kucho~slwiki|Kucho~slwiki]] | 1 |- | 6961 | [[Uporabnik:Kucaposo|Kucaposo]] | 1 |- | 6962 | [[Uporabnik:Ktrcek|Ktrcek]] | 1 |- | 6963 | [[Uporabnik:Ktomazk|Ktomazk]] | 1 |- | 6964 | [[Uporabnik:Kt8949|Kt8949]] | 1 |- | 6965 | [[Uporabnik:KT36|KT36]] | 1 |- | 6966 | [[Uporabnik:Kstus|Kstus]] | 1 |- | 6967 | [[Uporabnik:Ksenxhi|Ksenxhi]] | 1 |- | 6968 | [[Uporabnik:KsenijaZ|KsenijaZ]] | 1 |- | 6969 | [[Uporabnik:Ksandra94|Ksandra94]] | 1 |- | 6970 | [[Uporabnik:Kržalić Edina|Kržalić Edina]] | 1 |- | 6971 | [[Uporabnik:Krystha|Krystha]] | 1 |- | 6972 | [[Uporabnik:Krypto~slwiki|Krypto~slwiki]] | 1 |- | 6973 | [[Uporabnik:KRuh|KRuh]] | 1 |- | 6974 | [[Uporabnik:Kruffs|Kruffs]] | 1 |- | 6975 | [[Uporabnik:Krtekmm|Krtekmm]] | 1 |- | 6976 | [[Uporabnik:Krpo|Krpo]] | 1 |- | 6977 | [[Uporabnik:Kroznik|Kroznik]] | 1 |- | 6978 | [[Uporabnik:KrOnOs92|KrOnOs92]] | 1 |- | 6979 | [[Uporabnik:Krompir~slwiki|Krompir~slwiki]] | 1 |- | 6980 | [[Uporabnik:Krompirček|Krompirček]] | 1 |- | 6981 | [[Uporabnik:Kromoson|Kromoson]] | 1 |- | 6982 | [[Uporabnik:Krneki789|Krneki789]] | 1 |- | 6983 | [[Uporabnik:Krneki77|Krneki77]] | 1 |- | 6984 | [[Uporabnik:KrKr1534|KrKr1534]] | 1 |- | 6985 | [[Uporabnik:Križar|Križar]] | 1 |- | 6986 | [[Uporabnik:Krizantema36|Krizantema36]] | 1 |- | 6987 | [[Uporabnik:Krizan99|Krizan99]] | 1 |- | 6988 | [[Uporabnik:Križ|Križ]] | 1 |- | 6989 | [[Uporabnik:Kristoforus~slwiki|Kristoforus~slwiki]] | 1 |- | 6990 | [[Uporabnik:Kristlo|Kristlo]] | 1 |- | 6991 | [[Uporabnik:Kristjan rezec|Kristjan rezec]] | 1 |- | 6992 | [[Uporabnik:Kristjankl|Kristjankl]] | 1 |- | 6993 | [[Uporabnik:Kristjangajsek|Kristjangajsek]] | 1 |- | 6994 | [[Uporabnik:Kristjand|Kristjand]] | 1 |- | 6995 | [[Uporabnik:Kristi.safar|Kristi.safar]] | 1 |- | 6996 | [[Uporabnik:Kristina spragar|Kristina spragar]] | 1 |- | 6997 | [[Uporabnik:Kristinarakinic|Kristinarakinic]] | 1 |- | 6998 | [[Uporabnik:Kristinapdm|Kristinapdm]] | 1 |- | 6999 | [[Uporabnik:Kristina Maša|Kristina Maša]] | 1 |- | 7000 | [[Uporabnik:Kristina Marton|Kristina Marton]] | 1 |- |} f39x911k6cie9ec47sc0r3s1vv19dmq 4 485419 5726268 5719948 2022-08-01T02:26:20Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 7001–8000 wikitext text/x-wiki === 7001–8000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 7001 | [[Uporabnik:Kristina.kavcic|Kristina.kavcic]] | 1 |- | 7002 | [[Uporabnik:Kristinajesenko|Kristinajesenko]] | 1 |- | 7003 | [[Uporabnik:Kristina Anželj|Kristina Anželj]] | 1 |- | 7004 | [[Uporabnik:KristinaAleša|KristinaAleša]] | 1 |- | 7005 | [[Uporabnik:Kristina88~slwiki|Kristina88~slwiki]] | 1 |- | 7006 | [[Uporabnik:KristijanSuler|KristijanSuler]] | 1 |- | 7007 | [[Uporabnik:Kristan007|Kristan007]] | 1 |- | 7008 | [[Uporabnik:Kris m|Kris m]] | 1 |- | 7009 | [[Uporabnik:KrisFeld|KrisFeld]] | 1 |- | 7010 | [[Uporabnik:Krimirom|Krimirom]] | 1 |- | 7011 | [[Uporabnik:Kri88|Kri88]] | 1 |- | 7012 | [[Uporabnik:Kr ena aa|Kr ena aa]] | 1 |- | 7013 | [[Uporabnik:Kremshnitinsky|Kremshnitinsky]] | 1 |- | 7014 | [[Uporabnik:Kremenček|Kremenček]] | 1 |- | 7015 | [[Uporabnik:Krematorij|Krematorij]] | 1 |- | 7016 | [[Uporabnik:Krema~slwiki|Krema~slwiki]] | 1 |- | 7017 | [[Uporabnik:Krek~slwiki|Krek~slwiki]] | 1 |- | 7018 | [[Uporabnik:Krek007|Krek007]] | 1 |- | 7019 | [[Uporabnik:KreitnerJ|KreitnerJ]] | 1 |- | 7020 | [[Uporabnik:KrasevecT|KrasevecT]] | 1 |- | 7021 | [[Uporabnik:Krasek|Krasek]] | 1 |- | 7022 | [[Uporabnik:Kranjski Janez|Kranjski Janez]] | 1 |- | 7023 | [[Uporabnik:Krambic|Krambic]] | 1 |- | 7024 | [[Uporabnik:KramarVPŠ|KramarVPŠ]] | 1 |- | 7025 | [[Uporabnik:KraljTim96|KraljTim96]] | 1 |- | 7026 | [[Uporabnik:KraljMali|KraljMali]] | 1 |- | 7027 | [[Uporabnik:KraljeviVampir|KraljeviVampir]] | 1 |- | 7028 | [[Uporabnik:Kraljcar|Kraljcar]] | 1 |- | 7029 | [[Uporabnik:Kralj550|Kralj550]] | 1 |- | 7030 | [[Uporabnik:Krajsek12345|Krajsek12345]] | 1 |- | 7031 | [[Uporabnik:KPS|KPS]] | 1 |- | 7032 | [[Uporabnik:KPK~slwiki|KPK~slwiki]] | 1 |- | 7033 | [[Uporabnik:Kperbil|Kperbil]] | 1 |- | 7034 | [[Uporabnik:KP444|KP444]] | 1 |- | 7035 | [[Uporabnik:Kozlevčarkranjčec|Kozlevčarkranjčec]] | 1 |- | 7036 | [[Uporabnik:Kozica4|Kozica4]] | 1 |- | 7037 | [[Uporabnik:Kozarec čaja|Kozarec čaja]] | 1 |- | 7038 | [[Uporabnik:Kovmatic|Kovmatic]] | 1 |- | 7039 | [[Uporabnik:Kovichas|Kovichas]] | 1 |- | 7040 | [[Uporabnik:Kotnik76|Kotnik76]] | 1 |- | 7041 | [[Uporabnik:KotLoc|KotLoc]] | 1 |- | 7042 | [[Uporabnik:Kostjauka|Kostjauka]] | 1 |- | 7043 | [[Uporabnik:Kostja123|Kostja123]] | 1 |- | 7044 | [[Uporabnik:Kostelic|Kostelic]] | 1 |- | 7045 | [[Uporabnik:Kostanjevec david|Kostanjevec david]] | 1 |- | 7046 | [[Uporabnik:Kostan 23|Kostan 23]] | 1 |- | 7047 | [[Uporabnik:Kosmacwl|Kosmacwl]] | 1 |- | 7048 | [[Uporabnik:Košir Ana|Košir Ana]] | 1 |- | 7049 | [[Uporabnik:Kosarabas|Kosarabas]] | 1 |- | 7050 | [[Uporabnik:Koruza1234|Koruza1234]] | 1 |- | 7051 | [[Uporabnik:Korpa~slwiki|Korpa~slwiki]] | 1 |- | 7052 | [[Uporabnik:Koroljov|Koroljov]] | 1 |- | 7053 | [[Uporabnik:Kornelij|Kornelij]] | 1 |- | 7054 | [[Uporabnik:Korenček kristjan|Korenček kristjan]] | 1 |- | 7055 | [[Uporabnik:Korelic|Korelic]] | 1 |- | 7056 | [[Uporabnik:Kordis75|Kordis75]] | 1 |- | 7057 | [[Uporabnik:Korana|Korana]] | 1 |- | 7058 | [[Uporabnik:Kopun|Kopun]] | 1 |- | 7059 | [[Uporabnik:Koppany~slwiki|Koppany~slwiki]] | 1 |- | 7060 | [[Uporabnik:Kopac.polona|Kopac.polona]] | 1 |- | 7061 | [[Uporabnik:Konstrukter~slwiki|Konstrukter~slwiki]] | 1 |- | 7062 | [[Uporabnik:Konjev Ponos|Konjev Ponos]] | 1 |- | 7063 | [[Uporabnik:Konigunda|Konigunda]] | 1 |- | 7064 | [[Uporabnik:Konhisa|Konhisa]] | 1 |- | 7065 | [[Uporabnik:Koncinar|Koncinar]] | 1 |- | 7066 | [[Uporabnik:Kompaselektrika|Kompaselektrika]] | 1 |- | 7067 | [[Uporabnik:Komelj|Komelj]] | 1 |- | 7068 | [[Uporabnik:Komarkovich|Komarkovich]] | 1 |- | 7069 | [[Uporabnik:KomandantStane|KomandantStane]] | 1 |- | 7070 | [[Uporabnik:Kolsek|Kolsek]] | 1 |- | 7071 | [[Uporabnik:Kolibri35|Kolibri35]] | 1 |- | 7072 | [[Uporabnik:KolerZ|KolerZ]] | 1 |- | 7073 | [[Uporabnik:Kolencsasa|Kolencsasa]] | 1 |- | 7074 | [[Uporabnik:Kokoroko12345|Kokoroko12345]] | 1 |- | 7075 | [[Uporabnik:Koki 999|Koki 999]] | 1 |- | 7076 | [[Uporabnik:Koki1807|Koki1807]] | 1 |- | 7077 | [[Uporabnik:Kokera|Kokera]] | 1 |- | 7078 | [[Uporabnik:Kojote|Kojote]] | 1 |- | 7079 | [[Uporabnik:Koglmuller|Koglmuller]] | 1 |- | 7080 | [[Uporabnik:Kodricaneja|Kodricaneja]] | 1 |- | 7081 | [[Uporabnik:Kocjan Klemenčič|Kocjan Klemenčič]] | 1 |- | 7082 | [[Uporabnik:Kočevar Nika|Kočevar Nika]] | 1 |- | 7083 | [[Uporabnik:KobranUgalj|KobranUgalj]] | 1 |- | 7084 | [[Uporabnik:KobolNika|KobolNika]] | 1 |- | 7085 | [[Uporabnik:Knjiznicanm|Knjiznicanm]] | 1 |- | 7086 | [[Uporabnik:Knjigomir|Knjigomir]] | 1 |- | 7087 | [[Uporabnik:Knipper123|Knipper123]] | 1 |- | 7088 | [[Uporabnik:Knezslovanov|Knezslovanov]] | 1 |- | 7089 | [[Uporabnik:Kmzayeem|Kmzayeem]] | 1 |- | 7090 | [[Uporabnik:KMMBS|KMMBS]] | 1 |- | 7091 | [[Uporabnik:Kmiscic|Kmiscic]] | 1 |- | 7092 | [[Uporabnik:Kmirnik|Kmirnik]] | 1 |- | 7093 | [[Uporabnik:Kmetija.pehta|Kmetija.pehta]] | 1 |- | 7094 | [[Uporabnik:Kmeglic|Kmeglic]] | 1 |- | 7095 | [[Uporabnik:Kmarusic|Kmarusic]] | 1 |- | 7096 | [[Uporabnik:K Marolt|K Marolt]] | 1 |- | 7097 | [[Uporabnik:KM2|KM2]] | 1 |- | 7098 | [[Uporabnik:KLuKeC|KLuKeC]] | 1 |- | 7099 | [[Uporabnik:KLuchas|KLuchas]] | 1 |- | 7100 | [[Uporabnik:Klub Devayani|Klub Devayani]] | 1 |- | 7101 | [[Uporabnik:Kltr123456|Kltr123456]] | 1 |- | 7102 | [[Uporabnik:Klsu|Klsu]] | 1 |- | 7103 | [[Uporabnik:Klorenci|Klorenci]] | 1 |- | 7104 | [[Uporabnik:Kllllara|Kllllara]] | 1 |- | 7105 | [[Uporabnik:Kljunas2|Kljunas2]] | 1 |- | 7106 | [[Uporabnik:KlimatsCannaprava|KlimatsCannaprava]] | 1 |- | 7107 | [[Uporabnik:Klemzy14|Klemzy14]] | 1 |- | 7108 | [[Uporabnik:KlemS|KlemS]] | 1 |- | 7109 | [[Uporabnik:Klemora|Klemora]] | 1 |- | 7110 | [[Uporabnik:Klemenu|Klemenu]] | 1 |- | 7111 | [[Uporabnik:Klemen Šubic|Klemen Šubic]] | 1 |- | 7112 | [[Uporabnik:Klemen Šparemblek|Klemen Šparemblek]] | 1 |- | 7113 | [[Uporabnik:Klemenpuma|Klemenpuma]] | 1 |- | 7114 | [[Uporabnik:KlemenMLD|KlemenMLD]] | 1 |- | 7115 | [[Uporabnik:KlemenKordis|KlemenKordis]] | 1 |- | 7116 | [[Uporabnik:KlemenKlemen|KlemenKlemen]] | 1 |- | 7117 | [[Uporabnik:Klemen D.|Klemen D.]] | 1 |- | 7118 | [[Uporabnik:Klemenbr|Klemenbr]] | 1 |- | 7119 | [[Uporabnik:Klemen77777|Klemen77777]] | 1 |- | 7120 | [[Uporabnik:Klemen77|Klemen77]] | 1 |- | 7121 | [[Uporabnik:Klemen11|Klemen11]] | 1 |- | 7122 | [[Uporabnik:Kleklop|Kleklop]] | 1 |- | 7123 | [[Uporabnik:Klea~slwiki|Klea~slwiki]] | 1 |- | 7124 | [[Uporabnik:Kldos|Kldos]] | 1 |- | 7125 | [[Uporabnik:KlavžarZala|KlavžarZala]] | 1 |- | 7126 | [[Uporabnik:Klavir|Klavir]] | 1 |- | 7127 | [[Uporabnik:Klavdy6|Klavdy6]] | 1 |- | 7128 | [[Uporabnik:Klavdija Zavrl Finec|Klavdija Zavrl Finec]] | 1 |- | 7129 | [[Uporabnik:Klavdijapoje|Klavdijapoje]] | 1 |- | 7130 | [[Uporabnik:Klavdijan|Klavdijan]] | 1 |- | 7131 | [[Uporabnik:Klaudijassi|Klaudijassi]] | 1 |- | 7132 | [[Uporabnik:Klasnic10|Klasnic10]] | 1 |- | 7133 | [[Uporabnik:Klas77|Klas77]] | 1 |- | 7134 | [[Uporabnik:Klary|Klary]] | 1 |- | 7135 | [[Uporabnik:KlaraZoran|KlaraZoran]] | 1 |- | 7136 | [[Uporabnik:Klara Zevnik|Klara Zevnik]] | 1 |- | 7137 | [[Uporabnik:Klara Vrbnjak|Klara Vrbnjak]] | 1 |- | 7138 | [[Uporabnik:Klara T|Klara T]] | 1 |- | 7139 | [[Uporabnik:Klaras123|Klaras123]] | 1 |- | 7140 | [[Uporabnik:Klara.rudic|Klara.rudic]] | 1 |- | 7141 | [[Uporabnik:Klara.roser|Klara.roser]] | 1 |- | 7142 | [[Uporabnik:Klara Omovšek|Klara Omovšek]] | 1 |- | 7143 | [[Uporabnik:Klara Novoselc|Klara Novoselc]] | 1 |- | 7144 | [[Uporabnik:Klara Marie Kregar|Klara Marie Kregar]] | 1 |- | 7145 | [[Uporabnik:Klara Langerholc|Klara Langerholc]] | 1 |- | 7146 | [[Uporabnik:Klara.hudou|Klara.hudou]] | 1 |- | 7147 | [[Uporabnik:KlaraFabiani|KlaraFabiani]] | 1 |- | 7148 | [[Uporabnik:Klarabajc|Klarabajc]] | 1 |- | 7149 | [[Uporabnik:Klara.anja|Klara.anja]] | 1 |- | 7150 | [[Uporabnik:Klara992|Klara992]] | 1 |- | 7151 | [[Uporabnik:Klancy|Klancy]] | 1 |- | 7152 | [[Uporabnik:Klanchnikovksy|Klanchnikovksy]] | 1 |- | 7153 | [[Uporabnik:Kl123M|Kl123M]] | 1 |- | 7154 | [[Uporabnik:KKvas|KKvas]] | 1 |- | 7155 | [[Uporabnik:Kk spot|Kk spot]] | 1 |- | 7156 | [[Uporabnik:Kkresnica|Kkresnica]] | 1 |- | 7157 | [[Uporabnik:K.koren|K.koren]] | 1 |- | 7158 | [[Uporabnik:KKnez|KKnez]] | 1 |- | 7159 | [[Uporabnik:Kklemenn|Kklemenn]] | 1 |- | 7160 | [[Uporabnik:Kkk1616|Kkk1616]] | 1 |- | 7161 | [[Uporabnik:Kjancar|Kjancar]] | 1 |- | 7162 | [[Uporabnik:Kiwigenie|Kiwigenie]] | 1 |- | 7163 | [[Uporabnik:Kivix|Kivix]] | 1 |- | 7164 | [[Uporabnik:Kivacic|Kivacic]] | 1 |- | 7165 | [[Uporabnik:Kitykaaa|Kitykaaa]] | 1 |- | 7166 | [[Uporabnik:KittyPurry|KittyPurry]] | 1 |- | 7167 | [[Uporabnik:KissmeKate|KissmeKate]] | 1 |- | 7168 | [[Uporabnik:Kinrovot|Kinrovot]] | 1 |- | 7169 | [[Uporabnik:Kinobled|Kinobled]] | 1 |- | 7170 | [[Uporabnik:KinaskiHenri|KinaskiHenri]] | 1 |- | 7171 | [[Uporabnik:Kimur|Kimur]] | 1 |- | 7172 | [[Uporabnik:Kimke7|Kimke7]] | 1 |- | 7173 | [[Uporabnik:Kimkam9876|Kimkam9876]] | 1 |- | 7174 | [[Uporabnik:Kim20|Kim20]] | 1 |- | 7175 | [[Uporabnik:Kill ziga|Kill ziga]] | 1 |- | 7176 | [[Uporabnik:Kiks~slwiki|Kiks~slwiki]] | 1 |- | 7177 | [[Uporabnik:Kiki3210|Kiki3210]] | 1 |- | 7178 | [[Uporabnik:Kika~slwiki|Kika~slwiki]] | 1 |- | 7179 | [[Uporabnik:Kikaprezid|Kikaprezid]] | 1 |- | 7180 | [[Uporabnik:Kiejstut9|Kiejstut9]] | 1 |- | 7181 | [[Uporabnik:KiC2016|KiC2016]] | 1 |- | 7182 | [[Uporabnik:Kiarakirnn|Kiarakirnn]] | 1 |- | 7183 | [[Uporabnik:Khy4|Khy4]] | 1 |- | 7184 | [[Uporabnik:Khvi|Khvi]] | 1 |- | 7185 | [[Uporabnik:Khoshhat|Khoshhat]] | 1 |- | 7186 | [[Uporabnik:Kholodovsky|Kholodovsky]] | 1 |- | 7187 | [[Uporabnik:Kheni|Kheni]] | 1 |- | 7188 | [[Uporabnik:Khanassassin|Khanassassin]] | 1 |- | 7189 | [[Uporabnik:Kgomzi|Kgomzi]] | 1 |- | 7190 | [[Uporabnik:Kg6513|Kg6513]] | 1 |- | 7191 | [[Uporabnik:Kg0l|Kg0l]] | 1 |- | 7192 | [[Uporabnik:Keyextreme|Keyextreme]] | 1 |- | 7193 | [[Uporabnik:Kevin.korbar|Kevin.korbar]] | 1 |- | 7194 | [[Uporabnik:Kevin92|Kevin92]] | 1 |- | 7195 | [[Uporabnik:Kette3grob|Kette3grob]] | 1 |- | 7196 | [[Uporabnik:Kerry~slwiki|Kerry~slwiki]] | 1 |- | 7197 | [[Uporabnik:Kerins|Kerins]] | 1 |- | 7198 | [[Uporabnik:Kerempuh|Kerempuh]] | 1 |- | 7199 | [[Uporabnik:Kenzo|Kenzo]] | 1 |- | 7200 | [[Uporabnik:Kemik1|Kemik1]] | 1 |- | 7201 | [[Uporabnik:Kemija234|Kemija234]] | 1 |- | 7202 | [[Uporabnik:Kelc77|Kelc77]] | 1 |- | 7203 | [[Uporabnik:Kekn|Kekn]] | 1 |- | 7204 | [[Uporabnik:Kekec66|Kekec66]] | 1 |- | 7205 | [[Uporabnik:Kekec123|Kekec123]] | 1 |- | 7206 | [[Uporabnik:KekcevaMojca|KekcevaMojca]] | 1 |- | 7207 | [[Uporabnik:Kekax|Kekax]] | 1 |- | 7208 | [[Uporabnik:Keitoku03|Keitoku03]] | 1 |- | 7209 | [[Uporabnik:Kefo|Kefo]] | 1 |- | 7210 | [[Uporabnik:Keehischi|Keehischi]] | 1 |- | 7211 | [[Uporabnik:Kebrinho|Kebrinho]] | 1 |- | 7212 | [[Uporabnik:KE919|KE919]] | 1 |- | 7213 | [[Uporabnik:Kcapuder|Kcapuder]] | 1 |- | 7214 | [[Uporabnik:Kberkopec|Kberkopec]] | 1 |- | 7215 | [[Uporabnik:KAZOLINI|KAZOLINI]] | 1 |- | 7216 | [[Uporabnik:Kazina10|Kazina10]] | 1 |- | 7217 | [[Uporabnik:Kazik Rex|Kazik Rex]] | 1 |- | 7218 | [[Uporabnik:Kayman2016|Kayman2016]] | 1 |- | 7219 | [[Uporabnik:Kavscekm|Kavscekm]] | 1 |- | 7220 | [[Uporabnik:Kaupertz|Kaupertz]] | 1 |- | 7221 | [[Uporabnik:Katyx92|Katyx92]] | 1 |- | 7222 | [[Uporabnik:Katypikkica|Katypikkica]] | 1 |- | 7223 | [[Uporabnik:Katyca|Katyca]] | 1 |- | 7224 | [[Uporabnik:KatyaRBD|KatyaRBD]] | 1 |- | 7225 | [[Uporabnik:Katy 17|Katy 17]] | 1 |- | 7226 | [[Uporabnik:Katxis|Katxis]] | 1 |- | 7227 | [[Uporabnik:Katrine00|Katrine00]] | 1 |- | 7228 | [[Uporabnik:Katriih|Katriih]] | 1 |- | 7229 | [[Uporabnik:KATOMAŽIČ|KATOMAŽIČ]] | 1 |- | 7230 | [[Uporabnik:KatMeg|KatMeg]] | 1 |- | 7231 | [[Uporabnik:Katkat|Katkat]] | 1 |- | 7232 | [[Uporabnik:Katka77|Katka77]] | 1 |- | 7233 | [[Uporabnik:Katjuska|Katjuska]] | 1 |- | 7234 | [[Uporabnik:Katjuša Uršič|Katjuša Uršič]] | 1 |- | 7235 | [[Uporabnik:Katjuša2511|Katjuša2511]] | 1 |- | 7236 | [[Uporabnik:Katjuša|Katjuša]] | 1 |- | 7237 | [[Uporabnik:Katjicad|Katjicad]] | 1 |- | 7238 | [[Uporabnik:Katja Žnideršič|Katja Žnideršič]] | 1 |- | 7239 | [[Uporabnik:KatjaZN93|KatjaZN93]] | 1 |- | 7240 | [[Uporabnik:Katjavikipedia|Katjavikipedia]] | 1 |- | 7241 | [[Uporabnik:Katja Vidic|Katja Vidic]] | 1 |- | 7242 | [[Uporabnik:Katjavencelj|Katjavencelj]] | 1 |- | 7243 | [[Uporabnik:Katja tercic|Katja tercic]] | 1 |- | 7244 | [[Uporabnik:Katjašpela|Katjašpela]] | 1 |- | 7245 | [[Uporabnik:Katja.skafar|Katja.skafar]] | 1 |- | 7246 | [[Uporabnik:Katjaravnikar|Katjaravnikar]] | 1 |- | 7247 | [[Uporabnik:Katja Ravikar|Katja Ravikar]] | 1 |- | 7248 | [[Uporabnik:KatjaPi|KatjaPi]] | 1 |- | 7249 | [[Uporabnik:Katja pertot|Katja pertot]] | 1 |- | 7250 | [[Uporabnik:Katja.ostir|Katja.ostir]] | 1 |- | 7251 | [[Uporabnik:Katja Novak|Katja Novak]] | 1 |- | 7252 | [[Uporabnik:KatjaMarkovic|KatjaMarkovic]] | 1 |- | 7253 | [[Uporabnik:Katja.kuronja|Katja.kuronja]] | 1 |- | 7254 | [[Uporabnik:Katja Kržič|Katja Kržič]] | 1 |- | 7255 | [[Uporabnik:Katja Krajnc123|Katja Krajnc123]] | 1 |- | 7256 | [[Uporabnik:Katja Kozinc|Katja Kozinc]] | 1 |- | 7257 | [[Uporabnik:Katjakos2|Katjakos2]] | 1 |- | 7258 | [[Uporabnik:Katja Kirbiš|Katja Kirbiš]] | 1 |- | 7259 | [[Uporabnik:KatjaKE|KatjaKE]] | 1 |- | 7260 | [[Uporabnik:Katja katja|Katja katja]] | 1 |- | 7261 | [[Uporabnik:Katjajag|Katjajag]] | 1 |- | 7262 | [[Uporabnik:Katjaj|Katjaj]] | 1 |- | 7263 | [[Uporabnik:KatjaH22|KatjaH22]] | 1 |- | 7264 | [[Uporabnik:Katjagut|Katjagut]] | 1 |- | 7265 | [[Uporabnik:Katja Dolenc|Katja Dolenc]] | 1 |- | 7266 | [[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] | 1 |- | 7267 | [[Uporabnik:Katjabr|Katjabr]] | 1 |- | 7268 | [[Uporabnik:Katja Berčič|Katja Berčič]] | 1 |- | 7269 | [[Uporabnik:Katja Banovec|Katja Banovec]] | 1 |- | 7270 | [[Uporabnik:Katjaa99|Katjaa99]] | 1 |- | 7271 | [[Uporabnik:Katjaa|Katjaa]] | 1 |- | 7272 | [[Uporabnik:Katja1995|Katja1995]] | 1 |- | 7273 | [[Uporabnik:Katja143|Katja143]] | 1 |- | 7274 | [[Uporabnik:Katishaja|Katishaja]] | 1 |- | 7275 | [[Uporabnik:Kati.kastelic|Kati.kastelic]] | 1 |- | 7276 | [[Uporabnik:Katiika|Katiika]] | 1 |- | 7277 | [[Uporabnik:Katie~slwiki|Katie~slwiki]] | 1 |- | 7278 | [[Uporabnik:Katiee~slwiki|Katiee~slwiki]] | 1 |- | 7279 | [[Uporabnik:Katica Kitty|Katica Kitty]] | 1 |- | 7280 | [[Uporabnik:Kati 92|Kati 92]] | 1 |- | 7281 | [[Uporabnik:Kathor|Kathor]] | 1 |- | 7282 | [[Uporabnik:Kateurban|Kateurban]] | 1 |- | 7283 | [[Uporabnik:Katerina.s|Katerina.s]] | 1 |- | 7284 | [[Uporabnik:Kate111|Kate111]] | 1 |- | 7285 | [[Uporabnik:KatCE|KatCE]] | 1 |- | 7286 | [[Uporabnik:Katarinca25|Katarinca25]] | 1 |- | 7287 | [[Uporabnik:Katarinca158|Katarinca158]] | 1 |- | 7288 | [[Uporabnik:Katarinaz68|Katarinaz68]] | 1 |- | 7289 | [[Uporabnik:Katarinavuk|Katarinavuk]] | 1 |- | 7290 | [[Uporabnik:Katarinavrtac|Katarinavrtac]] | 1 |- | 7291 | [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] | 1 |- | 7292 | [[Uporabnik:Katarina Slevec|Katarina Slevec]] | 1 |- | 7293 | [[Uporabnik:Katarina podkriznik|Katarina podkriznik]] | 1 |- | 7294 | [[Uporabnik:Katarinanektarina|Katarinanektarina]] | 1 |- | 7295 | [[Uporabnik:Katarina Lehner|Katarina Lehner]] | 1 |- | 7296 | [[Uporabnik:Katarina gorshe|Katarina gorshe]] | 1 |- | 7297 | [[Uporabnik:Katarinag11|Katarinag11]] | 1 |- | 7298 | [[Uporabnik:KatarinaFaletov|KatarinaFaletov]] | 1 |- | 7299 | [[Uporabnik:Katarina.Curic|Katarina.Curic]] | 1 |- | 7300 | [[Uporabnik:KatarinaCuk|KatarinaCuk]] | 1 |- | 7301 | [[Uporabnik:Katarinabrez|Katarinabrez]] | 1 |- | 7302 | [[Uporabnik:Katarinabradesko|Katarinabradesko]] | 1 |- | 7303 | [[Uporabnik:Katarina88|Katarina88]] | 1 |- | 7304 | [[Uporabnik:Katariinaa|Katariinaa]] | 1 |- | 7305 | [[Uporabnik:Kata mascot|Kata mascot]] | 1 |- | 7306 | [[Uporabnik:KataK|KataK]] | 1 |- | 7307 | [[Uporabnik:Kat94|Kat94]] | 1 |- | 7308 | [[Uporabnik:Kastafka|Kastafka]] | 1 |- | 7309 | [[Uporabnik:Kasper2006|Kasper2006]] | 1 |- | 7310 | [[Uporabnik:Kask|Kask]] | 1 |- | 7311 | [[Uporabnik:Kasa~slwiki|Kasa~slwiki]] | 1 |- | 7312 | [[Uporabnik:Karo 0902|Karo 0902]] | 1 |- | 7313 | [[Uporabnik:Karniolo|Karniolo]] | 1 |- | 7314 | [[Uporabnik:Karnekej|Karnekej]] | 1 |- | 7315 | [[Uporabnik:Karmy115|Karmy115]] | 1 |- | 7316 | [[Uporabnik:KarMla|KarMla]] | 1 |- | 7317 | [[Uporabnik:KarmenStrel|KarmenStrel]] | 1 |- | 7318 | [[Uporabnik:Karmenssitta|Karmenssitta]] | 1 |- | 7319 | [[Uporabnik:Karmennovak|Karmennovak]] | 1 |- | 7320 | [[Uporabnik:Karmenefremovski|Karmenefremovski]] | 1 |- | 7321 | [[Uporabnik:Karmen Dejan|Karmen Dejan]] | 1 |- | 7322 | [[Uporabnik:Karmen28|Karmen28]] | 1 |- | 7323 | [[Uporabnik:Karl Koks|Karl Koks]] | 1 |- | 7324 | [[Uporabnik:Karivola|Karivola]] | 1 |- | 7325 | [[Uporabnik:Karinzamida|Karinzamida]] | 1 |- | 7326 | [[Uporabnik:Karin.z89|Karin.z89]] | 1 |- | 7327 | [[Uporabnik:Karin Z.|Karin Z.]] | 1 |- | 7328 | [[Uporabnik:Karinstustu|Karinstustu]] | 1 |- | 7329 | [[Uporabnik:Karinpupa|Karinpupa]] | 1 |- | 7330 | [[Uporabnik:KarinPoravne|KarinPoravne]] | 1 |- | 7331 | [[Uporabnik:Karinpet|Karinpet]] | 1 |- | 7332 | [[Uporabnik:KarinMozina|KarinMozina]] | 1 |- | 7333 | [[Uporabnik:Karin Mezgec|Karin Mezgec]] | 1 |- | 7334 | [[Uporabnik:Karin Košnik|Karin Košnik]] | 1 |- | 7335 | [[Uporabnik:Karin2011|Karin2011]] | 1 |- | 7336 | [[Uporabnik:Kar En Asterix|Kar En Asterix]] | 1 |- | 7337 | [[Uporabnik:Kareisner|Kareisner]] | 1 |- | 7338 | [[Uporabnik:KarateKlub SoB|KarateKlub SoB]] | 1 |- | 7339 | [[Uporabnik:Karateka1991|Karateka1991]] | 1 |- | 7340 | [[Uporabnik:Karahasanovics|Karahasanovics]] | 1 |- | 7341 | [[Uporabnik:Kapućino123|Kapućino123]] | 1 |- | 7342 | [[Uporabnik:Kantavtor|Kantavtor]] | 1 |- | 7343 | [[Uporabnik:KAndraz|KAndraz]] | 1 |- | 7344 | [[Uporabnik:Kandarekaja|Kandarekaja]] | 1 |- | 7345 | [[Uporabnik:KamiSLO|KamiSLO]] | 1 |- | 7346 | [[Uporabnik:Kamionar|Kamionar]] | 1 |- | 7347 | [[Uporabnik:Kamion|Kamion]] | 1 |- | 7348 | [[Uporabnik:Kamilica|Kamilica]] | 1 |- | 7349 | [[Uporabnik:Kamen~slwiki|Kamen~slwiki]] | 1 |- | 7350 | [[Uporabnik:KAMENSEK.ALENKA|KAMENSEK.ALENKA]] | 1 |- | 7351 | [[Uporabnik:Kalarevina|Kalarevina]] | 1 |- | 7352 | [[Uporabnik:Kalamar96|Kalamar96]] | 1 |- | 7353 | [[Uporabnik:Kajuh|Kajuh]] | 1 |- | 7354 | [[Uporabnik:Kajtnandraz|Kajtnandraz]] | 1 |- | 7355 | [[Uporabnik:Kajseni1|Kajseni1]] | 1 |- | 7356 | [[Uporabnik:Kajazupancic|Kajazupancic]] | 1 |- | 7357 | [[Uporabnik:Kajasobocan|Kajasobocan]] | 1 |- | 7358 | [[Uporabnik:KajaR|KajaR]] | 1 |- | 7359 | [[Uporabnik:Kaja P.S.|Kaja P.S.]] | 1 |- | 7360 | [[Uporabnik:Kajapouh12345|Kajapouh12345]] | 1 |- | 7361 | [[Uporabnik:Kaja Nakani|Kaja Nakani]] | 1 |- | 7362 | [[Uporabnik:Kajamohoric|Kajamohoric]] | 1 |- | 7363 | [[Uporabnik:Kajamo|Kajamo]] | 1 |- | 7364 | [[Uporabnik:KajaMlakar|KajaMlakar]] | 1 |- | 7365 | [[Uporabnik:Kajami|Kajami]] | 1 |- | 7366 | [[Uporabnik:Kajamaša|Kajamaša]] | 1 |- | 7367 | [[Uporabnik:KajaLukac|KajaLukac]] | 1 |- | 7368 | [[Uporabnik:Kaja Krizman|Kaja Krizman]] | 1 |- | 7369 | [[Uporabnik:Kaja kos 19|Kaja kos 19]] | 1 |- | 7370 | [[Uporabnik:Kaja komac|Kaja komac]] | 1 |- | 7371 | [[Uporabnik:Kaja.KK|Kaja.KK]] | 1 |- | 7372 | [[Uporabnik:Kajak22|Kajak22]] | 1 |- | 7373 | [[Uporabnik:Kajaintara|Kajaintara]] | 1 |- | 7374 | [[Uporabnik:Kaja Hostnik|Kaja Hostnik]] | 1 |- | 7375 | [[Uporabnik:Kaja Glinšek|Kaja Glinšek]] | 1 |- | 7376 | [[Uporabnik:Kajagalic|Kajagalic]] | 1 |- | 7377 | [[Uporabnik:Kaja.ferjan|Kaja.ferjan]] | 1 |- | 7378 | [[Uporabnik:KajaF|KajaF]] | 1 |- | 7379 | [[Uporabnik:Kaja Dragoljević|Kaja Dragoljević]] | 1 |- | 7380 | [[Uporabnik:KajaBajt|KajaBajt]] | 1 |- | 7381 | [[Uporabnik:Kaja1000|Kaja1000]] | 1 |- | 7382 | [[Uporabnik:Kaiser1986|Kaiser1986]] | 1 |- | 7383 | [[Uporabnik:Kaioshin|Kaioshin]] | 1 |- | 7384 | [[Uporabnik:Kafe~slwiki|Kafe~slwiki]] | 1 |- | 7385 | [[Uporabnik:Kael~slwiki|Kael~slwiki]] | 1 |- | 7386 | [[Uporabnik:Kadet.si|Kadet.si]] | 1 |- | 7387 | [[Uporabnik:Kadenčni|Kadenčni]] | 1 |- | 7388 | [[Uporabnik:Kabrol8|Kabrol8]] | 1 |- | 7389 | [[Uporabnik:KaBabic|KaBabic]] | 1 |- | 7390 | [[Uporabnik:Kaaja999|Kaaja999]] | 1 |- | 7391 | [[Uporabnik:K123h|K123h]] | 1 |- | 7392 | [[Uporabnik:Jveber3|Jveber3]] | 1 |- | 7393 | [[Uporabnik:Jvbignacio9|Jvbignacio9]] | 1 |- | 7394 | [[Uporabnik:Jvalje|Jvalje]] | 1 |- | 7395 | [[Uporabnik:Juveman4|Juveman4]] | 1 |- | 7396 | [[Uporabnik:Juvanova Ula|Juvanova Ula]] | 1 |- | 7397 | [[Uporabnik:Jus Vindisar|Jus Vindisar]] | 1 |- | 7398 | [[Uporabnik:Just Ključarič|Just Ključarič]] | 1 |- | 7399 | [[Uporabnik:JustinTee|JustinTee]] | 1 |- | 7400 | [[Uporabnik:Justin r~slwiki|Justin r~slwiki]] | 1 |- | 7401 | [[Uporabnik:Justicija|Justicija]] | 1 |- | 7402 | [[Uporabnik:Justa~slwiki|Justa~slwiki]] | 1 |- | 7403 | [[Uporabnik:Juš Mirtič|Juš Mirtič]] | 1 |- | 7404 | [[Uporabnik:Jurson|Jurson]] | 1 |- | 7405 | [[Uporabnik:Juri~slwiki|Juri~slwiki]] | 1 |- | 7406 | [[Uporabnik:Jurij znideric81|Jurij znideric81]] | 1 |- | 7407 | [[Uporabnik:Jurij Vega|Jurij Vega]] | 1 |- | 7408 | [[Uporabnik:JurijValent|JurijValent]] | 1 |- | 7409 | [[Uporabnik:Jurij.rozman|Jurij.rozman]] | 1 |- | 7410 | [[Uporabnik:Jurij Kobal|Jurij Kobal]] | 1 |- | 7411 | [[Uporabnik:Jurij Denis|Jurij Denis]] | 1 |- | 7412 | [[Uporabnik:Jurij Anžič|Jurij Anžič]] | 1 |- | 7413 | [[Uporabnik:Jurij98ambrozic|Jurij98ambrozic]] | 1 |- | 7414 | [[Uporabnik:Jurij31|Jurij31]] | 1 |- | 7415 | [[Uporabnik:Jurif|Jurif]] | 1 |- | 7416 | [[Uporabnik:Jureznidaric|Jureznidaric]] | 1 |- | 7417 | [[Uporabnik:JureZagmajster|JureZagmajster]] | 1 |- | 7418 | [[Uporabnik:Jure repovz|Jure repovz]] | 1 |- | 7419 | [[Uporabnik:Juremihevcster|Juremihevcster]] | 1 |- | 7420 | [[Uporabnik:Jurekutos|Jurekutos]] | 1 |- | 7421 | [[Uporabnik:Jure Kralj|Jure Kralj]] | 1 |- | 7422 | [[Uporabnik:Jurekosec|Jurekosec]] | 1 |- | 7423 | [[Uporabnik:Jure Kalan|Jure Kalan]] | 1 |- | 7424 | [[Uporabnik:Jure.Jeraj|Jure.Jeraj]] | 1 |- | 7425 | [[Uporabnik:Jure.glo|Jure.glo]] | 1 |- | 7426 | [[Uporabnik:Jurečadež|Jurečadež]] | 1 |- | 7427 | [[Uporabnik:Jure Brankovič|Jure Brankovič]] | 1 |- | 7428 | [[Uporabnik:JureBolta|JureBolta]] | 1 |- | 7429 | [[Uporabnik:JureB|JureB]] | 1 |- | 7430 | [[Uporabnik:Jure Arsovič|Jure Arsovič]] | 1 |- | 7431 | [[Uporabnik:JureA|JureA]] | 1 |- | 7432 | [[Uporabnik:Jure65|Jure65]] | 1 |- | 7433 | [[Uporabnik:Jure63050099|Jure63050099]] | 1 |- | 7434 | [[Uporabnik:Jurcking|Jurcking]] | 1 |- | 7435 | [[Uporabnik:Jurcek20|Jurcek20]] | 1 |- | 7436 | [[Uporabnik:Jurc2000|Jurc2000]] | 1 |- | 7437 | [[Uporabnik:Juraldo|Juraldo]] | 1 |- | 7438 | [[Uporabnik:Juracic.uros|Juracic.uros]] | 1 |- | 7439 | [[Uporabnik:Jupiterka 123|Jupiterka 123]] | 1 |- | 7440 | [[Uporabnik:Junio~slwiki|Junio~slwiki]] | 1 |- | 7441 | [[Uporabnik:Julijpotter|Julijpotter]] | 1 |- | 7442 | [[Uporabnik:Julijkr|Julijkr]] | 1 |- | 7443 | [[Uporabnik:Julijaverbuc|Julijaverbuc]] | 1 |- | 7444 | [[Uporabnik:Julijasket|Julijasket]] | 1 |- | 7445 | [[Uporabnik:Julija.rozman|Julija.rozman]] | 1 |- | 7446 | [[Uporabnik:Julijana Jakofcic|Julijana Jakofcic]] | 1 |- | 7447 | [[Uporabnik:Julijakvartuh|Julijakvartuh]] | 1 |- | 7448 | [[Uporabnik:Julija dariž|Julija dariž]] | 1 |- | 7449 | [[Uporabnik:JulijaB|JulijaB]] | 1 |- | 7450 | [[Uporabnik:Julija84|Julija84]] | 1 |- | 7451 | [[Uporabnik:Julie88888|Julie88888]] | 1 |- | 7452 | [[Uporabnik:Julianus~slwiki|Julianus~slwiki]] | 1 |- | 7453 | [[Uporabnik:JulianMuster|JulianMuster]] | 1 |- | 7454 | [[Uporabnik:Julia29|Julia29]] | 1 |- | 7455 | [[Uporabnik:Juicyreptile|Juicyreptile]] | 1 |- | 7456 | [[Uporabnik:Juhuhupoletjejetu|Juhuhupoletjejetu]] | 1 |- | 7457 | [[Uporabnik:Juhu666|Juhu666]] | 1 |- | 7458 | [[Uporabnik:JU.HART|JU.HART]] | 1 |- | 7459 | [[Uporabnik:Juditacorn|Juditacorn]] | 1 |- | 7460 | [[Uporabnik:Judita bagon|Judita bagon]] | 1 |- | 7461 | [[Uporabnik:Judein|Judein]] | 1 |- | 7462 | [[Uporabnik:Jst tud|Jst tud]] | 1 |- | 7463 | [[Uporabnik:Jst~slwiki|Jst~slwiki]] | 1 |- | 7464 | [[Uporabnik:Jstebe|Jstebe]] | 1 |- | 7465 | [[Uporabnik:Jspela|Jspela]] | 1 |- | 7466 | [[Uporabnik:J~slwiki|J~slwiki]] | 1 |- | 7467 | [[Uporabnik:JSL94|JSL94]] | 1 |- | 7468 | [[Uporabnik:Jsjokam|Jsjokam]] | 1 |- | 7469 | [[Uporabnik:Jsandi|Jsandi]] | 1 |- | 7470 | [[Uporabnik:Jsamar|Jsamar]] | 1 |- | 7471 | [[Uporabnik:J. RONNER|J. RONNER]] | 1 |- | 7472 | [[Uporabnik:Jrepar|Jrepar]] | 1 |- | 7473 | [[Uporabnik:Jporenta|Jporenta]] | 1 |- | 7474 | [[Uporabnik:Jpirman|Jpirman]] | 1 |- | 7475 | [[Uporabnik:Jpbarbier|Jpbarbier]] | 1 |- | 7476 | [[Uporabnik:Jozza~slwiki|Jozza~slwiki]] | 1 |- | 7477 | [[Uporabnik:Jozihren|Jozihren]] | 1 |- | 7478 | [[Uporabnik:JožicaH|JožicaH]] | 1 |- | 7479 | [[Uporabnik:Joži83|Joži83]] | 1 |- | 7480 | [[Uporabnik:Joze Sinkovec|Joze Sinkovec]] | 1 |- | 7481 | [[Uporabnik:Joze.kuznik|Joze.kuznik]] | 1 |- | 7482 | [[Uporabnik:Jovanovik|Jovanovik]] | 1 |- | 7483 | [[Uporabnik:Jotge|Jotge]] | 1 |- | 7484 | [[Uporabnik:JostH|JostH]] | 1 |- | 7485 | [[Uporabnik:Jostb|Jostb]] | 1 |- | 7486 | [[Uporabnik:Josko barglic|Josko barglic]] | 1 |- | 7487 | [[Uporabnik:Josef Hader Fan|Josef Hader Fan]] | 1 |- | 7488 | [[Uporabnik:JoseAnneMarie|JoseAnneMarie]] | 1 |- | 7489 | [[Uporabnik:Joros15|Joros15]] | 1 |- | 7490 | [[Uporabnik:Jorazem|Jorazem]] | 1 |- | 7491 | [[Uporabnik:Jople|Jople]] | 1 |- | 7492 | [[Uporabnik:Joo~slwiki|Joo~slwiki]] | 1 |- | 7493 | [[Uporabnik:Jonyzbony|Jonyzbony]] | 1 |- | 7494 | [[Uporabnik:Jon Vitezič|Jon Vitezič]] | 1 |- | 7495 | [[Uporabnik:Jonsson|Jonsson]] | 1 |- | 7496 | [[Uporabnik:Jonke20|Jonke20]] | 1 |- | 7497 | [[Uporabnik:JonHaug|JonHaug]] | 1 |- | 7498 | [[Uporabnik:Jones500|Jones500]] | 1 |- | 7499 | [[Uporabnik:JonaDarthVader|JonaDarthVader]] | 1 |- | 7500 | [[Uporabnik:Jon2212|Jon2212]] | 1 |- | 7501 | [[Uporabnik:Jolpe|Jolpe]] | 1 |- | 7502 | [[Uporabnik:Jolandam1|Jolandam1]] | 1 |- | 7503 | [[Uporabnik:JohnyTheMan123|JohnyTheMan123]] | 1 |- | 7504 | [[Uporabnik:John Williams Williams|John Williams Williams]] | 1 |- | 7505 | [[Uporabnik:Johnperle|Johnperle]] | 1 |- | 7506 | [[Uporabnik:Jogobella|Jogobella]] | 1 |- | 7507 | [[Uporabnik:Jodlforest|Jodlforest]] | 1 |- | 7508 | [[Uporabnik:Joanneum|Joanneum]] | 1 |- | 7509 | [[Uporabnik:Joanna~slwiki|Joanna~slwiki]] | 1 |- | 7510 | [[Uporabnik:Joachim OFS|Joachim OFS]] | 1 |- | 7511 | [[Uporabnik:Jnzd|Jnzd]] | 1 |- | 7512 | [[Uporabnik:Jmertelj|Jmertelj]] | 1 |- | 7513 | [[Uporabnik:Jmarovt63050171|Jmarovt63050171]] | 1 |- | 7514 | [[Uporabnik:Jmarkelj|Jmarkelj]] | 1 |- | 7515 | [[Uporabnik:Jm3000|Jm3000]] | 1 |- | 7516 | [[Uporabnik:Jlube|Jlube]] | 1 |- | 7517 | [[Uporabnik:Jlavrencic|Jlavrencic]] | 1 |- | 7518 | [[Uporabnik:J-lab.si|J-lab.si]] | 1 |- | 7519 | [[Uporabnik:JKovsca|JKovsca]] | 1 |- | 7520 | [[Uporabnik:Jkokovnik|Jkokovnik]] | 1 |- | 7521 | [[Uporabnik:Jkl~slwiki|Jkl~slwiki]] | 1 |- | 7522 | [[Uporabnik:JKlasinc|JKlasinc]] | 1 |- | 7523 | [[Uporabnik:Jkaja|Jkaja]] | 1 |- | 7524 | [[Uporabnik:Jjurm|Jjurm]] | 1 |- | 7525 | [[Uporabnik:JJ-Star21|JJ-Star21]] | 1 |- | 7526 | [[Uporabnik:JJJ2002|JJJ2002]] | 1 |- | 7527 | [[Uporabnik:J J|J J]] | 1 |- | 7528 | [[Uporabnik:Jitan-wiki|Jitan-wiki]] | 1 |- | 7529 | [[Uporabnik:Jirka~slwiki|Jirka~slwiki]] | 1 |- | 7530 | [[Uporabnik:Jiri.kocica|Jiri.kocica]] | 1 |- | 7531 | [[Uporabnik:JinT1230|JinT1230]] | 1 |- | 7532 | [[Uporabnik:Jin~slwiki|Jin~slwiki]] | 1 |- | 7533 | [[Uporabnik:Jimmy~slwiki|Jimmy~slwiki]] | 1 |- | 7534 | [[Uporabnik:Ji-Elle|Ji-Elle]] | 1 |- | 7535 | [[Uporabnik:Jhendin|Jhendin]] | 1 |- | 7536 | [[Uporabnik:Jfblanc|Jfblanc]] | 1 |- | 7537 | [[Uporabnik:Jezzo|Jezzo]] | 1 |- | 7538 | [[Uporabnik:Ježek Pavli|Ježek Pavli]] | 1 |- | 7539 | [[Uporabnik:Jeuši|Jeuši]] | 1 |- | 7540 | [[Uporabnik:Jest080|Jest080]] | 1 |- | 7541 | [[Uporabnik:Jessy17june|Jessy17june]] | 1 |- | 7542 | [[Uporabnik:Jesenka|Jesenka]] | 1 |- | 7543 | [[Uporabnik:Jesenema|Jesenema]] | 1 |- | 7544 | [[Uporabnik:Jerzyjan1|Jerzyjan1]] | 1 |- | 7545 | [[Uporabnik:Jeromemoreno|Jeromemoreno]] | 1 |- | 7546 | [[Uporabnik:Jerocasell|Jerocasell]] | 1 |- | 7547 | [[Uporabnik:Jernej Sušnik|Jernej Sušnik]] | 1 |- | 7548 | [[Uporabnik:Jernejscek|Jernejscek]] | 1 |- | 7549 | [[Uporabnik:Jernejr|Jernejr]] | 1 |- | 7550 | [[Uporabnik:Jernejp|Jernejp]] | 1 |- | 7551 | [[Uporabnik:Jernej Jocif|Jernej Jocif]] | 1 |- | 7552 | [[Uporabnik:JernejG|JernejG]] | 1 |- | 7553 | [[Uporabnik:Jernejec|Jernejec]] | 1 |- | 7554 | [[Uporabnik:Jernejcss|Jernejcss]] | 1 |- | 7555 | [[Uporabnik:Jerneja tr|Jerneja tr]] | 1 |- | 7556 | [[Uporabnik:JernejAlen|JernejAlen]] | 1 |- | 7557 | [[Uporabnik:JernejaKB|JernejaKB]] | 1 |- | 7558 | [[Uporabnik:Jerneja Čerenak|Jerneja Čerenak]] | 1 |- | 7559 | [[Uporabnik:Jerneja bračko|Jerneja bračko]] | 1 |- | 7560 | [[Uporabnik:Jerm~slwiki|Jerm~slwiki]] | 1 |- | 7561 | [[Uporabnik:Jerko13|Jerko13]] | 1 |- | 7562 | [[Uporabnik:Jerica1|Jerica1]] | 1 |- | 7563 | [[Uporabnik:Jere Vladislav|Jere Vladislav]] | 1 |- | 7564 | [[Uporabnik:Jerdna|Jerdna]] | 1 |- | 7565 | [[Uporabnik:Jerca Smrke|Jerca Smrke]] | 1 |- | 7566 | [[Uporabnik:Jercapirsskoberne|Jercapirsskoberne]] | 1 |- | 7567 | [[Uporabnik:Jerca 0908|Jerca 0908]] | 1 |- | 7568 | [[Uporabnik:Jera.anzic|Jera.anzic]] | 1 |- | 7569 | [[Uporabnik:Jenn~slwiki|Jenn~slwiki]] | 1 |- | 7570 | [[Uporabnik:Jenni12345678|Jenni12345678]] | 1 |- | 7571 | [[Uporabnik:Jely~slwiki|Jely~slwiki]] | 1 |- | 7572 | [[Uporabnik:Jelkafuntek|Jelkafuntek]] | 1 |- | 7573 | [[Uporabnik:Jedrt|Jedrt]] | 1 |- | 7574 | [[Uporabnik:Jean Segura C|Jean Segura C]] | 1 |- | 7575 | [[Uporabnik:Jeanmark|Jeanmark]] | 1 |- | 7576 | [[Uporabnik:Jeangratz|Jeangratz]] | 1 |- | 7577 | [[Uporabnik:Jcvikl|Jcvikl]] | 1 |- | 7578 | [[Uporabnik:Jcokl|Jcokl]] | 1 |- | 7579 | [[Uporabnik:Jcerinsek|Jcerinsek]] | 1 |- | 7580 | [[Uporabnik:Jbx9843|Jbx9843]] | 1 |- | 7581 | [[Uporabnik:Jbizjak|Jbizjak]] | 1 |- | 7582 | [[Uporabnik:Jb9878|Jb9878]] | 1 |- | 7583 | [[Uporabnik:Jazsminne|Jazsminne]] | 1 |- | 7584 | [[Uporabnik:Jaz~slwiki|Jaz~slwiki]] | 1 |- | 7585 | [[Uporabnik:Jazbec.daniel|Jazbec.daniel]] | 1 |- | 7586 | [[Uporabnik:Jaz12|Jaz12]] | 1 |- | 7587 | [[Uporabnik:Jayi Janja|Jayi Janja]] | 1 |- | 7588 | [[Uporabnik:JayDeeID|JayDeeID]] | 1 |- | 7589 | [[Uporabnik:JavoricA|JavoricA]] | 1 |- | 7590 | [[Uporabnik:Jastrebar|Jastrebar]] | 1 |- | 7591 | [[Uporabnik:Jasny007|Jasny007]] | 1 |- | 7592 | [[Uporabnik:JasnaZarifovic|JasnaZarifovic]] | 1 |- | 7593 | [[Uporabnik:Jasna Šubic|Jasna Šubic]] | 1 |- | 7594 | [[Uporabnik:Jasnaschkogej|Jasnaschkogej]] | 1 |- | 7595 | [[Uporabnik:JasnaR|JasnaR]] | 1 |- | 7596 | [[Uporabnik:JasnaPooh|JasnaPooh]] | 1 |- | 7597 | [[Uporabnik:Jasna Pinoza|Jasna Pinoza]] | 1 |- | 7598 | [[Uporabnik:Jasnap|Jasnap]] | 1 |- | 7599 | [[Uporabnik:Jasna Gornik|Jasna Gornik]] | 1 |- | 7600 | [[Uporabnik:Jasna Černjak|Jasna Černjak]] | 1 |- | 7601 | [[Uporabnik:Jasmin.pugelj|Jasmin.pugelj]] | 1 |- | 7602 | [[Uporabnik:Jasmina Zunic|Jasmina Zunic]] | 1 |- | 7603 | [[Uporabnik:Jasmina S.D.|Jasmina S.D.]] | 1 |- | 7604 | [[Uporabnik:Jasmina.mesic|Jasmina.mesic]] | 1 |- | 7605 | [[Uporabnik:Jasmina Melavc|Jasmina Melavc]] | 1 |- | 7606 | [[Uporabnik:JasminaKozina|JasminaKozina]] | 1 |- | 7607 | [[Uporabnik:Jasminakokalj|Jasminakokalj]] | 1 |- | 7608 | [[Uporabnik:Jasminaklara|Jasminaklara]] | 1 |- | 7609 | [[Uporabnik:Jasmina jazbinsek|Jasmina jazbinsek]] | 1 |- | 7610 | [[Uporabnik:Jasmina Ilič Drakovič|Jasmina Ilič Drakovič]] | 1 |- | 7611 | [[Uporabnik:Jasa.koceli|Jasa.koceli]] | 1 |- | 7612 | [[Uporabnik:JaS|JaS]] | 1 |- | 7613 | [[Uporabnik:Jarticek|Jarticek]] | 1 |- | 7614 | [[Uporabnik:Jaro~slwiki|Jaro~slwiki]] | 1 |- | 7615 | [[Uporabnik:Jarakosuta|Jarakosuta]] | 1 |- | 7616 | [[Uporabnik:Janzi f|Janzi f]] | 1 |- | 7617 | [[Uporabnik:Janz123|Janz123]] | 1 |- | 7618 | [[Uporabnik:Jany|Jany]] | 1 |- | 7619 | [[Uporabnik:Janst~slwiki|Janst~slwiki]] | 1 |- | 7620 | [[Uporabnik:Jan Srebrnič|Jan Srebrnič]] | 1 |- | 7621 | [[Uporabnik:JanPuhal|JanPuhal]] | 1 |- | 7622 | [[Uporabnik:Jan plestenjak69|Jan plestenjak69]] | 1 |- | 7623 | [[Uporabnik:Jan Petric|Jan Petric]] | 1 |- | 7624 | [[Uporabnik:Janozvaldic|Janozvaldic]] | 1 |- | 7625 | [[Uporabnik:Jannovack|Jannovack]] | 1 |- | 7626 | [[Uporabnik:Janlu2|Janlu2]] | 1 |- | 7627 | [[Uporabnik:Jankula1|Jankula1]] | 1 |- | 7628 | [[Uporabnik:Jankovic13|Jankovic13]] | 1 |- | 7629 | [[Uporabnik:Jankop95|Jankop95]] | 1 |- | 7630 | [[Uporabnik:Jankoj1987|Jankoj1987]] | 1 |- | 7631 | [[Uporabnik:Jan.kocbek|Jan.kocbek]] | 1 |- | 7632 | [[Uporabnik:Jankob|Jankob]] | 1 |- | 7633 | [[Uporabnik:Janko88|Janko88]] | 1 |- | 7634 | [[Uporabnik:Jan k. k.|Jan k. k.]] | 1 |- | 7635 | [[Uporabnik:Jan Karl Jančič|Jan Karl Jančič]] | 1 |- | 7636 | [[Uporabnik:Jan Kafol|Jan Kafol]] | 1 |- | 7637 | [[Uporabnik:JanjaRibic|JanjaRibic]] | 1 |- | 7638 | [[Uporabnik:Janja.mertelj|Janja.mertelj]] | 1 |- | 7639 | [[Uporabnik:Janja.kump|Janja.kump]] | 1 |- | 7640 | [[Uporabnik:Janja.kocbek|Janja.kocbek]] | 1 |- | 7641 | [[Uporabnik:Janja Božič|Janja Božič]] | 1 |- | 7642 | [[Uporabnik:Janja82|Janja82]] | 1 |- | 7643 | [[Uporabnik:Janja55|Janja55]] | 1 |- | 7644 | [[Uporabnik:Jani Žan|Jani Žan]] | 1 |- | 7645 | [[Uporabnik:Janica~slwiki|Janica~slwiki]] | 1 |- | 7646 | [[Uporabnik:Jan Hudelja|Jan Hudelja]] | 1 |- | 7647 | [[Uporabnik:Jan grlica|Jan grlica]] | 1 |- | 7648 | [[Uporabnik:Janezt99|Janezt99]] | 1 |- | 7649 | [[Uporabnik:Janez Marolt|Janez Marolt]] | 1 |- | 7650 | [[Uporabnik:Janez Jug|Janez Jug]] | 1 |- | 7651 | [[Uporabnik:Janezjanez|Janezjanez]] | 1 |- | 7652 | [[Uporabnik:Janez.23|Janez.23]] | 1 |- | 7653 | [[Uporabnik:Janez13|Janez13]] | 1 |- | 7654 | [[Uporabnik:Janenej|Janenej]] | 1 |- | 7655 | [[Uporabnik:Jan ENE|Jan ENE]] | 1 |- | 7656 | [[Uporabnik:Jan elita|Jan elita]] | 1 |- | 7657 | [[Uporabnik:JaneElla|JaneElla]] | 1 |- | 7658 | [[Uporabnik:Jancy11|Jancy11]] | 1 |- | 7659 | [[Uporabnik:Jančika|Jančika]] | 1 |- | 7660 | [[Uporabnik:Jancic10|Jancic10]] | 1 |- | 7661 | [[Uporabnik:Jana ulaga|Jana ulaga]] | 1 |- | 7662 | [[Uporabnik:JanaStr|JanaStr]] | 1 |- | 7663 | [[Uporabnik:Janapsih|Janapsih]] | 1 |- | 7664 | [[Uporabnik:JanaM|JanaM]] | 1 |- | 7665 | [[Uporabnik:Jana golob|Jana golob]] | 1 |- | 7666 | [[Uporabnik:Jana Florjan|Jana Florjan]] | 1 |- | 7667 | [[Uporabnik:JanaCrn|JanaCrn]] | 1 |- | 7668 | [[Uporabnik:Jan992|Jan992]] | 1 |- | 7669 | [[Uporabnik:Jan 35|Jan 35]] | 1 |- | 7670 | [[Uporabnik:Jamurko|Jamurko]] | 1 |- | 7671 | [[Uporabnik:Jampel|Jampel]] | 1 |- | 7672 | [[Uporabnik:James Bond|James Bond]] | 1 |- | 7673 | [[Uporabnik:Jalovc|Jalovc]] | 1 |- | 7674 | [[Uporabnik:Jalex121234|Jalex121234]] | 1 |- | 7675 | [[Uporabnik:Jale071~slwiki|Jale071~slwiki]] | 1 |- | 7676 | [[Uporabnik:Jakupovix|Jakupovix]] | 1 |- | 7677 | [[Uporabnik:Jaksape|Jaksape]] | 1 |- | 7678 | [[Uporabnik:Jakob~slwiki|Jakob~slwiki]] | 1 |- | 7679 | [[Uporabnik:Jakob Planinc|Jakob Planinc]] | 1 |- | 7680 | [[Uporabnik:Jakobk19|Jakobk19]] | 1 |- | 7681 | [[Uporabnik:Jakobjerse1|Jakobjerse1]] | 1 |- | 7682 | [[Uporabnik:Jakob.boss|Jakob.boss]] | 1 |- | 7683 | [[Uporabnik:Jakkow|Jakkow]] | 1 |- | 7684 | [[Uporabnik:Jakc sustar|Jakc sustar]] | 1 |- | 7685 | [[Uporabnik:Jakc94|Jakc94]] | 1 |- | 7686 | [[Uporabnik:Jakc|Jakc]] | 1 |- | 7687 | [[Uporabnik:Jakaus Haceus|Jakaus Haceus]] | 1 |- | 7688 | [[Uporabnik:Jaka sprah99|Jaka sprah99]] | 1 |- | 7689 | [[Uporabnik:Jakaspaka|Jakaspaka]] | 1 |- | 7690 | [[Uporabnik:Jaka Smid|Jaka Smid]] | 1 |- | 7691 | [[Uporabnik:Jakasemrov|Jakasemrov]] | 1 |- | 7692 | [[Uporabnik:Jaka.prevec|Jaka.prevec]] | 1 |- | 7693 | [[Uporabnik:Jaka pisljar|Jaka pisljar]] | 1 |- | 7694 | [[Uporabnik:JakaMraz|JakaMraz]] | 1 |- | 7695 | [[Uporabnik:Jaka.miklavcic|Jaka.miklavcic]] | 1 |- | 7696 | [[Uporabnik:Jaka Marinic|Jaka Marinic]] | 1 |- | 7697 | [[Uporabnik:Jaka Jancar~slwiki|Jaka Jancar~slwiki]] | 1 |- | 7698 | [[Uporabnik:Jaka.iglic|Jaka.iglic]] | 1 |- | 7699 | [[Uporabnik:Jaka Hatlak|Jaka Hatlak]] | 1 |- | 7700 | [[Uporabnik:Jakacrr|Jakacrr]] | 1 |- | 7701 | [[Uporabnik:Jagoda18|Jagoda18]] | 1 |- | 7702 | [[Uporabnik:Jagarinec|Jagarinec]] | 1 |- | 7703 | [[Uporabnik:Jafo|Jafo]] | 1 |- | 7704 | [[Uporabnik:Jaenevicmer|Jaenevicmer]] | 1 |- | 7705 | [[Uporabnik:Jadrnica|Jadrnica]] | 1 |- | 7706 | [[Uporabnik:JadranLenarcic|JadranLenarcic]] | 1 |- | 7707 | [[Uporabnik:Jadralec|Jadralec]] | 1 |- | 7708 | [[Uporabnik:Jacqu3s33|Jacqu3s33]] | 1 |- | 7709 | [[Uporabnik:Jack Maddox|Jack Maddox]] | 1 |- | 7710 | [[Uporabnik:JackieCat|JackieCat]] | 1 |- | 7711 | [[Uporabnik:J7381|J7381]] | 1 |- | 7712 | [[Uporabnik:Izzy Qwyx|Izzy Qwyx]] | 1 |- | 7713 | [[Uporabnik:Izzy na Easy|Izzy na Easy]] | 1 |- | 7714 | [[Uporabnik:Izzybdc|Izzybdc]] | 1 |- | 7715 | [[Uporabnik:Iztok vrabič|Iztok vrabič]] | 1 |- | 7716 | [[Uporabnik:Iztok Urbanc|Iztok Urbanc]] | 1 |- | 7717 | [[Uporabnik:Iztok Sotler|Iztok Sotler]] | 1 |- | 7718 | [[Uporabnik:Iztok.povse|Iztok.povse]] | 1 |- | 7719 | [[Uporabnik:Iztok.mulej|Iztok.mulej]] | 1 |- | 7720 | [[Uporabnik:IztokG|IztokG]] | 1 |- | 7721 | [[Uporabnik:Izsonzo|Izsonzo]] | 1 |- | 7722 | [[Uporabnik:Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo|Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo]] | 1 |- | 7723 | [[Uporabnik:Izoard|Izoard]] | 1 |- | 7724 | [[Uporabnik:Izljubljane|Izljubljane]] | 1 |- | 7725 | [[Uporabnik:Izidorstraus|Izidorstraus]] | 1 |- | 7726 | [[Uporabnik:Izbralsemdrugoime|Izbralsemdrugoime]] | 1 |- | 7727 | [[Uporabnik:Izboljšajmo Wikipedijo|Izboljšajmo Wikipedijo]] | 1 |- | 7728 | [[Uporabnik:Izakpelicon|Izakpelicon]] | 1 |- | 7729 | [[Uporabnik:Ivozupanic|Ivozupanic]] | 1 |- | 7730 | [[Uporabnik:Ivo Saksida|Ivo Saksida]] | 1 |- | 7731 | [[Uporabnik:Ivonne|Ivonne]] | 1 |- | 7732 | [[Uporabnik:Ivo Frbežar|Ivo Frbežar]] | 1 |- | 7733 | [[Uporabnik:Ivchy93|Ivchy93]] | 1 |- | 7734 | [[Uporabnik:IvaWikiEslovena|IvaWikiEslovena]] | 1 |- | 7735 | [[Uporabnik:IVarnost2|IVarnost2]] | 1 |- | 7736 | [[Uporabnik:Ivan Schollmayer|Ivan Schollmayer]] | 1 |- | 7737 | [[Uporabnik:Ivans|Ivans]] | 1 |- | 7738 | [[Uporabnik:Ivanovsky|Ivanovsky]] | 1 |- | 7739 | [[Uporabnik:IvanOS|IvanOS]] | 1 |- | 7740 | [[Uporabnik:Ivanl~slwiki|Ivanl~slwiki]] | 1 |- | 7741 | [[Uporabnik:Ivan Hudovernik|Ivan Hudovernik]] | 1 |- | 7742 | [[Uporabnik:Ivan canjkar|Ivan canjkar]] | 1 |- | 7743 | [[Uporabnik:IvanaSLO|IvanaSLO]] | 1 |- | 7744 | [[Uporabnik:IvanaMatovina|IvanaMatovina]] | 1 |- | 7745 | [[Uporabnik:Ivana Kristina Mohar|Ivana Kristina Mohar]] | 1 |- | 7746 | [[Uporabnik:Ivanakam47|Ivanakam47]] | 1 |- | 7747 | [[Uporabnik:Iva Habjan|Iva Habjan]] | 1 |- | 7748 | [[Uporabnik:Iurie.proca|Iurie.proca]] | 1 |- | 7749 | [[Uporabnik:ItsBlackMagic|ItsBlackMagic]] | 1 |- | 7750 | [[Uporabnik:ItaliJaniSt|ItaliJaniSt]] | 1 |- | 7751 | [[Uporabnik:Itakda2|Itakda2]] | 1 |- | 7752 | [[Uporabnik:Itaca~slwiki|Itaca~slwiki]] | 1 |- | 7753 | [[Uporabnik:Iskromat|Iskromat]] | 1 |- | 7754 | [[Uporabnik:IskraM|IskraM]] | 1 |- | 7755 | [[Uporabnik:Iskra3733|Iskra3733]] | 1 |- | 7756 | [[Uporabnik:Ishtmail|Ishtmail]] | 1 |- | 7757 | [[Uporabnik:Ishtar Goateye|Ishtar Goateye]] | 1 |- | 7758 | [[Uporabnik:Ishiai|Ishiai]] | 1 |- | 7759 | [[Uporabnik:Ishgiliath|Ishgiliath]] | 1 |- | 7760 | [[Uporabnik:Ishalturus|Ishalturus]] | 1 |- | 7761 | [[Uporabnik:Isbarbara2|Isbarbara2]] | 1 |- | 7762 | [[Uporabnik:Isabella swan|Isabella swan]] | 1 |- | 7763 | [[Uporabnik:Isabela Šarec Tobias|Isabela Šarec Tobias]] | 1 |- | 7764 | [[Uporabnik:Irregulargalaxies|Irregulargalaxies]] | 1 |- | 7765 | [[Uporabnik:Iroksrok|Iroksrok]] | 1 |- | 7766 | [[Uporabnik:IRock|IRock]] | 1 |- | 7767 | [[Uporabnik:Irma pirc|Irma pirc]] | 1 |- | 7768 | [[Uporabnik:Iris Poklar|Iris Poklar]] | 1 |- | 7769 | [[Uporabnik:IrisPleslic|IrisPleslic]] | 1 |- | 7770 | [[Uporabnik:Iris Meško|Iris Meško]] | 1 |- | 7771 | [[Uporabnik:Iris marron|Iris marron]] | 1 |- | 7772 | [[Uporabnik:Iri|Iri]] | 1 |- | 7773 | [[Uporabnik:Irenjuska|Irenjuska]] | 1 |- | 7774 | [[Uporabnik:Irenca88|Irenca88]] | 1 |- | 7775 | [[Uporabnik:Irenca|Irenca]] | 1 |- | 7776 | [[Uporabnik:Irena Sovič|Irena Sovič]] | 1 |- | 7777 | [[Uporabnik:Irena Senčar|Irena Senčar]] | 1 |- | 7778 | [[Uporabnik:Irenasemenic|Irenasemenic]] | 1 |- | 7779 | [[Uporabnik:Irenahostnikar|Irenahostnikar]] | 1 |- | 7780 | [[Uporabnik:Irena.gruden1|Irena.gruden1]] | 1 |- | 7781 | [[Uporabnik:IrenaG|IrenaG]] | 1 |- | 7782 | [[Uporabnik:Irena Dobrila|Irena Dobrila]] | 1 |- | 7783 | [[Uporabnik:Irenadem|Irenadem]] | 1 |- | 7784 | [[Uporabnik:Irena.barlic|Irena.barlic]] | 1 |- | 7785 | [[Uporabnik:Irena1~slwiki|Irena1~slwiki]] | 1 |- | 7786 | [[Uporabnik:Irbox|Irbox]] | 1 |- | 7787 | [[Uporabnik:Irbis|Irbis]] | 1 |- | 7788 | [[Uporabnik:Irade66|Irade66]] | 1 |- | 7789 | [[Uporabnik:Ioannes~slwiki|Ioannes~slwiki]] | 1 |- | 7790 | [[Uporabnik:Inženir89|Inženir89]] | 1 |- | 7791 | [[Uporabnik:InWonder007|InWonder007]] | 1 |- | 7792 | [[Uporabnik:Inuyasha~slwiki|Inuyasha~slwiki]] | 1 |- | 7793 | [[Uporabnik:Internetnik|Internetnik]] | 1 |- | 7794 | [[Uporabnik:Interaktivnez|Interaktivnez]] | 1 |- | 7795 | [[Uporabnik:Intelektualci|Intelektualci]] | 1 |- | 7796 | [[Uporabnik:Inštitut IRSA|Inštitut IRSA]] | 1 |- | 7797 | [[Uporabnik:Inssane|Inssane]] | 1 |- | 7798 | [[Uporabnik:Inporative|Inporative]] | 1 |- | 7799 | [[Uporabnik:Inostranka|Inostranka]] | 1 |- | 7800 | [[Uporabnik:Inn~slwiki|Inn~slwiki]] | 1 |- | 7801 | [[Uporabnik:In ictu oculi|In ictu oculi]] | 1 |- | 7802 | [[Uporabnik:Inibikini91|Inibikini91]] | 1 |- | 7803 | [[Uporabnik:Ingrid Krizaj|Ingrid Krizaj]] | 1 |- | 7804 | [[Uporabnik:Ingica1234|Ingica1234]] | 1 |- | 7805 | [[Uporabnik:Ineszavrsnik|Ineszavrsnik]] | 1 |- | 7806 | [[Uporabnik:Inestominec|Inestominec]] | 1 |- | 7807 | [[Uporabnik:Ines.peternelj|Ines.peternelj]] | 1 |- | 7808 | [[Uporabnik:Ines P|Ines P]] | 1 |- | 7809 | [[Uporabnik:Ines1|Ines1]] | 1 |- | 7810 | [[Uporabnik:Indijanez|Indijanez]] | 1 |- | 7811 | [[Uporabnik:IndigoSkyLine|IndigoSkyLine]] | 1 |- | 7812 | [[Uporabnik:Indigosi|Indigosi]] | 1 |- | 7813 | [[Uporabnik:Inclementia|Inclementia]] | 1 |- | 7814 | [[Uporabnik:Ina P.|Ina P.]] | 1 |- | 7815 | [[Uporabnik:InaIna|InaIna]] | 1 |- | 7816 | [[Uporabnik:In6flames|In6flames]] | 1 |- | 7817 | [[Uporabnik:In3ss|In3ss]] | 1 |- | 7818 | [[Uporabnik:ImNar|ImNar]] | 1 |- | 7819 | [[Uporabnik:Ime uporabnisko|Ime uporabnisko]] | 1 |- | 7820 | [[Uporabnik:Imeuporabnika|Imeuporabnika]] | 1 |- | 7821 | [[Uporabnik:Imer brizani|Imer brizani]] | 1 |- | 7822 | [[Uporabnik:Imago Sloveniae|Imago Sloveniae]] | 1 |- | 7823 | [[Uporabnik:Imagine666|Imagine666]] | 1 |- | 7824 | [[Uporabnik:Iluznik|Iluznik]] | 1 |- | 7825 | [[Uporabnik:Illuppo|Illuppo]] | 1 |- | 7826 | [[Uporabnik:Illuminat11|Illuminat11]] | 1 |- | 7827 | [[Uporabnik:Illium dreamer|Illium dreamer]] | 1 |- | 7828 | [[Uporabnik:Ilja Bufon|Ilja Bufon]] | 1 |- | 7829 | [[Uporabnik:Ilencica9|Ilencica9]] | 1 |- | 7830 | [[Uporabnik:IKOVaTT|IKOVaTT]] | 1 |- | 7831 | [[Uporabnik:I.klimova|I.klimova]] | 1 |- | 7832 | [[Uporabnik:Ikipedij|Ikipedij]] | 1 |- | 7833 | [[Uporabnik:Ikatence|Ikatence]] | 1 |- | 7834 | [[Uporabnik:Ika~slwiki|Ika~slwiki]] | 1 |- | 7835 | [[Uporabnik:IgorZP|IgorZP]] | 1 |- | 7836 | [[Uporabnik:Igorunuk|Igorunuk]] | 1 |- | 7837 | [[Uporabnik:Igortt|Igortt]] | 1 |- | 7838 | [[Uporabnik:Igor Pučko|Igor Pučko]] | 1 |- | 7839 | [[Uporabnik:Igor Krulcic|Igor Krulcic]] | 1 |- | 7840 | [[Uporabnik:Igor Čerpnjak|Igor Čerpnjak]] | 1 |- | 7841 | [[Uporabnik:Igor Bubnic|Igor Bubnic]] | 1 |- | 7842 | [[Uporabnik:Igor alexandrov|Igor alexandrov]] | 1 |- | 7843 | [[Uporabnik:Igor62|Igor62]] | 1 |- | 7844 | [[Uporabnik:IgoBER|IgoBER]] | 1 |- | 7845 | [[Uporabnik:Igl85|Igl85]] | 1 |- | 7846 | [[Uporabnik:IgCuk|IgCuk]] | 1 |- | 7847 | [[Uporabnik:Idvorsek|Idvorsek]] | 1 |- | 7848 | [[Uporabnik:Idk72|Idk72]] | 1 |- | 7849 | [[Uporabnik:Idikaaaa|Idikaaaa]] | 1 |- | 7850 | [[Uporabnik:Idealpot|Idealpot]] | 1 |- | 7851 | [[Uporabnik:IdaScott|IdaScott]] | 1 |- | 7852 | [[Uporabnik:Icras.kalt|Icras.kalt]] | 1 |- | 7853 | [[Uporabnik:Icjt|Icjt]] | 1 |- | 7854 | [[Uporabnik:ICE|ICE]] | 1 |- | 7855 | [[Uporabnik:Icbmbird|Icbmbird]] | 1 |- | 7856 | [[Uporabnik:Icanna|Icanna]] | 1 |- | 7857 | [[Uporabnik:Ibn battuta|Ibn battuta]] | 1 |- | 7858 | [[Uporabnik:IBalazic|IBalazic]] | 1 |- | 7859 | [[Uporabnik:Ian.gosnak|Ian.gosnak]] | 1 |- | 7860 | [[Uporabnik:Iamanej|Iamanej]] | 1 |- | 7861 | [[Uporabnik:IakaM|IakaM]] | 1 |- | 7862 | [[Uporabnik:I0200107|I0200107]] | 1 |- | 7863 | [[Uporabnik:Hydra Rain|Hydra Rain]] | 1 |- | 7864 | [[Uporabnik:Huuk|Huuk]] | 1 |- | 7865 | [[Uporabnik:Hurli|Hurli]] | 1 |- | 7866 | [[Uporabnik:Humanoo|Humanoo]] | 1 |- | 7867 | [[Uporabnik:Humanista~slwiki|Humanista~slwiki]] | 1 |- | 7868 | [[Uporabnik:HU Loui|HU Loui]] | 1 |- | 7869 | [[Uporabnik:Hugener|Hugener]] | 1 |- | 7870 | [[Uporabnik:Hugecatch|Hugecatch]] | 1 |- | 7871 | [[Uporabnik:Hudobivnik|Hudobivnik]] | 1 |- | 7872 | [[Uporabnik:Htc113|Htc113]] | 1 |- | 7873 | [[Uporabnik:Hruske|Hruske]] | 1 |- | 7874 | [[Uporabnik:Hruškamaruška|Hruškamaruška]] | 1 |- | 7875 | [[Uporabnik:Hruki1|Hruki1]] | 1 |- | 7876 | [[Uporabnik:Hrovat25|Hrovat25]] | 1 |- | 7877 | [[Uporabnik:Hribars|Hribars]] | 1 |- | 7878 | [[Uporabnik:Hrescak|Hrescak]] | 1 |- | 7879 | [[Uporabnik:HrcekTheVampire|HrcekTheVampire]] | 1 |- | 7880 | [[Uporabnik:Hrastm|Hrastm]] | 1 |- | 7881 | [[Uporabnik:Howiedlizard|Howiedlizard]] | 1 |- | 7882 | [[Uporabnik:Houd~slwiki|Houd~slwiki]] | 1 |- | 7883 | [[Uporabnik:Hotel lek|Hotel lek]] | 1 |- | 7884 | [[Uporabnik:Horvatmija|Horvatmija]] | 1 |- | 7885 | [[Uporabnik:Horvatmasa|Horvatmasa]] | 1 |- | 7886 | [[Uporabnik:HornetsMike Plus|HornetsMike Plus]] | 1 |- | 7887 | [[Uporabnik:Horacij|Horacij]] | 1 |- | 7888 | [[Uporabnik:Hoppus~slwiki|Hoppus~slwiki]] | 1 |- | 7889 | [[Uporabnik:Honey~slwiki|Honey~slwiki]] | 1 |- | 7890 | [[Uporabnik:HoneymoonAve27|HoneymoonAve27]] | 1 |- | 7891 | [[Uporabnik:Hommageur|Hommageur]] | 1 |- | 7892 | [[Uporabnik:Hojski92|Hojski92]] | 1 |- | 7893 | [[Uporabnik:HojkaK|HojkaK]] | 1 |- | 7894 | [[Uporabnik:HockeyDuck96|HockeyDuck96]] | 1 |- | 7895 | [[Uporabnik:Hobit~slwiki|Hobit~slwiki]] | 1 |- | 7896 | [[Uporabnik:Hmiros|Hmiros]] | 1 |- | 7897 | [[Uporabnik:Hka|Hka]] | 1 |- | 7898 | [[Uporabnik:Historyofthingsandstuff|Historyofthingsandstuff]] | 1 |- | 7899 | [[Uporabnik:Hiša100|Hiša100]] | 1 |- | 7900 | [[Uporabnik:Hiramos|Hiramos]] | 1 |- | 7901 | [[Uporabnik:Hipervitaminoza|Hipervitaminoza]] | 1 |- | 7902 | [[Uporabnik:Himalaja2013|Himalaja2013]] | 1 |- | 7903 | [[Uporabnik:Hildegarda~slwiki|Hildegarda~slwiki]] | 1 |- | 7904 | [[Uporabnik:HildegardaIV|HildegardaIV]] | 1 |- | 7905 | [[Uporabnik:High78|High78]] | 1 |- | 7906 | [[Uporabnik:Hieronim|Hieronim]] | 1 |- | 7907 | [[Uporabnik:Hidasan|Hidasan]] | 1 |- | 7908 | [[Uporabnik:Hicfuit|Hicfuit]] | 1 |- | 7909 | [[Uporabnik:Hgav|Hgav]] | 1 |- | 7910 | [[Uporabnik:Hervard123|Hervard123]] | 1 |- | 7911 | [[Uporabnik:Hermolaos Auxentios|Hermolaos Auxentios]] | 1 |- | 7912 | [[Uporabnik:Hermitko|Hermitko]] | 1 |- | 7913 | [[Uporabnik:Herminapan|Herminapan]] | 1 |- | 7914 | [[Uporabnik:Herkomatko123|Herkomatko123]] | 1 |- | 7915 | [[Uporabnik:Heraklessi|Heraklessi]] | 1 |- | 7916 | [[Uporabnik:Henry3545|Henry3545]] | 1 |- | 7917 | [[Uporabnik:Henry251|Henry251]] | 1 |- | 7918 | [[Uporabnik:Hendershot2|Hendershot2]] | 1 |- | 7919 | [[Uporabnik:Helstar|Helstar]] | 1 |- | 7920 | [[Uporabnik:Helga22|Helga22]] | 1 |- | 7921 | [[Uporabnik:Helena Vimer|Helena Vimer]] | 1 |- | 7922 | [[Uporabnik:Helenarožencvet|Helenarožencvet]] | 1 |- | 7923 | [[Uporabnik:Helenal|Helenal]] | 1 |- | 7924 | [[Uporabnik:Helenakrivec|Helenakrivec]] | 1 |- | 7925 | [[Uporabnik:Helena Koren|Helena Koren]] | 1 |- | 7926 | [[Uporabnik:Helenakersnic|Helenakersnic]] | 1 |- | 7927 | [[Uporabnik:Helena keber|Helena keber]] | 1 |- | 7928 | [[Uporabnik:Helenakatriina|Helenakatriina]] | 1 |- | 7929 | [[Uporabnik:Helena Kastelic|Helena Kastelic]] | 1 |- | 7930 | [[Uporabnik:Helena.belehar|Helena.belehar]] | 1 |- | 7931 | [[Uporabnik:Helena23|Helena23]] | 1 |- | 7932 | [[Uporabnik:Helago|Helago]] | 1 |- | 7933 | [[Uporabnik:Heba Artemis|Heba Artemis]] | 1 |- | 7934 | [[Uporabnik:Heavensky14|Heavensky14]] | 1 |- | 7935 | [[Uporabnik:Headpetrol|Headpetrol]] | 1 |- | 7936 | [[Uporabnik:Hayat~slwiki|Hayat~slwiki]] | 1 |- | 7937 | [[Uporabnik:Hawki|Hawki]] | 1 |- | 7938 | [[Uporabnik:Haubi~slwiki|Haubi~slwiki]] | 1 |- | 7939 | [[Uporabnik:HatefulFire|HatefulFire]] | 1 |- | 7940 | [[Uporabnik:Harry Potter99|Harry Potter99]] | 1 |- | 7941 | [[Uporabnik:Hardidoo|Hardidoo]] | 1 |- | 7942 | [[Uporabnik:Hardgainer01|Hardgainer01]] | 1 |- | 7943 | [[Uporabnik:Happy tom|Happy tom]] | 1 |- | 7944 | [[Uporabnik:Happy cherries|Happy cherries]] | 1 |- | 7945 | [[Uporabnik:Hanno Bradeško|Hanno Bradeško]] | 1 |- | 7946 | [[Uporabnik:Hannahbuxton002|Hannahbuxton002]] | 1 |- | 7947 | [[Uporabnik:Hanibal~slwiki|Hanibal~slwiki]] | 1 |- | 7948 | [[Uporabnik:HangryN5|HangryN5]] | 1 |- | 7949 | [[Uporabnik:HanaW|HanaW]] | 1 |- | 7950 | [[Uporabnik:Hanavucko|Hanavucko]] | 1 |- | 7951 | [[Uporabnik:Hanaramovs|Hanaramovs]] | 1 |- | 7952 | [[Uporabnik:Hanami~slwiki|Hanami~slwiki]] | 1 |- | 7953 | [[Uporabnik:Hana&maja|Hana&maja]] | 1 |- | 7954 | [[Uporabnik:Hanajag|Hanajag]] | 1 |- | 7955 | [[Uporabnik:Hana Bradač 19|Hana Bradač 19]] | 1 |- | 7956 | [[Uporabnik:Hana997|Hana997]] | 1 |- | 7957 | [[Uporabnik:Hana123p|Hana123p]] | 1 |- | 7958 | [[Uporabnik:Halidorei|Halidorei]] | 1 |- | 7959 | [[Uporabnik:Halid bahtijarevikj|Halid bahtijarevikj]] | 1 |- | 7960 | [[Uporabnik:Hali.damir|Hali.damir]] | 1 |- | 7961 | [[Uporabnik:Hajdi~slwiki|Hajdi~slwiki]] | 1 |- | 7962 | [[Uporabnik:HaFrances|HaFrances]] | 1 |- | 7963 | [[Uporabnik:Hades~slwiki|Hades~slwiki]] | 1 |- | 7964 | [[Uporabnik:Hackguy|Hackguy]] | 1 |- | 7965 | [[Uporabnik:Hacarvey123|Hacarvey123]] | 1 |- | 7966 | [[Uporabnik:Habiby|Habiby]] | 1 |- | 7967 | [[Uporabnik:Gylzen92|Gylzen92]] | 1 |- | 7968 | [[Uporabnik:Gustavfreytag|Gustavfreytag]] | 1 |- | 7969 | [[Uporabnik:Gunar~slwiki|Gunar~slwiki]] | 1 |- | 7970 | [[Uporabnik:Gui~slwiki|Gui~slwiki]] | 1 |- | 7971 | [[Uporabnik:Gudrun12|Gudrun12]] | 1 |- | 7972 | [[Uporabnik:Gubolin|Gubolin]] | 1 |- | 7973 | [[Uporabnik:Gubacina|Gubacina]] | 1 |- | 7974 | [[Uporabnik:Guard123|Guard123]] | 1 |- | 7975 | [[Uporabnik:Gturaeski|Gturaeski]] | 1 |- | 7976 | [[Uporabnik:Gtu2609|Gtu2609]] | 1 |- | 7977 | [[Uporabnik:Gtola123|Gtola123]] | 1 |- | 7978 | [[Uporabnik:Gsekor|Gsekor]] | 1 |- | 7979 | [[Uporabnik:GrumKatja|GrumKatja]] | 1 |- | 7980 | [[Uporabnik:Grudenales|Grudenales]] | 1 |- | 7981 | [[Uporabnik:Grubah|Grubah]] | 1 |- | 7982 | [[Uporabnik:Grozniglogar|Grozniglogar]] | 1 |- | 7983 | [[Uporabnik:Grozina|Grozina]] | 1 |- | 7984 | [[Uporabnik:Grotell|Grotell]] | 1 |- | 7985 | [[Uporabnik:Gromtjasa|Gromtjasa]] | 1 |- | 7986 | [[Uporabnik:Grofica mešane krvi|Grofica mešane krvi]] | 1 |- | 7987 | [[Uporabnik:Grofelnik|Grofelnik]] | 1 |- | 7988 | [[Uporabnik:Grmovsek.katarina|Grmovsek.katarina]] | 1 |- | 7989 | [[Uporabnik:GrmekM|GrmekM]] | 1 |- | 7990 | [[Uporabnik:Grizeldi|Grizeldi]] | 1 |- | 7991 | [[Uporabnik:Gringos01|Gringos01]] | 1 |- | 7992 | [[Uporabnik:Griljc|Griljc]] | 1 |- | 7993 | [[Uporabnik:Grickalica88|Grickalica88]] | 1 |- | 7994 | [[Uporabnik:Grgolblaster|Grgolblaster]] | 1 |- | 7995 | [[Uporabnik:Grexon1717|Grexon1717]] | 1 |- | 7996 | [[Uporabnik:Grevode|Grevode]] | 1 |- | 7997 | [[Uporabnik:Gresni.kozli|Gresni.kozli]] | 1 |- | 7998 | [[Uporabnik:Gresakm|Gresakm]] | 1 |- | 7999 | [[Uporabnik:Grepomp|Grepomp]] | 1 |- | 8000 | [[Uporabnik:Grekiki|Grekiki]] | 1 |- |} cgdki7vu1ug8ab7vk52edg066irk8ld 4 485421 5726269 5719949 2022-08-01T02:26:34Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 8001–9000 wikitext text/x-wiki === 8001–9000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 8001 | [[Uporabnik:Greinerjeva|Greinerjeva]] | 1 |- | 8002 | [[Uporabnik:Gregx1987|Gregx1987]] | 1 |- | 8003 | [[Uporabnik:Gregpr07|Gregpr07]] | 1 |- | 8004 | [[Uporabnik:Gregorv1987|Gregorv1987]] | 1 |- | 8005 | [[Uporabnik:Gregor Strojin|Gregor Strojin]] | 1 |- | 8006 | [[Uporabnik:Gregor.saje|Gregor.saje]] | 1 |- | 8007 | [[Uporabnik:Gregorrozman|Gregorrozman]] | 1 |- | 8008 | [[Uporabnik:Gregor Rotar|Gregor Rotar]] | 1 |- | 8009 | [[Uporabnik:GregorPorenta|GregorPorenta]] | 1 |- | 8010 | [[Uporabnik:Gregorp113|Gregorp113]] | 1 |- | 8011 | [[Uporabnik:Gregormusa|Gregormusa]] | 1 |- | 8012 | [[Uporabnik:Gregor Mirt|Gregor Mirt]] | 1 |- | 8013 | [[Uporabnik:Gregor.mezan|Gregor.mezan]] | 1 |- | 8014 | [[Uporabnik:Gregorkresal|Gregorkresal]] | 1 |- | 8015 | [[Uporabnik:Gregor Irt|Gregor Irt]] | 1 |- | 8016 | [[Uporabnik:Gregor Ibic|Gregor Ibic]] | 1 |- | 8017 | [[Uporabnik:Gregorhaz|Gregorhaz]] | 1 |- | 8018 | [[Uporabnik:GregorFotograf|GregorFotograf]] | 1 |- | 8019 | [[Uporabnik:Gregor.drev|Gregor.drev]] | 1 |- | 8020 | [[Uporabnik:Gregorcor|Gregorcor]] | 1 |- | 8021 | [[Uporabnik:GregorB14|GregorB14]] | 1 |- | 8022 | [[Uporabnik:Gregor 96|Gregor 96]] | 1 |- | 8023 | [[Uporabnik:Gregor4321|Gregor4321]] | 1 |- | 8024 | [[Uporabnik:Gregor007|Gregor007]] | 1 |- | 8025 | [[Uporabnik:Gregec235|Gregec235]] | 1 |- | 8026 | [[Uporabnik:Gregbrand|Gregbrand]] | 1 |- | 8027 | [[Uporabnik:Gregazakrajsek|Gregazakrajsek]] | 1 |- | 8028 | [[Uporabnik:GregaVrbancic|GregaVrbancic]] | 1 |- | 8029 | [[Uporabnik:GregaSujo|GregaSujo]] | 1 |- | 8030 | [[Uporabnik:Gregas1|Gregas1]] | 1 |- | 8031 | [[Uporabnik:Grega Kraševec|Grega Kraševec]] | 1 |- | 8032 | [[Uporabnik:Gregak71|Gregak71]] | 1 |- | 8033 | [[Uporabnik:Grega.grobovsek|Grega.grobovsek]] | 1 |- | 8034 | [[Uporabnik:GregaCAR|GregaCAR]] | 1 |- | 8035 | [[Uporabnik:Gregab123|Gregab123]] | 1 |- | 8036 | [[Uporabnik:Grega12345|Grega12345]] | 1 |- | 8037 | [[Uporabnik:Greentech77|Greentech77]] | 1 |- | 8038 | [[Uporabnik:Greenki|Greenki]] | 1 |- | 8039 | [[Uporabnik:Greeniesa|Greeniesa]] | 1 |- | 8040 | [[Uporabnik:Greencolour|Greencolour]] | 1 |- | 8041 | [[Uporabnik:Greegaa|Greegaa]] | 1 |- | 8042 | [[Uporabnik:Grebensek|Grebensek]] | 1 |- | 8043 | [[Uporabnik:Grdi raček|Grdi raček]] | 1 |- | 8044 | [[Uporabnik:GRAWE|GRAWE]] | 1 |- | 8045 | [[Uporabnik:GraVe|GraVe]] | 1 |- | 8046 | [[Uporabnik:Grande motte|Grande motte]] | 1 |- | 8047 | [[Uporabnik:Grandcanal|Grandcanal]] | 1 |- | 8048 | [[Uporabnik:Grace2904|Grace2904]] | 1 |- | 8049 | [[Uporabnik:Grabnar1|Grabnar1]] | 1 |- | 8050 | [[Uporabnik:GrabarB|GrabarB]] | 1 |- | 8051 | [[Uporabnik:GplusNik|GplusNik]] | 1 |- | 8052 | [[Uporabnik:G-pikovnik|G-pikovnik]] | 1 |- | 8053 | [[Uporabnik:Gpdt|Gpdt]] | 1 |- | 8054 | [[Uporabnik:Gozdnisadez|Gozdnisadez]] | 1 |- | 8055 | [[Uporabnik:GozdarGozdar|GozdarGozdar]] | 1 |- | 8056 | [[Uporabnik:Gotnar|Gotnar]] | 1 |- | 8057 | [[Uporabnik:Gost~slwiki|Gost~slwiki]] | 1 |- | 8058 | [[Uporabnik:Gostol tst marketing|Gostol tst marketing]] | 1 |- | 8059 | [[Uporabnik:Gostece4|Gostece4]] | 1 |- | 8060 | [[Uporabnik:Goste899|Goste899]] | 1 |- | 8061 | [[Uporabnik:GospodCefizelj|GospodCefizelj]] | 1 |- | 8062 | [[Uporabnik:Gorski Škrat|Gorski Škrat]] | 1 |- | 8063 | [[Uporabnik:Gorovje|Gorovje]] | 1 |- | 8064 | [[Uporabnik:Gorjupb|Gorjupb]] | 1 |- | 8065 | [[Uporabnik:Gorenjka|Gorenjka]] | 1 |- | 8066 | [[Uporabnik:GorazT|GorazT]] | 1 |- | 8067 | [[Uporabnik:Gorazd.brne|Gorazd.brne]] | 1 |- | 8068 | [[Uporabnik:Gorazd05|Gorazd05]] | 1 |- | 8069 | [[Uporabnik:Goonsquad LCpl Mulvaney|Goonsquad LCpl Mulvaney]] | 1 |- | 8070 | [[Uporabnik:Golliwog2|Golliwog2]] | 1 |- | 8071 | [[Uporabnik:Golgeter17|Golgeter17]] | 1 |- | 8072 | [[Uporabnik:Gogome~slwiki|Gogome~slwiki]] | 1 |- | 8073 | [[Uporabnik:Goggs1212~slwiki|Goggs1212~slwiki]] | 1 |- | 8074 | [[Uporabnik:Gogalus|Gogalus]] | 1 |- | 8075 | [[Uporabnik:Godomisel|Godomisel]] | 1 |- | 8076 | [[Uporabnik:Godec.M|Godec.M]] | 1 |- | 8077 | [[Uporabnik:Godbakrsko|Godbakrsko]] | 1 |- | 8078 | [[Uporabnik:Gniujabuk|Gniujabuk]] | 1 |- | 8079 | [[Uporabnik:Gmlakar|Gmlakar]] | 1 |- | 8080 | [[Uporabnik:Gmesko|Gmesko]] | 1 |- | 8081 | [[Uporabnik:Gmajner|Gmajner]] | 1 |- | 8082 | [[Uporabnik:Gm0602|Gm0602]] | 1 |- | 8083 | [[Uporabnik:Glušič.Jakoš|Glušič.Jakoš]] | 1 |- | 8084 | [[Uporabnik:Gloubichou77|Gloubichou77]] | 1 |- | 8085 | [[Uporabnik:Glorin|Glorin]] | 1 |- | 8086 | [[Uporabnik:Gloria.zaplatic|Gloria.zaplatic]] | 1 |- | 8087 | [[Uporabnik:Gloria~slwiki|Gloria~slwiki]] | 1 |- | 8088 | [[Uporabnik:Gloria morrison|Gloria morrison]] | 1 |- | 8089 | [[Uporabnik:Globoka|Globoka]] | 1 |- | 8090 | [[Uporabnik:Globo9|Globo9]] | 1 |- | 8091 | [[Uporabnik:Globacnikpia|Globacnikpia]] | 1 |- | 8092 | [[Uporabnik:GLASBENIK|GLASBENIK]] | 1 |- | 8093 | [[Uporabnik:G-kvintet|G-kvintet]] | 1 |- | 8094 | [[Uporabnik:Gkarpljuk|Gkarpljuk]] | 1 |- | 8095 | [[Uporabnik:Gjuhant|Gjuhant]] | 1 |- | 8096 | [[Uporabnik:Gjoshevski|Gjoshevski]] | 1 |- | 8097 | [[Uporabnik:Gimnazija|Gimnazija]] | 1 |- | 8098 | [[Uporabnik:Gimbkarin|Gimbkarin]] | 1 |- | 8099 | [[Uporabnik:Gimb3g|Gimb3g]] | 1 |- | 8100 | [[Uporabnik:Gimb321|Gimb321]] | 1 |- | 8101 | [[Uporabnik:Giggs|Giggs]] | 1 |- | 8102 | [[Uporabnik:Gica~slwiki|Gica~slwiki]] | 1 |- | 8103 | [[Uporabnik:Ghpacer|Ghpacer]] | 1 |- | 8104 | [[Uporabnik:Ghostdog2402|Ghostdog2402]] | 1 |- | 8105 | [[Uporabnik:Gg.skok|Gg.skok]] | 1 |- | 8106 | [[Uporabnik:GGorse|GGorse]] | 1 |- | 8107 | [[Uporabnik:Gg1234567891011121314|Gg1234567891011121314]] | 1 |- | 8108 | [[Uporabnik:Gezza1232|Gezza1232]] | 1 |- | 8109 | [[Uporabnik:GesunTheit|GesunTheit]] | 1 |- | 8110 | [[Uporabnik:Gerg~slwiki|Gerg~slwiki]] | 1 |- | 8111 | [[Uporabnik:GERG345|GERG345]] | 1 |- | 8112 | [[Uporabnik:Gerbc|Gerbc]] | 1 |- | 8113 | [[Uporabnik:George~slwiki|George~slwiki]] | 1 |- | 8114 | [[Uporabnik:Georgesde|Georgesde]] | 1 |- | 8115 | [[Uporabnik:Geograf7|Geograf7]] | 1 |- | 8116 | [[Uporabnik:Genijnakvadrat|Genijnakvadrat]] | 1 |- | 8117 | [[Uporabnik:Genijalka|Genijalka]] | 1 |- | 8118 | [[Uporabnik:Genij1958|Genij1958]] | 1 |- | 8119 | [[Uporabnik:GeneralCarrot|GeneralCarrot]] | 1 |- | 8120 | [[Uporabnik:Gekobla|Gekobla]] | 1 |- | 8121 | [[Uporabnik:Geek~slwiki|Geek~slwiki]] | 1 |- | 8122 | [[Uporabnik:Gboehm81|Gboehm81]] | 1 |- | 8123 | [[Uporabnik:Gbbm|Gbbm]] | 1 |- | 8124 | [[Uporabnik:Gay Yong Hernandez|Gay Yong Hernandez]] | 1 |- | 8125 | [[Uporabnik:Gavro33|Gavro33]] | 1 |- | 8126 | [[Uporabnik:Gavro04|Gavro04]] | 1 |- | 8127 | [[Uporabnik:Gast aus Deutschland|Gast aus Deutschland]] | 1 |- | 8128 | [[Uporabnik:GašperWiki2021|GašperWiki2021]] | 1 |- | 8129 | [[Uporabnik:Gašper Otrin|Gašper Otrin]] | 1 |- | 8130 | [[Uporabnik:Gasper.kump|Gasper.kump]] | 1 |- | 8131 | [[Uporabnik:Gasperci|Gasperci]] | 1 |- | 8132 | [[Uporabnik:Gaspera|Gaspera]] | 1 |- | 8133 | [[Uporabnik:Gasper93|Gasper93]] | 1 |- | 8134 | [[Uporabnik:Gasper420|Gasper420]] | 1 |- | 8135 | [[Uporabnik:Gasper12345|Gasper12345]] | 1 |- | 8136 | [[Uporabnik:Gasper1234|Gasper1234]] | 1 |- | 8137 | [[Uporabnik:Gasper07|Gasper07]] | 1 |- | 8138 | [[Uporabnik:Gas93|Gas93]] | 1 |- | 8139 | [[Uporabnik:Gartroža|Gartroža]] | 1 |- | 8140 | [[Uporabnik:Garlicsson|Garlicsson]] | 1 |- | 8141 | [[Uporabnik:Garfield007|Garfield007]] | 1 |- | 8142 | [[Uporabnik:Gardner~slwiki|Gardner~slwiki]] | 1 |- | 8143 | [[Uporabnik:Gardilf|Gardilf]] | 1 |- | 8144 | [[Uporabnik:Gapi246|Gapi246]] | 1 |- | 8145 | [[Uporabnik:Gapex|Gapex]] | 1 |- | 8146 | [[Uporabnik:Gapek|Gapek]] | 1 |- | 8147 | [[Uporabnik:Gandaras51|Gandaras51]] | 1 |- | 8148 | [[Uporabnik:Gamra|Gamra]] | 1 |- | 8149 | [[Uporabnik:GaMeBy|GaMeBy]] | 1 |- | 8150 | [[Uporabnik:Gal Zoidberg|Gal Zoidberg]] | 1 |- | 8151 | [[Uporabnik:GalViršekŽiger|GalViršekŽiger]] | 1 |- | 8152 | [[Uporabnik:Galicius1|Galicius1]] | 1 |- | 8153 | [[Uporabnik:GalGejl|GalGejl]] | 1 |- | 8154 | [[Uporabnik:Galerijak|Galerijak]] | 1 |- | 8155 | [[Uporabnik:Galanzur|Galanzur]] | 1 |- | 8156 | [[Uporabnik:Gaja.Manca.Zala|Gaja.Manca.Zala]] | 1 |- | 8157 | [[Uporabnik:Gaja1994|Gaja1994]] | 1 |- | 8158 | [[Uporabnik:Gago2509|Gago2509]] | 1 |- | 8159 | [[Uporabnik:GacnikL|GacnikL]] | 1 |- | 8160 | [[Uporabnik:Gacnik.aljosa@siol.net|Gacnik.aljosa@siol.net]] | 1 |- | 8161 | [[Uporabnik:Gabriel3|Gabriel3]] | 1 |- | 8162 | [[Uporabnik:Gabercek|Gabercek]] | 1 |- | 8163 | [[Uporabnik:Gabardini|Gabardini]] | 1 |- | 8164 | [[Uporabnik:FylgeVonSchlingensief|FylgeVonSchlingensief]] | 1 |- | 8165 | [[Uporabnik:Fwnaloga|Fwnaloga]] | 1 |- | 8166 | [[Uporabnik:FV84265|FV84265]] | 1 |- | 8167 | [[Uporabnik:Fuyecobbola|Fuyecobbola]] | 1 |- | 8168 | [[Uporabnik:Fusko|Fusko]] | 1 |- | 8169 | [[Uporabnik:Fuseau|Fuseau]] | 1 |- | 8170 | [[Uporabnik:Furyian3|Furyian3]] | 1 |- | 8171 | [[Uporabnik:Fürst~slwiki|Fürst~slwiki]] | 1 |- | 8172 | [[Uporabnik:Furlana|Furlana]] | 1 |- | 8173 | [[Uporabnik:FuiStar|FuiStar]] | 1 |- | 8174 | [[Uporabnik:FSU8|FSU8]] | 1 |- | 8175 | [[Uporabnik:Fsoj~slwiki|Fsoj~slwiki]] | 1 |- | 8176 | [[Uporabnik:Frusti|Frusti]] | 1 |- | 8177 | [[Uporabnik:Frupi|Frupi]] | 1 |- | 8178 | [[Uporabnik:Fructalsokec|Fructalsokec]] | 1 |- | 8179 | [[Uporabnik:Fruci|Fruci]] | 1 |- | 8180 | [[Uporabnik:Fruc|Fruc]] | 1 |- | 8181 | [[Uporabnik:Frog~slwiki|Frog~slwiki]] | 1 |- | 8182 | [[Uporabnik:Frim|Frim]] | 1 |- | 8183 | [[Uporabnik:Frikk~slwiki|Frikk~slwiki]] | 1 |- | 8184 | [[Uporabnik:Frigga|Frigga]] | 1 |- | 8185 | [[Uporabnik:Frgo|Frgo]] | 1 |- | 8186 | [[Uporabnik:Frenky~slwiki|Frenky~slwiki]] | 1 |- | 8187 | [[Uporabnik:Frenkisan|Frenkisan]] | 1 |- | 8188 | [[Uporabnik:Frejapolje|Frejapolje]] | 1 |- | 8189 | [[Uporabnik:FreeMason95|FreeMason95]] | 1 |- | 8190 | [[Uporabnik:Fredericus~slwiki|Fredericus~slwiki]] | 1 |- | 8191 | [[Uporabnik:Frcka.fer|Frcka.fer]] | 1 |- | 8192 | [[Uporabnik:Fraskita|Fraskita]] | 1 |- | 8193 | [[Uporabnik:Frannie B|Frannie B]] | 1 |- | 8194 | [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] | 1 |- | 8195 | [[Uporabnik:Frankelj|Frankelj]] | 1 |- | 8196 | [[Uporabnik:Frangpan|Frangpan]] | 1 |- | 8197 | [[Uporabnik:Franga2000|Franga2000]] | 1 |- | 8198 | [[Uporabnik:Francoskiboks|Francoskiboks]] | 1 |- | 8199 | [[Uporabnik:Franc krek|Franc krek]] | 1 |- | 8200 | [[Uporabnik:Franci kokalj|Franci kokalj]] | 1 |- | 8201 | [[Uporabnik:Francesco vitale|Francesco vitale]] | 1 |- | 8202 | [[Uporabnik:France5gazele|France5gazele]] | 1 |- | 8203 | [[Uporabnik:France2kaplan|France2kaplan]] | 1 |- | 8204 | [[Uporabnik:Fr4jl4|Fr4jl4]] | 1 |- | 8205 | [[Uporabnik:Fotonika1234|Fotonika1234]] | 1 |- | 8206 | [[Uporabnik:ForgottenHistory|ForgottenHistory]] | 1 |- | 8207 | [[Uporabnik:Forgats|Forgats]] | 1 |- | 8208 | [[Uporabnik:ForeverRocker|ForeverRocker]] | 1 |- | 8209 | [[Uporabnik:Football Missionary|Football Missionary]] | 1 |- | 8210 | [[Uporabnik:Footballbm31|Footballbm31]] | 1 |- | 8211 | [[Uporabnik:Fonzak|Fonzak]] | 1 |- | 8212 | [[Uporabnik:Fonseca~slwiki|Fonseca~slwiki]] | 1 |- | 8213 | [[Uporabnik:FlyGirl|FlyGirl]] | 1 |- | 8214 | [[Uporabnik:Florin1906sl|Florin1906sl]] | 1 |- | 8215 | [[Uporabnik:Florian~slwiki|Florian~slwiki]] | 1 |- | 8216 | [[Uporabnik:FlorianeB|FlorianeB]] | 1 |- | 8217 | [[Uporabnik:Floria|Floria]] | 1 |- | 8218 | [[Uporabnik:Flooiid|Flooiid]] | 1 |- | 8219 | [[Uporabnik:Floki|Floki]] | 1 |- | 8220 | [[Uporabnik:Flippiranslovenijawiki|Flippiranslovenijawiki]] | 1 |- | 8221 | [[Uporabnik:Flex567|Flex567]] | 1 |- | 8222 | [[Uporabnik:Flere15|Flere15]] | 1 |- | 8223 | [[Uporabnik:Flashcon|Flashcon]] | 1 |- | 8224 | [[Uporabnik:Flammable~slwiki|Flammable~slwiki]] | 1 |- | 8225 | [[Uporabnik:Flaksor|Flaksor]] | 1 |- | 8226 | [[Uporabnik:Fklezin|Fklezin]] | 1 |- | 8227 | [[Uporabnik:Fjörgynn|Fjörgynn]] | 1 |- | 8228 | [[Uporabnik:FJJ|FJJ]] | 1 |- | 8229 | [[Uporabnik:Fizika Med Lj|Fizika Med Lj]] | 1 |- | 8230 | [[Uporabnik:Fiverafna|Fiverafna]] | 1 |- | 8231 | [[Uporabnik:Fisherel|Fisherel]] | 1 |- | 8232 | [[Uporabnik:Fisa73|Fisa73]] | 1 |- | 8233 | [[Uporabnik:FirstAlex11|FirstAlex11]] | 1 |- | 8234 | [[Uporabnik:Firestone~slwiki|Firestone~slwiki]] | 1 |- | 8235 | [[Uporabnik:Fiona Bratuša|Fiona Bratuša]] | 1 |- | 8236 | [[Uporabnik:FINTEFKO|FINTEFKO]] | 1 |- | 8237 | [[Uporabnik:FinkJ|FinkJ]] | 1 |- | 8238 | [[Uporabnik:Finka|Finka]] | 1 |- | 8239 | [[Uporabnik:Filthyka|Filthyka]] | 1 |- | 8240 | [[Uporabnik:Filozofka6|Filozofka6]] | 1 |- | 8241 | [[Uporabnik:FilozofinjiEL|FilozofinjiEL]] | 1 |- | 8242 | [[Uporabnik:Filozofijajezakon1212|Filozofijajezakon1212]] | 1 |- | 8243 | [[Uporabnik:Filozofija5|Filozofija5]] | 1 |- | 8244 | [[Uporabnik:Filozofija 20. stoletja|Filozofija 20. stoletja]] | 1 |- | 8245 | [[Uporabnik:Filozof123|Filozof123]] | 1 |- | 8246 | [[Uporabnik:Filotmtu3g|Filotmtu3g]] | 1 |- | 8247 | [[Uporabnik:FilonAleksandrijski|FilonAleksandrijski]] | 1 |- | 8248 | [[Uporabnik:Filips123|Filips123]] | 1 |- | 8249 | [[Uporabnik:Filiplaura|Filiplaura]] | 1 |- | 8250 | [[Uporabnik:Filipigro|Filipigro]] | 1 |- | 8251 | [[Uporabnik:Filip066|Filip066]] | 1 |- | 8252 | [[Uporabnik:Fileneed|Fileneed]] | 1 |- | 8253 | [[Uporabnik:Fifnjab|Fifnjab]] | 1 |- | 8254 | [[Uporabnik:FiCiKa|FiCiKa]] | 1 |- | 8255 | [[Uporabnik:FerSLO|FerSLO]] | 1 |- | 8256 | [[Uporabnik:Ferkoc|Ferkoc]] | 1 |- | 8257 | [[Uporabnik:Ferjančič|Ferjančič]] | 1 |- | 8258 | [[Uporabnik:Ferjanc|Ferjanc]] | 1 |- | 8259 | [[Uporabnik:Ferenc9|Ferenc9]] | 1 |- | 8260 | [[Uporabnik:Ferdinando Castaldo|Ferdinando Castaldo]] | 1 |- | 8261 | [[Uporabnik:Ferbyven|Ferbyven]] | 1 |- | 8262 | [[Uporabnik:FerAnn|FerAnn]] | 1 |- | 8263 | [[Uporabnik:Feon|Feon]] | 1 |- | 8264 | [[Uporabnik:Fênix321|Fênix321]] | 1 |- | 8265 | [[Uporabnik:Fegic|Fegic]] | 1 |- | 8266 | [[Uporabnik:Fefa66|Fefa66]] | 1 |- | 8267 | [[Uporabnik:Fedora Tamara|Fedora Tamara]] | 1 |- | 8268 | [[Uporabnik:Fdv ivz|Fdv ivz]] | 1 |- | 8269 | [[Uporabnik:FCB Ljubljana|FCB Ljubljana]] | 1 |- | 8270 | [[Uporabnik:Faunus~slwiki|Faunus~slwiki]] | 1 |- | 8271 | [[Uporabnik:Fati|Fati]] | 1 |- | 8272 | [[Uporabnik:Farmacevtki|Farmacevtki]] | 1 |- | 8273 | [[Uporabnik:Farmacevt|Farmacevt]] | 1 |- | 8274 | [[Uporabnik:Farkas|Farkas]] | 1 |- | 8275 | [[Uporabnik:Fanvlak|Fanvlak]] | 1 |- | 8276 | [[Uporabnik:Fan~slwiki|Fan~slwiki]] | 1 |- | 8277 | [[Uporabnik:Fanikaramsak|Fanikaramsak]] | 1 |- | 8278 | [[Uporabnik:Fangirl325|Fangirl325]] | 1 |- | 8279 | [[Uporabnik:Famegirl|Famegirl]] | 1 |- | 8280 | [[Uporabnik:Falcon1839|Falcon1839]] | 1 |- | 8281 | [[Uporabnik:Falangina|Falangina]] | 1 |- | 8282 | [[Uporabnik:Fakiezvat8|Fakiezvat8]] | 1 |- | 8283 | [[Uporabnik:Faganel|Faganel]] | 1 |- | 8284 | [[Uporabnik:Fagairolles 34|Fagairolles 34]] | 1 |- | 8285 | [[Uporabnik:Fadesga|Fadesga]] | 1 |- | 8286 | [[Uporabnik:Fa dania8|Fa dania8]] | 1 |- | 8287 | [[Uporabnik:Facebook~slwiki|Facebook~slwiki]] | 1 |- | 8288 | [[Uporabnik:Fabbro~slwiki|Fabbro~slwiki]] | 1 |- | 8289 | [[Uporabnik:Ezg3ta|Ezg3ta]] | 1 |- | 8290 | [[Uporabnik:Eyhrion|Eyhrion]] | 1 |- | 8291 | [[Uporabnik:@ex-sid racing@|@ex-sid racing@]] | 1 |- | 8292 | [[Uporabnik:Exa98|Exa98]] | 1 |- | 8293 | [[Uporabnik:Ewchh|Ewchh]] | 1 |- | 8294 | [[Uporabnik:Ewaa|Ewaa]] | 1 |- | 8295 | [[Uporabnik:EvVarj3|EvVarj3]] | 1 |- | 8296 | [[Uporabnik:Evrovizija|Evrovizija]] | 1 |- | 8297 | [[Uporabnik:Evilme21|Evilme21]] | 1 |- | 8298 | [[Uporabnik:Evie~slwiki|Evie~slwiki]] | 1 |- | 8299 | [[Uporabnik:Evicameh|Evicameh]] | 1 |- | 8300 | [[Uporabnik:Evgenii|Evgenii]] | 1 |- | 8301 | [[Uporabnik:Everlyn~slwiki|Everlyn~slwiki]] | 1 |- | 8302 | [[Uporabnik:Evelin.krajnc|Evelin.krajnc]] | 1 |- | 8303 | [[Uporabnik:Evchyka|Evchyka]] | 1 |- | 8304 | [[Uporabnik:Eva Židanek|Eva Židanek]] | 1 |- | 8305 | [[Uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] | 1 |- | 8306 | [[Uporabnik:Eva Turk|Eva Turk]] | 1 |- | 8307 | [[Uporabnik:Eva Stubelj|Eva Stubelj]] | 1 |- | 8308 | [[Uporabnik:Evastu|Evastu]] | 1 |- | 8309 | [[Uporabnik:Eva st.|Eva st.]] | 1 |- | 8310 | [[Uporabnik:EvaSpela|EvaSpela]] | 1 |- | 8311 | [[Uporabnik:Evaskok|Evaskok]] | 1 |- | 8312 | [[Uporabnik:Eva.shannon|Eva.shannon]] | 1 |- | 8313 | [[Uporabnik:Eva Šetina|Eva Šetina]] | 1 |- | 8314 | [[Uporabnik:Evasencar|Evasencar]] | 1 |- | 8315 | [[Uporabnik:EvaSasa|EvaSasa]] | 1 |- | 8316 | [[Uporabnik:Evaros|Evaros]] | 1 |- | 8317 | [[Uporabnik:Eva Razpotnik|Eva Razpotnik]] | 1 |- | 8318 | [[Uporabnik:Eva.ravlen|Eva.ravlen]] | 1 |- | 8319 | [[Uporabnik:Eva Pusnik|Eva Pusnik]] | 1 |- | 8320 | [[Uporabnik:Evapirnat|Evapirnat]] | 1 |- | 8321 | [[Uporabnik:Evap21|Evap21]] | 1 |- | 8322 | [[Uporabnik:Evaneralic|Evaneralic]] | 1 |- | 8323 | [[Uporabnik:Eva.neja|Eva.neja]] | 1 |- | 8324 | [[Uporabnik:EvaMedo|EvaMedo]] | 1 |- | 8325 | [[Uporabnik:EvaLik|EvaLik]] | 1 |- | 8326 | [[Uporabnik:Evakos13|Evakos13]] | 1 |- | 8327 | [[Uporabnik:Evakolar|Evakolar]] | 1 |- | 8328 | [[Uporabnik:Eva.kersnik|Eva.kersnik]] | 1 |- | 8329 | [[Uporabnik:Eva Keler|Eva Keler]] | 1 |- | 8330 | [[Uporabnik:Evakar1|Evakar1]] | 1 |- | 8331 | [[Uporabnik:Evahočevar|Evahočevar]] | 1 |- | 8332 | [[Uporabnik:Evahentak.equestrian|Evahentak.equestrian]] | 1 |- | 8333 | [[Uporabnik:Eva Grahonja|Eva Grahonja]] | 1 |- | 8334 | [[Uporabnik:Eva Grahek|Eva Grahek]] | 1 |- | 8335 | [[Uporabnik:Eva.forstnaric|Eva.forstnaric]] | 1 |- | 8336 | [[Uporabnik:Eva.cehtl|Eva.cehtl]] | 1 |- | 8337 | [[Uporabnik:Evabizjak|Evabizjak]] | 1 |- | 8338 | [[Uporabnik:Evababnik|Evababnik]] | 1 |- | 8339 | [[Uporabnik:Eva1803|Eva1803]] | 1 |- | 8340 | [[Uporabnik:Eurovision567|Eurovision567]] | 1 |- | 8341 | [[Uporabnik:Europe~slwiki|Europe~slwiki]] | 1 |- | 8342 | [[Uporabnik:Europark1|Europark1]] | 1 |- | 8343 | [[Uporabnik:Europaportalen|Europaportalen]] | 1 |- | 8344 | [[Uporabnik:Eurobalcanero|Eurobalcanero]] | 1 |- | 8345 | [[Uporabnik:EURAZUR|EURAZUR]] | 1 |- | 8346 | [[Uporabnik:Eucha|Eucha]] | 1 |- | 8347 | [[Uporabnik:Etnologija2004|Etnologija2004]] | 1 |- | 8348 | [[Uporabnik:EtikaNaDvehNogah|EtikaNaDvehNogah]] | 1 |- | 8349 | [[Uporabnik:Etika|Etika]] | 1 |- | 8350 | [[Uporabnik:Eternal1|Eternal1]] | 1 |- | 8351 | [[Uporabnik:Espis|Espis]] | 1 |- | 8352 | [[Uporabnik:Espanadef777|Espanadef777]] | 1 |- | 8353 | [[Uporabnik:Espana7|Espana7]] | 1 |- | 8354 | [[Uporabnik:Esmi|Esmi]] | 1 |- | 8355 | [[Uporabnik:ESDPV|ESDPV]] | 1 |- | 8356 | [[Uporabnik:Erzen|Erzen]] | 1 |- | 8357 | [[Uporabnik:Eru~slwiki|Eru~slwiki]] | 1 |- | 8358 | [[Uporabnik:Eru Iluvtar|Eru Iluvtar]] | 1 |- | 8359 | [[Uporabnik:Erudioic|Erudioic]] | 1 |- | 8360 | [[Uporabnik:Ernestalilovic|Ernestalilovic]] | 1 |- | 8361 | [[Uporabnik:Erna-uzg|Erna-uzg]] | 1 |- | 8362 | [[Uporabnik:Erm~slwiki|Erm~slwiki]] | 1 |- | 8363 | [[Uporabnik:Ermet579|Ermet579]] | 1 |- | 8364 | [[Uporabnik:Erker3295|Erker3295]] | 1 |- | 8365 | [[Uporabnik:Erik-David|Erik-David]] | 1 |- | 8366 | [[Uporabnik:Erikasitar|Erikasitar]] | 1 |- | 8367 | [[Uporabnik:Erikarepovze|Erikarepovze]] | 1 |- | 8368 | [[Uporabnik:Erika opeka|Erika opeka]] | 1 |- | 8369 | [[Uporabnik:Erfu|Erfu]] | 1 |- | 8370 | [[Uporabnik:Ereshkigal~slwiki|Ereshkigal~slwiki]] | 1 |- | 8371 | [[Uporabnik:ErEmito|ErEmito]] | 1 |- | 8372 | [[Uporabnik:Erduand|Erduand]] | 1 |- | 8373 | [[Uporabnik:Epf2002|Epf2002]] | 1 |- | 8374 | [[Uporabnik:Eny~slwiki|Eny~slwiki]] | 1 |- | 8375 | [[Uporabnik:Entuzio|Entuzio]] | 1 |- | 8376 | [[Uporabnik:Enova.tej|Enova.tej]] | 1 |- | 8377 | [[Uporabnik:Enolog|Enolog]] | 1 |- | 8378 | [[Uporabnik:Enkalenka|Enkalenka]] | 1 |- | 8379 | [[Uporabnik:Enigma~slwiki|Enigma~slwiki]] | 1 |- | 8380 | [[Uporabnik:Enerugihikari|Enerugihikari]] | 1 |- | 8381 | [[Uporabnik:Enemesk|Enemesk]] | 1 |- | 8382 | [[Uporabnik:Enejka|Enejka]] | 1 |- | 8383 | [[Uporabnik:Enciklopedija5|Enciklopedija5]] | 1 |- | 8384 | [[Uporabnik:En3rgie|En3rgie]] | 1 |- | 8385 | [[Uporabnik:EmTiBe|EmTiBe]] | 1 |- | 8386 | [[Uporabnik:Emperor~slwiki|Emperor~slwiki]] | 1 |- | 8387 | [[Uporabnik:Emilija Todorović|Emilija Todorović]] | 1 |- | 8388 | [[Uporabnik:Emeth-entry|Emeth-entry]] | 1 |- | 8389 | [[Uporabnik:Emejesej|Emejesej]] | 1 |- | 8390 | [[Uporabnik:Emb Slo|Emb Slo]] | 1 |- | 8391 | [[Uporabnik:Ematej|Ematej]] | 1 |- | 8392 | [[Uporabnik:Emasmon|Emasmon]] | 1 |- | 8393 | [[Uporabnik:Ema Sever|Ema Sever]] | 1 |- | 8394 | [[Uporabnik:Ema.poglajen|Ema.poglajen]] | 1 |- | 8395 | [[Uporabnik:EmaPeternelj|EmaPeternelj]] | 1 |- | 8396 | [[Uporabnik:Emaperkosusa|Emaperkosusa]] | 1 |- | 8397 | [[Uporabnik:Emanuel&Marsel|Emanuel&Marsel]] | 1 |- | 8398 | [[Uporabnik:EmaMusic2222|EmaMusic2222]] | 1 |- | 8399 | [[Uporabnik:EmaM999|EmaM999]] | 1 |- | 8400 | [[Uporabnik:Ema Koplan|Ema Koplan]] | 1 |- | 8401 | [[Uporabnik:Ema&Katja|Ema&Katja]] | 1 |- | 8402 | [[Uporabnik:Ema Hozjan|Ema Hozjan]] | 1 |- | 8403 | [[Uporabnik:Ema3g2000|Ema3g2000]] | 1 |- | 8404 | [[Uporabnik:Elyka123|Elyka123]] | 1 |- | 8405 | [[Uporabnik:Elvira94|Elvira94]] | 1 |- | 8406 | [[Uporabnik:Elslhs|Elslhs]] | 1 |- | 8407 | [[Uporabnik:Elonmusk11|Elonmusk11]] | 1 |- | 8408 | [[Uporabnik:Elois Berlioz|Elois Berlioz]] | 1 |- | 8409 | [[Uporabnik:Elnegrojose|Elnegrojose]] | 1 |- | 8410 | [[Uporabnik:Elmmealable|Elmmealable]] | 1 |- | 8411 | [[Uporabnik:El.makedoner|El.makedoner]] | 1 |- | 8412 | [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] | 1 |- | 8413 | [[Uporabnik:Eliza21|Eliza21]] | 1 |- | 8414 | [[Uporabnik:Eli~slwiki|Eli~slwiki]] | 1 |- | 8415 | [[Uporabnik:ElisabethAnn|ElisabethAnn]] | 1 |- | 8416 | [[Uporabnik:ElikanG|ElikanG]] | 1 |- | 8417 | [[Uporabnik:EliDrenik|EliDrenik]] | 1 |- | 8418 | [[Uporabnik:Elerloth|Elerloth]] | 1 |- | 8419 | [[Uporabnik:Eleonora~slwiki|Eleonora~slwiki]] | 1 |- | 8420 | [[Uporabnik:Elenav18|Elenav18]] | 1 |- | 8421 | [[Uporabnik:Elena Fridau|Elena Fridau]] | 1 |- | 8422 | [[Uporabnik:Elektrotehnik00|Elektrotehnik00]] | 1 |- | 8423 | [[Uporabnik:El Brusso|El Brusso]] | 1 |- | 8424 | [[Uporabnik:Ela Poric|Ela Poric]] | 1 |- | 8425 | [[Uporabnik:Elany|Elany]] | 1 |- | 8426 | [[Uporabnik:Ela.hartman|Ela.hartman]] | 1 |- | 8427 | [[Uporabnik:Ekxx|Ekxx]] | 1 |- | 8428 | [[Uporabnik:Ekonomistka|Ekonomistka]] | 1 |- | 8429 | [[Uporabnik:Ekomuzej hmeljarstva|Ekomuzej hmeljarstva]] | 1 |- | 8430 | [[Uporabnik:Eklogit49|Eklogit49]] | 1 |- | 8431 | [[Uporabnik:Eki420|Eki420]] | 1 |- | 8432 | [[Uporabnik:Ekca|Ekca]] | 1 |- | 8433 | [[Uporabnik:Ekatarina velikaa|Ekatarina velikaa]] | 1 |- | 8434 | [[Uporabnik:Eilinel|Eilinel]] | 1 |- | 8435 | [[Uporabnik:EggyEggster|EggyEggster]] | 1 |- | 8436 | [[Uporabnik:Efecka|Efecka]] | 1 |- | 8437 | [[Uporabnik:Eesih|Eesih]] | 1 |- | 8438 | [[Uporabnik:EEE Honzeel|EEE Honzeel]] | 1 |- | 8439 | [[Uporabnik:Edybevk|Edybevk]] | 1 |- | 8440 | [[Uporabnik:EdWik|EdWik]] | 1 |- | 8441 | [[Uporabnik:Ednoza14|Ednoza14]] | 1 |- | 8442 | [[Uporabnik:Editor458italia|Editor458italia]] | 1 |- | 8443 | [[Uporabnik:Eddygrant007|Eddygrant007]] | 1 |- | 8444 | [[Uporabnik:Edacenter|Edacenter]] | 1 |- | 8445 | [[Uporabnik:Echbart|Echbart]] | 1 |- | 8446 | [[Uporabnik:E-business Group 15|E-business Group 15]] | 1 |- | 8447 | [[Uporabnik:Ebi1234|Ebi1234]] | 1 |- | 8448 | [[Uporabnik:Eazy D~slwiki|Eazy D~slwiki]] | 1 |- | 8449 | [[Uporabnik:Eaveav3|Eaveav3]] | 1 |- | 8450 | [[Uporabnik:E1v2a3|E1v2a3]] | 1 |- | 8451 | [[Uporabnik:E1ehozjan|E1ehozjan]] | 1 |- | 8452 | [[Uporabnik:E13V5|E13V5]] | 1 |- | 8453 | [[Uporabnik:Dynamicus2|Dynamicus2]] | 1 |- | 8454 | [[Uporabnik:Dyana~slwiki|Dyana~slwiki]] | 1 |- | 8455 | [[Uporabnik:Dvozel|Dvozel]] | 1 |- | 8456 | [[Uporabnik:Dvaas|Dvaas]] | 1 |- | 8457 | [[Uporabnik:Duvedue|Duvedue]] | 1 |- | 8458 | [[Uporabnik:Duško Madžarović Dule|Duško Madžarović Dule]] | 1 |- | 8459 | [[Uporabnik:Dušan Ljubec|Dušan Ljubec]] | 1 |- | 8460 | [[Uporabnik:Dusan konda|Dusan konda]] | 1 |- | 8461 | [[Uporabnik:Dušan čokl|Dušan čokl]] | 1 |- | 8462 | [[Uporabnik:Dusana|Dusana]] | 1 |- | 8463 | [[Uporabnik:Duobat|Duobat]] | 1 |- | 8464 | [[Uporabnik:Dunja und Nena|Dunja und Nena]] | 1 |- | 8465 | [[Uporabnik:Dunaj13|Dunaj13]] | 1 |- | 8466 | [[Uporabnik:DulE3~slwiki|DulE3~slwiki]] | 1 |- | 8467 | [[Uporabnik:Dule0216|Dule0216]] | 1 |- | 8468 | [[Uporabnik:Dulcenaty90|Dulcenaty90]] | 1 |- | 8469 | [[Uporabnik:Dukw|Dukw]] | 1 |- | 8470 | [[Uporabnik:Duketheduke|Duketheduke]] | 1 |- | 8471 | [[Uporabnik:Duilijthegreat|Duilijthegreat]] | 1 |- | 8472 | [[Uporabnik:Duet~slwiki|Duet~slwiki]] | 1 |- | 8473 | [[Uporabnik:Duchyalyce|Duchyalyce]] | 1 |- | 8474 | [[Uporabnik:Ducekodkuce|Ducekodkuce]] | 1 |- | 8475 | [[Uporabnik:Dualizem|Dualizem]] | 1 |- | 8476 | [[Uporabnik:Dtjasa|Dtjasa]] | 1 |- | 8477 | [[Uporabnik:Ds-user|Ds-user]] | 1 |- | 8478 | [[Uporabnik:DSket|DSket]] | 1 |- | 8479 | [[Uporabnik:Dskerbec|Dskerbec]] | 1 |- | 8480 | [[Uporabnik:DSenica|DSenica]] | 1 |- | 8481 | [[Uporabnik:Državno pravobranilstvo RS|Državno pravobranilstvo RS]] | 1 |- | 8482 | [[Uporabnik:Drvukovic|Drvukovic]] | 1 |- | 8483 | [[Uporabnik:DrugiPingvin|DrugiPingvin]] | 1 |- | 8484 | [[Uporabnik:Drugačna|Drugačna]] | 1 |- | 8485 | [[Uporabnik:DrRogla|DrRogla]] | 1 |- | 8486 | [[Uporabnik:Drozg63|Drozg63]] | 1 |- | 8487 | [[Uporabnik:Dr. Neurosis|Dr. Neurosis]] | 1 |- | 8488 | [[Uporabnik:Dr martins|Dr martins]] | 1 |- | 8489 | [[Uporabnik:Drinovc|Drinovc]] | 1 |- | 8490 | [[Uporabnik:Dreuter|Dreuter]] | 1 |- | 8491 | [[Uporabnik:Dressed Up To Party|Dressed Up To Party]] | 1 |- | 8492 | [[Uporabnik:Dren27|Dren27]] | 1 |- | 8493 | [[Uporabnik:Drejet|Drejet]] | 1 |- | 8494 | [[Uporabnik:Drejcha|Drejcha]] | 1 |- | 8495 | [[Uporabnik:Dreadlord~slwiki|Dreadlord~slwiki]] | 1 |- | 8496 | [[Uporabnik:Dr.DuckDuck|Dr.DuckDuck]] | 1 |- | 8497 | [[Uporabnik:Dr dr gr|Dr dr gr]] | 1 |- | 8498 | [[Uporabnik:DrConsidered|DrConsidered]] | 1 |- | 8499 | [[Uporabnik:DrcarG|DrcarG]] | 1 |- | 8500 | [[Uporabnik:Dr. Borut Oblak|Dr. Borut Oblak]] | 1 |- | 8501 | [[Uporabnik:Dravreh|Dravreh]] | 1 |- | 8502 | [[Uporabnik:Drapal|Drapal]] | 1 |- | 8503 | [[Uporabnik:Dragoyx|Dragoyx]] | 1 |- | 8504 | [[Uporabnik:Dragonskater|Dragonskater]] | 1 |- | 8505 | [[Uporabnik:DragonFireKitty|DragonFireKitty]] | 1 |- | 8506 | [[Uporabnik:Dragocvetek|Dragocvetek]] | 1 |- | 8507 | [[Uporabnik:Dragicevic.ana|Dragicevic.ana]] | 1 |- | 8508 | [[Uporabnik:Dragansvoboda|Dragansvoboda]] | 1 |- | 8509 | [[Uporabnik:DraganM|DraganM]] | 1 |- | 8510 | [[Uporabnik:Dragan Dabic|Dragan Dabic]] | 1 |- | 8511 | [[Uporabnik:DraBar|DraBar]] | 1 |- | 8512 | [[Uporabnik:Dra28|Dra28]] | 1 |- | 8513 | [[Uporabnik:Dr.1m|Dr.1m]] | 1 |- | 8514 | [[Uporabnik:Dpotocn|Dpotocn]] | 1 |- | 8515 | [[Uporabnik:Dpivc|Dpivc]] | 1 |- | 8516 | [[Uporabnik:Dpajic1|Dpajic1]] | 1 |- | 8517 | [[Uporabnik:Dp63050205|Dp63050205]] | 1 |- | 8518 | [[Uporabnik:Douwe Dijkstra|Douwe Dijkstra]] | 1 |- | 8519 | [[Uporabnik:DoubleMP|DoubleMP]] | 1 |- | 8520 | [[Uporabnik:Dostava|Dostava]] | 1 |- | 8521 | [[Uporabnik:Dosmeios|Dosmeios]] | 1 |- | 8522 | [[Uporabnik:Doš-2017|Doš-2017]] | 1 |- | 8523 | [[Uporabnik:DoS|DoS]] | 1 |- | 8524 | [[Uporabnik:Dorotejapesl|Dorotejapesl]] | 1 |- | 8525 | [[Uporabnik:Doroteja.Doroteja|Doroteja.Doroteja]] | 1 |- | 8526 | [[Uporabnik:DorotejaD|DorotejaD]] | 1 |- | 8527 | [[Uporabnik:Doroteja15|Doroteja15]] | 1 |- | 8528 | [[Uporabnik:Doris,tanja|Doris,tanja]] | 1 |- | 8529 | [[Uporabnik:Doris~slwiki|Doris~slwiki]] | 1 |- | 8530 | [[Uporabnik:Dorismal|Dorismal]] | 1 |- | 8531 | [[Uporabnik:Dorianm86|Dorianm86]] | 1 |- | 8532 | [[Uporabnik:Doremi (uzurpiran)|Doremi (uzurpiran)]] | 1 |- | 8533 | [[Uporabnik:Dordevicaleksander|Dordevicaleksander]] | 1 |- | 8534 | [[Uporabnik:DoraMoon|DoraMoon]] | 1 |- | 8535 | [[Uporabnik:Dorajanusic|Dorajanusic]] | 1 |- | 8536 | [[Uporabnik:Doraha|Doraha]] | 1 |- | 8537 | [[Uporabnik:Dora567|Dora567]] | 1 |- | 8538 | [[Uporabnik:Door man|Door man]] | 1 |- | 8539 | [[Uporabnik:DoomIllusion|DoomIllusion]] | 1 |- | 8540 | [[Uporabnik:Don~slwiki|Don~slwiki]] | 1 |- | 8541 | [[Uporabnik:Don Rinaldo|Don Rinaldo]] | 1 |- | 8542 | [[Uporabnik:DonDarko|DonDarko]] | 1 |- | 8543 | [[Uporabnik:Donat Mg|Donat Mg]] | 1 |- | 8544 | [[Uporabnik:Donald Rus|Donald Rus]] | 1 |- | 8545 | [[Uporabnik:Domzy12|Domzy12]] | 1 |- | 8546 | [[Uporabnik:Domzi123cool|Domzi123cool]] | 1 |- | 8547 | [[Uporabnik:Domsolar|Domsolar]] | 1 |- | 8548 | [[Uporabnik:Dominus 1234|Dominus 1234]] | 1 |- | 8549 | [[Uporabnik:DominoBand|DominoBand]] | 1 |- | 8550 | [[Uporabnik:Dominko|Dominko]] | 1 |- | 8551 | [[Uporabnik:Dominikgruden|Dominikgruden]] | 1 |- | 8552 | [[Uporabnik:Dominikgr|Dominikgr]] | 1 |- | 8553 | [[Uporabnik:Domijan|Domijan]] | 1 |- | 8554 | [[Uporabnik:DomenSoberl|DomenSoberl]] | 1 |- | 8555 | [[Uporabnik:DomenSkrbec|DomenSkrbec]] | 1 |- | 8556 | [[Uporabnik:Domen Romšak|Domen Romšak]] | 1 |- | 8557 | [[Uporabnik:Domenmedvescek|Domenmedvescek]] | 1 |- | 8558 | [[Uporabnik:DOMENMARINCIC|DOMENMARINCIC]] | 1 |- | 8559 | [[Uporabnik:Domen.kavzar|Domen.kavzar]] | 1 |- | 8560 | [[Uporabnik:Domen-Jereb|Domen-Jereb]] | 1 |- | 8561 | [[Uporabnik:DomenErzen99|DomenErzen99]] | 1 |- | 8562 | [[Uporabnik:Domenbldr|Domenbldr]] | 1 |- | 8563 | [[Uporabnik:Domen158|Domen158]] | 1 |- | 8564 | [[Uporabnik:DomcU|DomcU]] | 1 |- | 8565 | [[Uporabnik:Domacija|Domacija]] | 1 |- | 8566 | [[Uporabnik:Dolmonez|Dolmonez]] | 1 |- | 8567 | [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] | 1 |- | 8568 | [[Uporabnik:Doktoresa|Doktoresa]] | 1 |- | 8569 | [[Uporabnik:Dokidoris|Dokidoris]] | 1 |- | 8570 | [[Uporabnik:Dodo666Slovenia|Dodo666Slovenia]] | 1 |- | 8571 | [[Uporabnik:Dodirnime|Dodirnime]] | 1 |- | 8572 | [[Uporabnik:Doccente|Doccente]] | 1 |- | 8573 | [[Uporabnik:Dobrovoljc|Dobrovoljc]] | 1 |- | 8574 | [[Uporabnik:Dobroje|Dobroje]] | 1 |- | 8575 | [[Uporabnik:Dobrifloki1|Dobrifloki1]] | 1 |- | 8576 | [[Uporabnik:DobaTR|DobaTR]] | 1 |- | 8577 | [[Uporabnik:Dnasin|Dnasin]] | 1 |- | 8578 | [[Uporabnik:Dmihailovic|Dmihailovic]] | 1 |- | 8579 | [[Uporabnik:Dlucic2001|Dlucic2001]] | 1 |- | 8580 | [[Uporabnik:DLovenjak|DLovenjak]] | 1 |- | 8581 | [[Uporabnik:Dkosir1|Dkosir1]] | 1 |- | 8582 | [[Uporabnik:Dkoren|Dkoren]] | 1 |- | 8583 | [[Uporabnik:Dkervina|Dkervina]] | 1 |- | 8584 | [[Uporabnik:Djulyca|Djulyca]] | 1 |- | 8585 | [[Uporabnik:Djordjes|Djordjes]] | 1 |- | 8586 | [[Uporabnik:Djokitsch|Djokitsch]] | 1 |- | 8587 | [[Uporabnik:Djohnni|Djohnni]] | 1 |- | 8588 | [[Uporabnik:DJBeLi|DJBeLi]] | 1 |- | 8589 | [[Uporabnik:Djbeat|Djbeat]] | 1 |- | 8590 | [[Uporabnik:Djalovec|Djalovec]] | 1 |- | 8591 | [[Uporabnik:DJagan|DJagan]] | 1 |- | 8592 | [[Uporabnik:Dizdarevicdiana|Dizdarevicdiana]] | 1 |- | 8593 | [[Uporabnik:Di si sa|Di si sa]] | 1 |- | 8594 | [[Uporabnik:Disablez|Disablez]] | 1 |- | 8595 | [[Uporabnik:Diotima~slwiki|Diotima~slwiki]] | 1 |- | 8596 | [[Uporabnik:Dionidis~slwiki|Dionidis~slwiki]] | 1 |- | 8597 | [[Uporabnik:DinoZa|DinoZa]] | 1 |- | 8598 | [[Uporabnik:DinoBlcva|DinoBlcva]] | 1 |- | 8599 | [[Uporabnik:Dinnka|Dinnka]] | 1 |- | 8600 | [[Uporabnik:Dinapotocnik|Dinapotocnik]] | 1 |- | 8601 | [[Uporabnik:Din2go|Din2go]] | 1 |- | 8602 | [[Uporabnik:Dimthon|Dimthon]] | 1 |- | 8603 | [[Uporabnik:Dimitri74|Dimitri74]] | 1 |- | 8604 | [[Uporabnik:DimitraP|DimitraP]] | 1 |- | 8605 | [[Uporabnik:Dimedondevasmorena|Dimedondevasmorena]] | 1 |- | 8606 | [[Uporabnik:D iljas|D iljas]] | 1 |- | 8607 | [[Uporabnik:Diki007|Diki007]] | 1 |- | 8608 | [[Uporabnik:Dijo mijo|Dijo mijo]] | 1 |- | 8609 | [[Uporabnik:Dija~slwiki|Dija~slwiki]] | 1 |- | 8610 | [[Uporabnik:Dijana PC|Dijana PC]] | 1 |- | 8611 | [[Uporabnik:Didiridi|Didiridi]] | 1 |- | 8612 | [[Uporabnik:DidiDV|DidiDV]] | 1 |- | 8613 | [[Uporabnik:Didci~slwiki|Didci~slwiki]] | 1 |- | 8614 | [[Uporabnik:DianaŽ|DianaŽ]] | 1 |- | 8615 | [[Uporabnik:Dhusodo|Dhusodo]] | 1 |- | 8616 | [[Uporabnik:DH~slwiki|DH~slwiki]] | 1 |- | 8617 | [[Uporabnik:DhammaSlovenia|DhammaSlovenia]] | 1 |- | 8618 | [[Uporabnik:DGeorgina1983|DGeorgina1983]] | 1 |- | 8619 | [[Uporabnik:Dgasp|Dgasp]] | 1 |- | 8620 | [[Uporabnik:Dgalun|Dgalun]] | 1 |- | 8621 | [[Uporabnik:Dfgfdfg|Dfgfdfg]] | 1 |- | 8622 | [[Uporabnik:Dezekpada|Dezekpada]] | 1 |- | 8623 | [[Uporabnik:Deygmh|Deygmh]] | 1 |- | 8624 | [[Uporabnik:Deyc|Deyc]] | 1 |- | 8625 | [[Uporabnik:Devib17|Devib17]] | 1 |- | 8626 | [[Uporabnik:Dest~slwiki|Dest~slwiki]] | 1 |- | 8627 | [[Uporabnik:Desetnica|Desetnica]] | 1 |- | 8628 | [[Uporabnik:Desetka|Desetka]] | 1 |- | 8629 | [[Uporabnik:Desdemona~slwiki|Desdemona~slwiki]] | 1 |- | 8630 | [[Uporabnik:Denisova|Denisova]] | 1 |- | 8631 | [[Uporabnik:Denis majcen|Denis majcen]] | 1 |- | 8632 | [[Uporabnik:Denislukic|Denislukic]] | 1 |- | 8633 | [[Uporabnik:Denis.curcic|Denis.curcic]] | 1 |- | 8634 | [[Uporabnik:Denis Adanalić|Denis Adanalić]] | 1 |- | 8635 | [[Uporabnik:Denis17|Denis17]] | 1 |- | 8636 | [[Uporabnik:Demonnotes|Demonnotes]] | 1 |- | 8637 | [[Uporabnik:DeltoidDejči|DeltoidDejči]] | 1 |- | 8638 | [[Uporabnik:Delorto|Delorto]] | 1 |- | 8639 | [[Uporabnik:Delokoma|Delokoma]] | 1 |- | 8640 | [[Uporabnik:Dellani|Dellani]] | 1 |- | 8641 | [[Uporabnik:DELIJA|DELIJA]] | 1 |- | 8642 | [[Uporabnik:DelGesu|DelGesu]] | 1 |- | 8643 | [[Uporabnik:Dekziva|Dekziva]] | 1 |- | 8644 | [[Uporabnik:Deklina|Deklina]] | 1 |- | 8645 | [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] | 1 |- | 8646 | [[Uporabnik:Dejkos|Dejkos]] | 1 |- | 8647 | [[Uporabnik:Dejkom|Dejkom]] | 1 |- | 8648 | [[Uporabnik:Dejan žagar|Dejan žagar]] | 1 |- | 8649 | [[Uporabnik:Dejan V1d|Dejan V1d]] | 1 |- | 8650 | [[Uporabnik:Dejan Križanec|Dejan Križanec]] | 1 |- | 8651 | [[Uporabnik:DejanKalabic|DejanKalabic]] | 1 |- | 8652 | [[Uporabnik:Dejan Joze|Dejan Joze]] | 1 |- | 8653 | [[Uporabnik:Dejan Jazbar|Dejan Jazbar]] | 1 |- | 8654 | [[Uporabnik:Dejan Drame|Dejan Drame]] | 1 |- | 8655 | [[Uporabnik:Dejan Balažič|Dejan Balažič]] | 1 |- | 8656 | [[Uporabnik:Dejan88|Dejan88]] | 1 |- | 8657 | [[Uporabnik:Dejan81|Dejan81]] | 1 |- | 8658 | [[Uporabnik:Dejan135|Dejan135]] | 1 |- | 8659 | [[Uporabnik:Deivid|Deivid]] | 1 |- | 8660 | [[Uporabnik:Defy|Defy]] | 1 |- | 8661 | [[Uporabnik:Defraq|Defraq]] | 1 |- | 8662 | [[Uporabnik:Deficente|Deficente]] | 1 |- | 8663 | [[Uporabnik:DeeMan|DeeMan]] | 1 |- | 8664 | [[Uporabnik:Decorte666|Decorte666]] | 1 |- | 8665 | [[Uporabnik:DebiGomi|DebiGomi]] | 1 |- | 8666 | [[Uporabnik:Debevcs|Debevcs]] | 1 |- | 8667 | [[Uporabnik:Debelačebela|Debelačebela]] | 1 |- | 8668 | [[Uporabnik:Dean0804~slwiki|Dean0804~slwiki]] | 1 |- | 8669 | [[Uporabnik:Ddrumlic|Ddrumlic]] | 1 |- | 8670 | [[Uporabnik:DdrtASTY1234567890|DdrtASTY1234567890]] | 1 |- | 8671 | [[Uporabnik:Ddrozg|Ddrozg]] | 1 |- | 8672 | [[Uporabnik:D-Bewc|D-Bewc]] | 1 |- | 8673 | [[Uporabnik:Dbednjički|Dbednjički]] | 1 |- | 8674 | [[Uporabnik:Dazbog|Dazbog]] | 1 |- | 8675 | [[Uporabnik:Davorlon|Davorlon]] | 1 |- | 8676 | [[Uporabnik:Davorintrstenjak|Davorintrstenjak]] | 1 |- | 8677 | [[Uporabnik:Davorinstab|Davorinstab]] | 1 |- | 8678 | [[Uporabnik:DAVOR&COM.|DAVOR&COM.]] | 1 |- | 8679 | [[Uporabnik:DaviUnic|DaviUnic]] | 1 |- | 8680 | [[Uporabnik:David.vidmarceru|David.vidmarceru]] | 1 |- | 8681 | [[Uporabnik:David Tomažin|David Tomažin]] | 1 |- | 8682 | [[Uporabnik:Davidsotosek|Davidsotosek]] | 1 |- | 8683 | [[Uporabnik:David Šare|David Šare]] | 1 |- | 8684 | [[Uporabnik:David peterka|David peterka]] | 1 |- | 8685 | [[Uporabnik:Davido105|Davido105]] | 1 |- | 8686 | [[Uporabnik:DavidMB|DavidMB]] | 1 |- | 8687 | [[Uporabnik:Davidklančar|Davidklančar]] | 1 |- | 8688 | [[Uporabnik:Davidk2225|Davidk2225]] | 1 |- | 8689 | [[Uporabnik:DavidJuren|DavidJuren]] | 1 |- | 8690 | [[Uporabnik:David Gospic|David Gospic]] | 1 |- | 8691 | [[Uporabnik:Davidbordon|Davidbordon]] | 1 |- | 8692 | [[Uporabnik:Davidbe|Davidbe]] | 1 |- | 8693 | [[Uporabnik:David-A123Belgium|David-A123Belgium]] | 1 |- | 8694 | [[Uporabnik:David881|David881]] | 1 |- | 8695 | [[Uporabnik:David4,8|David4,8]] | 1 |- | 8696 | [[Uporabnik:David01|David01]] | 1 |- | 8697 | [[Uporabnik:Davesto|Davesto]] | 1 |- | 8698 | [[Uporabnik:Dave~slwiki|Dave~slwiki]] | 1 |- | 8699 | [[Uporabnik:Datadoo|Datadoo]] | 1 |- | 8700 | [[Uporabnik:Dasika04|Dasika04]] | 1 |- | 8701 | [[Uporabnik:Dashy|Dashy]] | 1 |- | 8702 | [[Uporabnik:Dashice23|Dashice23]] | 1 |- | 8703 | [[Uporabnik:Dasar|Dasar]] | 1 |- | 8704 | [[Uporabnik:Dasajehart|Dasajehart]] | 1 |- | 8705 | [[Uporabnik:DarSSo-10|DarSSo-10]] | 1 |- | 8706 | [[Uporabnik:DARlas|DARlas]] | 1 |- | 8707 | [[Uporabnik:Darkonovak|Darkonovak]] | 1 |- | 8708 | [[Uporabnik:Darkon29|Darkon29]] | 1 |- | 8709 | [[Uporabnik:Darko guštin|Darko guštin]] | 1 |- | 8710 | [[Uporabnik:Darkdragonhunter5000|Darkdragonhunter5000]] | 1 |- | 8711 | [[Uporabnik:Darkah|Darkah]] | 1 |- | 8712 | [[Uporabnik:Darja skrlj|Darja skrlj]] | 1 |- | 8713 | [[Uporabnik:Darja Pavlič|Darja Pavlič]] | 1 |- | 8714 | [[Uporabnik:Darjan84|Darjan84]] | 1 |- | 8715 | [[Uporabnik:Darja koren|Darja koren]] | 1 |- | 8716 | [[Uporabnik:Darjahh|Darjahh]] | 1 |- | 8717 | [[Uporabnik:Darjabojic|Darjabojic]] | 1 |- | 8718 | [[Uporabnik:Darja1|Darja1]] | 1 |- | 8719 | [[Uporabnik:Dario Pranjić|Dario Pranjić]] | 1 |- | 8720 | [[Uporabnik:Darinz|Darinz]] | 1 |- | 8721 | [[Uporabnik:Darebarbic|Darebarbic]] | 1 |- | 8722 | [[Uporabnik:Darcy239|Darcy239]] | 1 |- | 8723 | [[Uporabnik:Daqo|Daqo]] | 1 |- | 8724 | [[Uporabnik:Danzlovar|Danzlovar]] | 1 |- | 8725 | [[Uporabnik:Danx.čebelca|Danx.čebelca]] | 1 |- | 8726 | [[Uporabnik:Dantea|Dantea]] | 1 |- | 8727 | [[Uporabnik:Dantadd|Dantadd]] | 1 |- | 8728 | [[Uporabnik:Danny~slwiki|Danny~slwiki]] | 1 |- | 8729 | [[Uporabnik:DanK~slwiki|DanK~slwiki]] | 1 |- | 8730 | [[Uporabnik:DaniZ|DaniZ]] | 1 |- | 8731 | [[Uporabnik:Daniloinamir|Daniloinamir]] | 1 |- | 8732 | [[Uporabnik:Danijelkova|Danijelkova]] | 1 |- | 8733 | [[Uporabnik:Danijelgrmek|Danijelgrmek]] | 1 |- | 8734 | [[Uporabnik:Danijeldiceman|Danijeldiceman]] | 1 |- | 8735 | [[Uporabnik:Danijela2001|Danijela2001]] | 1 |- | 8736 | [[Uporabnik:Danijel81|Danijel81]] | 1 |- | 8737 | [[Uporabnik:Danielwolfsblut|Danielwolfsblut]] | 1 |- | 8738 | [[Uporabnik:Daniel.K.Rudolf|Daniel.K.Rudolf]] | 1 |- | 8739 | [[Uporabnik:Danidanni|Danidanni]] | 1 |- | 8740 | [[Uporabnik:Danesdanes|Danesdanes]] | 1 |- | 8741 | [[Uporabnik:Daneja0033|Daneja0033]] | 1 |- | 8742 | [[Uporabnik:Dandieczech|Dandieczech]] | 1 |- | 8743 | [[Uporabnik:Dan brez nakupov|Dan brez nakupov]] | 1 |- | 8744 | [[Uporabnik:Danauerbach|Danauerbach]] | 1 |- | 8745 | [[Uporabnik:Danajarutar|Danajarutar]] | 1 |- | 8746 | [[Uporabnik:Danaja18|Danaja18]] | 1 |- | 8747 | [[Uporabnik:DaMockinBird|DaMockinBird]] | 1 |- | 8748 | [[Uporabnik:Damjan.sifrer|Damjan.sifrer]] | 1 |- | 8749 | [[Uporabnik:DamjanLeban|DamjanLeban]] | 1 |- | 8750 | [[Uporabnik:Damjang|Damjang]] | 1 |- | 8751 | [[Uporabnik:DamjanC|DamjanC]] | 1 |- | 8752 | [[Uporabnik:Damjana lončar|Damjana lončar]] | 1 |- | 8753 | [[Uporabnik:Damjanac|Damjanac]] | 1 |- | 8754 | [[Uporabnik:Damirdos|Damirdos]] | 1 |- | 8755 | [[Uporabnik:Damir2555|Damir2555]] | 1 |- | 8756 | [[Uporabnik:Damir113|Damir113]] | 1 |- | 8757 | [[Uporabnik:Damijan Zavrtanik|Damijan Zavrtanik]] | 1 |- | 8758 | [[Uporabnik:Damijanp|Damijanp]] | 1 |- | 8759 | [[Uporabnik:Damijan Kren|Damijan Kren]] | 1 |- | 8760 | [[Uporabnik:Damack|Damack]] | 1 |- | 8761 | [[Uporabnik:Dalibor-malic|Dalibor-malic]] | 1 |- | 8762 | [[Uporabnik:Daliborka 25|Daliborka 25]] | 1 |- | 8763 | [[Uporabnik:Dakar007|Dakar007]] | 1 |- | 8764 | [[Uporabnik:Dajana55|Dajana55]] | 1 |- | 8765 | [[Uporabnik:Dagas Did 66|Dagas Did 66]] | 1 |- | 8766 | [[Uporabnik:Dafore|Dafore]] | 1 |- | 8767 | [[Uporabnik:Dafne~slwiki|Dafne~slwiki]] | 1 |- | 8768 | [[Uporabnik:DadiS92|DadiS92]] | 1 |- | 8769 | [[Uporabnik:Dadaism~slwiki|Dadaism~slwiki]] | 1 |- | 8770 | [[Uporabnik:Daco|Daco]] | 1 |- | 8771 | [[Uporabnik:Dacian|Dacian]] | 1 |- | 8772 | [[Uporabnik:Dabi12|Dabi12]] | 1 |- | 8773 | [[Uporabnik:D0m3n|D0m3n]] | 1 |- | 8774 | [[Uporabnik:D0c~slwiki|D0c~slwiki]] | 1 |- | 8775 | [[Uporabnik:Cviček11|Cviček11]] | 1 |- | 8776 | [[Uporabnik:Cvetkop|Cvetkop]] | 1 |- | 8777 | [[Uporabnik:Cvetka Sokolov|Cvetka Sokolov]] | 1 |- | 8778 | [[Uporabnik:Cvetačanibrokoli|Cvetačanibrokoli]] | 1 |- | 8779 | [[Uporabnik:Cuzo|Cuzo]] | 1 |- | 8780 | [[Uporabnik:Cuts Like a Knife|Cuts Like a Knife]] | 1 |- | 8781 | [[Uporabnik:Čustvena inteligenca|Čustvena inteligenca]] | 1 |- | 8782 | [[Uporabnik:Curk lee|Curk lee]] | 1 |- | 8783 | [[Uporabnik:Cupcakesandbees|Cupcakesandbees]] | 1 |- | 8784 | [[Uporabnik:Čungalunga5464646|Čungalunga5464646]] | 1 |- | 8785 | [[Uporabnik:CulyCiv2|CulyCiv2]] | 1 |- | 8786 | [[Uporabnik:Cukorica|Cukorica]] | 1 |- | 8787 | [[Uporabnik:Čuka lina|Čuka lina]] | 1 |- | 8788 | [[Uporabnik:C.~slwiki|C.~slwiki]] | 1 |- | 8789 | [[Uporabnik:Csel of the AF|Csel of the AF]] | 1 |- | 8790 | [[Uporabnik:Csel|Csel]] | 1 |- | 8791 | [[Uporabnik:Cs0217|Cs0217]] | 1 |- | 8792 | [[Uporabnik:CrypticalFiery|CrypticalFiery]] | 1 |- | 8793 | [[Uporabnik:Cr U|Cr U]] | 1 |- | 8794 | [[Uporabnik:Crtmrzlikar|Crtmrzlikar]] | 1 |- | 8795 | [[Uporabnik:CrtJS|CrtJS]] | 1 |- | 8796 | [[Uporabnik:Croniquelle|Croniquelle]] | 1 |- | 8797 | [[Uporabnik:Crocodilenik|Crocodilenik]] | 1 |- | 8798 | [[Uporabnik:Crnipiki|Crnipiki]] | 1 |- | 8799 | [[Uporabnik:Crni|Crni]] | 1 |- | 8800 | [[Uporabnik:Crne|Crne]] | 1 |- | 8801 | [[Uporabnik:Črna vrtnica|Črna vrtnica]] | 1 |- | 8802 | [[Uporabnik:Crna svinja|Crna svinja]] | 1 |- | 8803 | [[Uporabnik:Cresnikj|Cresnikj]] | 1 |- | 8804 | [[Uporabnik:Creator.wikipeida|Creator.wikipeida]] | 1 |- | 8805 | [[Uporabnik:Crazy~slwiki|Crazy~slwiki]] | 1 |- | 8806 | [[Uporabnik:Cowan~slwiki|Cowan~slwiki]] | 1 |- | 8807 | [[Uporabnik:Cougar~slwiki|Cougar~slwiki]] | 1 |- | 8808 | [[Uporabnik:Costsjoy|Costsjoy]] | 1 |- | 8809 | [[Uporabnik:Corny~slwiki|Corny~slwiki]] | 1 |- | 8810 | [[Uporabnik:CooL eva|CooL eva]] | 1 |- | 8811 | [[Uporabnik:Conterifenbergo|Conterifenbergo]] | 1 |- | 8812 | [[Uporabnik:Consilue|Consilue]] | 1 |- | 8813 | [[Uporabnik:Conccerto|Conccerto]] | 1 |- | 8814 | [[Uporabnik:Commrem|Commrem]] | 1 |- | 8815 | [[Uporabnik:Commistage|Commistage]] | 1 |- | 8816 | [[Uporabnik:Commaprimo|Commaprimo]] | 1 |- | 8817 | [[Uporabnik:ComeAsUR~slwiki|ComeAsUR~slwiki]] | 1 |- | 8818 | [[Uporabnik:Colqadd|Colqadd]] | 1 |- | 8819 | [[Uporabnik:Colons2|Colons2]] | 1 |- | 8820 | [[Uporabnik:Colonnello|Colonnello]] | 1 |- | 8821 | [[Uporabnik:Coldpizza522|Coldpizza522]] | 1 |- | 8822 | [[Uporabnik:Colcody2000|Colcody2000]] | 1 |- | 8823 | [[Uporabnik:Cokolino2|Cokolino2]] | 1 |- | 8824 | [[Uporabnik:Čoko135|Čoko135]] | 1 |- | 8825 | [[Uporabnik:Čoko12|Čoko12]] | 1 |- | 8826 | [[Uporabnik:Cokapoo|Cokapoo]] | 1 |- | 8827 | [[Uporabnik:Cognition.fan|Cognition.fan]] | 1 |- | 8828 | [[Uporabnik:Cofka|Cofka]] | 1 |- | 8829 | [[Uporabnik:Cocurbitapepo|Cocurbitapepo]] | 1 |- | 8830 | [[Uporabnik:Čmrljčki|Čmrljčki]] | 1 |- | 8831 | [[Uporabnik:Cmrlek1|Cmrlek1]] | 1 |- | 8832 | [[Uporabnik:Cmaver|Cmaver]] | 1 |- | 8833 | [[Uporabnik:Cloudynika|Cloudynika]] | 1 |- | 8834 | [[Uporabnik:Clidar~slwiki|Clidar~slwiki]] | 1 |- | 8835 | [[Uporabnik:Clia0801|Clia0801]] | 1 |- | 8836 | [[Uporabnik:Cleonessa|Cleonessa]] | 1 |- | 8837 | [[Uporabnik:Clementseye|Clementseye]] | 1 |- | 8838 | [[Uporabnik:Clara Rosemann|Clara Rosemann]] | 1 |- | 8839 | [[Uporabnik:Claque|Claque]] | 1 |- | 8840 | [[Uporabnik:Clairedelune~slwiki|Clairedelune~slwiki]] | 1 |- | 8841 | [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]] | 1 |- | 8842 | [[Uporabnik:CitroX|CitroX]] | 1 |- | 8843 | [[Uporabnik:Citronka|Citronka]] | 1 |- | 8844 | [[Uporabnik:Citronček|Citronček]] | 1 |- | 8845 | [[Uporabnik:Citraya13|Citraya13]] | 1 |- | 8846 | [[Uporabnik:Cirilaz|Cirilaz]] | 1 |- | 8847 | [[Uporabnik:Ciril4gosenica|Ciril4gosenica]] | 1 |- | 8848 | [[Uporabnik:Ciril1|Ciril1]] | 1 |- | 8849 | [[Uporabnik:Circinus|Circinus]] | 1 |- | 8850 | [[Uporabnik:CiranemaK|CiranemaK]] | 1 |- | 8851 | [[Uporabnik:Cinderella~slwiki|Cinderella~slwiki]] | 1 |- | 8852 | [[Uporabnik:Cime|Cime]] | 1 |- | 8853 | [[Uporabnik:Cilka Blažon|Cilka Blažon]] | 1 |- | 8854 | [[Uporabnik:Ciklo|Ciklo]] | 1 |- | 8855 | [[Uporabnik:Cigutera|Cigutera]] | 1 |- | 8856 | [[Uporabnik:Ciciban|Ciciban]] | 1 |- | 8857 | [[Uporabnik:CibicKlavdij|CibicKlavdij]] | 1 |- | 8858 | [[Uporabnik:Ciarodeica|Ciarodeica]] | 1 |- | 8859 | [[Uporabnik:Ci987ta|Ci987ta]] | 1 |- | 8860 | [[Uporabnik:Chyah|Chyah]] | 1 |- | 8861 | [[Uporabnik:Chupacabra~slwiki|Chupacabra~slwiki]] | 1 |- | 8862 | [[Uporabnik:Chump~slwiki|Chump~slwiki]] | 1 |- | 8863 | [[Uporabnik:Chucknobbis|Chucknobbis]] | 1 |- | 8864 | [[Uporabnik:Chrxtina|Chrxtina]] | 1 |- | 8865 | [[Uporabnik:Christo63040181|Christo63040181]] | 1 |- | 8866 | [[Uporabnik:ChristineBZ|ChristineBZ]] | 1 |- | 8867 | [[Uporabnik:CHrisTinA|CHrisTinA]] | 1 |- | 8868 | [[Uporabnik:Christiane.melancon~slwiki|Christiane.melancon~slwiki]] | 1 |- | 8869 | [[Uporabnik:Christi232|Christi232]] | 1 |- | 8870 | [[Uporabnik:Chowii|Chowii]] | 1 |- | 8871 | [[Uporabnik:ChosenCream|ChosenCream]] | 1 |- | 8872 | [[Uporabnik:Chopy|Chopy]] | 1 |- | 8873 | [[Uporabnik:Chope|Chope]] | 1 |- | 8874 | [[Uporabnik:Chlovechek|Chlovechek]] | 1 |- | 8875 | [[Uporabnik:Chiuwauwa|Chiuwauwa]] | 1 |- | 8876 | [[Uporabnik:Chiorbone da Frittole|Chiorbone da Frittole]] | 1 |- | 8877 | [[Uporabnik:Child.dog.mum|Child.dog.mum]] | 1 |- | 8878 | [[Uporabnik:Chichi~slwiki|Chichi~slwiki]] | 1 |- | 8879 | [[Uporabnik:ChiccyTofsy|ChiccyTofsy]] | 1 |- | 8880 | [[Uporabnik:Chiasa|Chiasa]] | 1 |- | 8881 | [[Uporabnik:Chiaravianello|Chiaravianello]] | 1 |- | 8882 | [[Uporabnik:Cherrytree|Cherrytree]] | 1 |- | 8883 | [[Uporabnik:Cherrypie1988|Cherrypie1988]] | 1 |- | 8884 | [[Uporabnik:Chelsea~slwiki|Chelsea~slwiki]] | 1 |- | 8885 | [[Uporabnik:Chelsea138|Chelsea138]] | 1 |- | 8886 | [[Uporabnik:Cheko|Cheko]] | 1 |- | 8887 | [[Uporabnik:Cheebacca|Cheebacca]] | 1 |- | 8888 | [[Uporabnik:Checking xx|Checking xx]] | 1 |- | 8889 | [[Uporabnik:Charlotteq|Charlotteq]] | 1 |- | 8890 | [[Uporabnik:Charlie Garduño|Charlie Garduño]] | 1 |- | 8891 | [[Uporabnik:Charisse|Charisse]] | 1 |- | 8892 | [[Uporabnik:Chanter~slwiki|Chanter~slwiki]] | 1 |- | 8893 | [[Uporabnik:Cevohevnemrak|Cevohevnemrak]] | 1 |- | 8894 | [[Uporabnik:Cevka|Cevka]] | 1 |- | 8895 | [[Uporabnik:CEVELJ|CEVELJ]] | 1 |- | 8896 | [[Uporabnik:Češnje|Češnje]] | 1 |- | 8897 | [[Uporabnik:Cesnikz|Cesnikz]] | 1 |- | 8898 | [[Uporabnik:Češkafan|Češkafan]] | 1 |- | 8899 | [[Uporabnik:Cerridwen2022|Cerridwen2022]] | 1 |- | 8900 | [[Uporabnik:Cero 63040271|Cero 63040271]] | 1 |- | 8901 | [[Uporabnik:Cernegaja28|Cernegaja28]] | 1 |- | 8902 | [[Uporabnik:Černe An|Černe An]] | 1 |- | 8903 | [[Uporabnik:CerarZ|CerarZ]] | 1 |- | 8904 | [[Uporabnik:Čepnox|Čepnox]] | 1 |- | 8905 | [[Uporabnik:Cene.stupar|Cene.stupar]] | 1 |- | 8906 | [[Uporabnik:Cehoving|Cehoving]] | 1 |- | 8907 | [[Uporabnik:Cehok|Cehok]] | 1 |- | 8908 | [[Uporabnik:Cehbarbara|Cehbarbara]] | 1 |- | 8909 | [[Uporabnik:Cecka1|Cecka1]] | 1 |- | 8910 | [[Uporabnik:Cdj 000|Cdj 000]] | 1 |- | 8911 | [[Uporabnik:Ccr~slwiki|Ccr~slwiki]] | 1 |- | 8912 | [[Uporabnik:Ccrazymann|Ccrazymann]] | 1 |- | 8913 | [[Uporabnik:Ccieslovenia|Ccieslovenia]] | 1 |- | 8914 | [[Uporabnik:CCCp|CCCp]] | 1 |- | 8915 | [[Uporabnik:CCC41|CCC41]] | 1 |- | 8916 | [[Uporabnik:Ccbbaa|Ccbbaa]] | 1 |- | 8917 | [[Uporabnik:Cawaerein|Cawaerein]] | 1 |- | 8918 | [[Uporabnik:Carson1968|Carson1968]] | 1 |- | 8919 | [[Uporabnik:Carovnik15|Carovnik15]] | 1 |- | 8920 | [[Uporabnik:Carolyn-chi|Carolyn-chi]] | 1 |- | 8921 | [[Uporabnik:Carolepiton|Carolepiton]] | 1 |- | 8922 | [[Uporabnik:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] | 1 |- | 8923 | [[Uporabnik:Carnius|Carnius]] | 1 |- | 8924 | [[Uporabnik:CARMY|CARMY]] | 1 |- | 8925 | [[Uporabnik:Carmelo~slwiki|Carmelo~slwiki]] | 1 |- | 8926 | [[Uporabnik:Carlota~slwiki|Carlota~slwiki]] | 1 |- | 8927 | [[Uporabnik:Carles Karel|Carles Karel]] | 1 |- | 8928 | [[Uporabnik:Carlalune|Carlalune]] | 1 |- | 8929 | [[Uporabnik:Carka.si|Carka.si]] | 1 |- | 8930 | [[Uporabnik:Carjematic|Carjematic]] | 1 |- | 8931 | [[Uporabnik:Caradhrasss|Caradhrasss]] | 1 |- | 8932 | [[Uporabnik:Capuccetto rosso|Capuccetto rosso]] | 1 |- | 8933 | [[Uporabnik:Capraibex|Capraibex]] | 1 |- | 8934 | [[Uporabnik:Capmo|Capmo]] | 1 |- | 8935 | [[Uporabnik:Čaplja|Čaplja]] | 1 |- | 8936 | [[Uporabnik:Capi 10|Capi 10]] | 1 |- | 8937 | [[Uporabnik:C a n o e|C a n o e]] | 1 |- | 8938 | [[Uporabnik:CankarPepsi|CankarPepsi]] | 1 |- | 8939 | [[Uporabnik:Cankarjezakon2|Cankarjezakon2]] | 1 |- | 8940 | [[Uporabnik:CanaryIslands|CanaryIslands]] | 1 |- | 8941 | [[Uporabnik:Campapusl|Campapusl]] | 1 |- | 8942 | [[Uporabnik:Calypsow|Calypsow]] | 1 |- | 8943 | [[Uporabnik:Cal~slwiki|Cal~slwiki]] | 1 |- | 8944 | [[Uporabnik:Cakalnica3|Cakalnica3]] | 1 |- | 8945 | [[Uporabnik:Cahtls|Cahtls]] | 1 |- | 8946 | [[Uporabnik:Cafkim|Cafkim]] | 1 |- | 8947 | [[Uporabnik:Cadez4|Cadez4]] | 1 |- | 8948 | [[Uporabnik:C1357|C1357]] | 1 |- | 8949 | [[Uporabnik:BZupa|BZupa]] | 1 |- | 8950 | [[Uporabnik:BŽibret|BŽibret]] | 1 |- | 8951 | [[Uporabnik:Bzgavc|Bzgavc]] | 1 |- | 8952 | [[Uporabnik:Bvogel2|Bvogel2]] | 1 |- | 8953 | [[Uporabnik:Buršula|Buršula]] | 1 |- | 8954 | [[Uporabnik:Burja|Burja]] | 1 |- | 8955 | [[Uporabnik:Burghiu|Burghiu]] | 1 |- | 8956 | [[Uporabnik:BureMF|BureMF]] | 1 |- | 8957 | [[Uporabnik:Bumma321|Bumma321]] | 1 |- | 8958 | [[Uporabnik:Bumbarnahribu|Bumbarnahribu]] | 1 |- | 8959 | [[Uporabnik:Buljan12|Buljan12]] | 1 |- | 8960 | [[Uporabnik:Bukipuki|Bukipuki]] | 1 |- | 8961 | [[Uporabnik:BuggyBost|BuggyBost]] | 1 |- | 8962 | [[Uporabnik:Bucka91|Bucka91]] | 1 |- | 8963 | [[Uporabnik:Bucka7|Bucka7]] | 1 |- | 8964 | [[Uporabnik:Bucka16|Bucka16]] | 1 |- | 8965 | [[Uporabnik:Bucci~slwiki|Bucci~slwiki]] | 1 |- | 8966 | [[Uporabnik:Bubbydoo|Bubbydoo]] | 1 |- | 8967 | [[Uporabnik:Bubblycanuck|Bubblycanuck]] | 1 |- | 8968 | [[Uporabnik:Bubbles~slwiki|Bubbles~slwiki]] | 1 |- | 8969 | [[Uporabnik:Bubaleze|Bubaleze]] | 1 |- | 8970 | [[Uporabnik:Bubabeba|Bubabeba]] | 1 |- | 8971 | [[Uporabnik:Btrnjanac|Btrnjanac]] | 1 |- | 8972 | [[Uporabnik:Btjasa91|Btjasa91]] | 1 |- | 8973 | [[Uporabnik:B.susec|B.susec]] | 1 |- | 8974 | [[Uporabnik:Bstiplovsek|Bstiplovsek]] | 1 |- | 8975 | [[Uporabnik:Bslana1985|Bslana1985]] | 1 |- | 8976 | [[Uporabnik:Brza djevojka|Brza djevojka]] | 1 |- | 8977 | [[Uporabnik:Brutalnightmare|Brutalnightmare]] | 1 |- | 8978 | [[Uporabnik:Brumecs|Brumecs]] | 1 |- | 8979 | [[Uporabnik:BruceLee Warrior|BruceLee Warrior]] | 1 |- | 8980 | [[Uporabnik:Brotnjak|Brotnjak]] | 1 |- | 8981 | [[Uporabnik:Brookepretorius|Brookepretorius]] | 1 |- | 8982 | [[Uporabnik:Bronescu|Bronescu]] | 1 |- | 8983 | [[Uporabnik:Brokenbananas|Brokenbananas]] | 1 |- | 8984 | [[Uporabnik:Brnuci|Brnuci]] | 1 |- | 8985 | [[Uporabnik:Brnot|Brnot]] | 1 |- | 8986 | [[Uporabnik:Brko55|Brko55]] | 1 |- | 8987 | [[Uporabnik:Britt~slwiki|Britt~slwiki]] | 1 |- | 8988 | [[Uporabnik:Britovsek|Britovsek]] | 1 |- | 8989 | [[Uporabnik:Britonja|Britonja]] | 1 |- | 8990 | [[Uporabnik:Britannia|Britannia]] | 1 |- | 8991 | [[Uporabnik:Brinanina|Brinanina]] | 1 |- | 8992 | [[Uporabnik:Brinakp|Brinakp]] | 1 |- | 8993 | [[Uporabnik:Brinabrodnjak|Brinabrodnjak]] | 1 |- | 8994 | [[Uporabnik:Brina.birsa|Brina.birsa]] | 1 |- | 8995 | [[Uporabnik:Brinab|Brinab]] | 1 |- | 8996 | [[Uporabnik:BriJul|BriJul]] | 1 |- | 8997 | [[Uporabnik:Brigita.vrabec|Brigita.vrabec]] | 1 |- | 8998 | [[Uporabnik:Brigita Kompare|Brigita Kompare]] | 1 |- | 8999 | [[Uporabnik:Brigitab|Brigitab]] | 1 |- | 9000 | [[Uporabnik:Bridget2021|Bridget2021]] | 1 |- |} hz9u7ku6tuzqbidmphnl7vojl1jpbia 4 485422 5726270 5719950 2022-08-01T02:26:49Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 9001–10000 wikitext text/x-wiki === 9001–10000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 9001 | [[Uporabnik:Brianza2008|Brianza2008]] | 1 |- | 9002 | [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] | 1 |- | 9003 | [[Uporabnik:Brglez4|Brglez4]] | 1 |- | 9004 | [[Uporabnik:Breznik Anja|Breznik Anja]] | 1 |- | 9005 | [[Uporabnik:Brence.rok|Brence.rok]] | 1 |- | 9006 | [[Uporabnik:Brenani|Brenani]] | 1 |- | 9007 | [[Uporabnik:BremBrem|BremBrem]] | 1 |- | 9008 | [[Uporabnik:Brekmandlc|Brekmandlc]] | 1 |- | 9009 | [[Uporabnik:Breenuh|Breenuh]] | 1 |- | 9010 | [[Uporabnik:Breena93|Breena93]] | 1 |- | 9011 | [[Uporabnik:Bredam|Bredam]] | 1 |- | 9012 | [[Uporabnik:Braunkopf|Braunkopf]] | 1 |- | 9013 | [[Uporabnik:Bratje|Bratje]] | 1 |- | 9014 | [[Uporabnik:Brata2|Brata2]] | 1 |- | 9015 | [[Uporabnik:B-rat|B-rat]] | 1 |- | 9016 | [[Uporabnik:Branzal112|Branzal112]] | 1 |- | 9017 | [[Uporabnik:Branstark|Branstark]] | 1 |- | 9018 | [[Uporabnik:Brankav|Brankav]] | 1 |- | 9019 | [[Uporabnik:Branka.strnad|Branka.strnad]] | 1 |- | 9020 | [[Uporabnik:Branka France|Branka France]] | 1 |- | 9021 | [[Uporabnik:Branimir~slwiki|Branimir~slwiki]] | 1 |- | 9022 | [[Uporabnik:Brane hodak|Brane hodak]] | 1 |- | 9023 | [[Uporabnik:Branden Garrett|Branden Garrett]] | 1 |- | 9024 | [[Uporabnik:Bralec8|Bralec8]] | 1 |- | 9025 | [[Uporabnik:Bralec4|Bralec4]] | 1 |- | 9026 | [[Uporabnik:Brain~slwiki|Brain~slwiki]] | 1 |- | 9027 | [[Uporabnik:Brain On Vacation|Brain On Vacation]] | 1 |- | 9028 | [[Uporabnik:Brainiac70|Brainiac70]] | 1 |- | 9029 | [[Uporabnik:BPeTri58|BPeTri58]] | 1 |- | 9030 | [[Uporabnik:B.paulinic|B.paulinic]] | 1 |- | 9031 | [[Uporabnik:Božo R.|Božo R.]] | 1 |- | 9032 | [[Uporabnik:Bozop|Bozop]] | 1 |- | 9033 | [[Uporabnik:BožičL|BožičL]] | 1 |- | 9034 | [[Uporabnik:Bozicek50|Bozicek50]] | 1 |- | 9035 | [[Uporabnik:Bozhansky|Bozhansky]] | 1 |- | 9036 | [[Uporabnik:Bowik|Bowik]] | 1 |- | 9037 | [[Uporabnik:Bostjanvelikonja|Bostjanvelikonja]] | 1 |- | 9038 | [[Uporabnik:Bostjan.prasnikar|Bostjan.prasnikar]] | 1 |- | 9039 | [[Uporabnik:Bostjanm|Bostjanm]] | 1 |- | 9040 | [[Uporabnik:Bostjanjn10|Bostjanjn10]] | 1 |- | 9041 | [[Uporabnik:Bostjan4|Bostjan4]] | 1 |- | 9042 | [[Uporabnik:BossSlo|BossSlo]] | 1 |- | 9043 | [[Uporabnik:Boskok|Boskok]] | 1 |- | 9044 | [[Uporabnik:Bosko323|Bosko323]] | 1 |- | 9045 | [[Uporabnik:Borutso|Borutso]] | 1 |- | 9046 | [[Uporabnik:Borut Savec|Borut Savec]] | 1 |- | 9047 | [[Uporabnik:Borutr|Borutr]] | 1 |- | 9048 | [[Uporabnik:Borut Osonkar|Borut Osonkar]] | 1 |- | 9049 | [[Uporabnik:Borut Miklavec|Borut Miklavec]] | 1 |- | 9050 | [[Uporabnik:BorutDezman|BorutDezman]] | 1 |- | 9051 | [[Uporabnik:Borut66|Borut66]] | 1 |- | 9052 | [[Uporabnik:Borut3|Borut3]] | 1 |- | 9053 | [[Uporabnik:Borut1980|Borut1980]] | 1 |- | 9054 | [[Uporabnik:Borovnička|Borovnička]] | 1 |- | 9055 | [[Uporabnik:Borovnica~slwiki|Borovnica~slwiki]] | 1 |- | 9056 | [[Uporabnik:BoRoot|BoRoot]] | 1 |- | 9057 | [[Uporabnik:Borojunior|Borojunior]] | 1 |- | 9058 | [[Uporabnik:Borko28|Borko28]] | 1 |- | 9059 | [[Uporabnik:Boris Voglar|Boris Voglar]] | 1 |- | 9060 | [[Uporabnik:BorisUOL|BorisUOL]] | 1 |- | 9061 | [[Uporabnik:Borisperus|Borisperus]] | 1 |- | 9062 | [[Uporabnik:Boris Godunov~slwiki|Boris Godunov~slwiki]] | 1 |- | 9063 | [[Uporabnik:Boris3000|Boris3000]] | 1 |- | 9064 | [[Uporabnik:BorgKing|BorgKing]] | 1 |- | 9065 | [[Uporabnik:Borgagg|Borgagg]] | 1 |- | 9066 | [[Uporabnik:Bordo marjetica|Bordo marjetica]] | 1 |- | 9067 | [[Uporabnik:Bor-bor|Bor-bor]] | 1 |- | 9068 | [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] | 1 |- | 9069 | [[Uporabnik:Bor88|Bor88]] | 1 |- | 9070 | [[Uporabnik:Bonobo~slwiki|Bonobo~slwiki]] | 1 |- | 9071 | [[Uporabnik:Bonmot~slwiki|Bonmot~slwiki]] | 1 |- | 9072 | [[Uporabnik:Bongolope|Bongolope]] | 1 |- | 9073 | [[Uporabnik:Bond007~slwiki|Bond007~slwiki]] | 1 |- | 9074 | [[Uporabnik:Bonaventura~slwiki|Bonaventura~slwiki]] | 1 |- | 9075 | [[Uporabnik:Bona.puella|Bona.puella]] | 1 |- | 9076 | [[Uporabnik:Bolonese|Bolonese]] | 1 |- | 9077 | [[Uporabnik:Bollenn|Bollenn]] | 1 |- | 9078 | [[Uporabnik:Bolhacek|Bolhacek]] | 1 |- | 9079 | [[Uporabnik:Bolek~slwiki|Bolek~slwiki]] | 1 |- | 9080 | [[Uporabnik:Bokob|Bokob]] | 1 |- | 9081 | [[Uporabnik:BokicaK|BokicaK]] | 1 |- | 9082 | [[Uporabnik:Bojoco|Bojoco]] | 1 |- | 9083 | [[Uporabnik:Bojkov|Bojkov]] | 1 |- | 9084 | [[Uporabnik:Bojanzavec|Bojanzavec]] | 1 |- | 9085 | [[Uporabnik:Bojansk|Bojansk]] | 1 |- | 9086 | [[Uporabnik:BojanR|BojanR]] | 1 |- | 9087 | [[Uporabnik:Bojana.kusic|Bojana.kusic]] | 1 |- | 9088 | [[Uporabnik:Bojanabracic11|Bojanabracic11]] | 1 |- | 9089 | [[Uporabnik:Bogozupancic|Bogozupancic]] | 1 |- | 9090 | [[Uporabnik:BodhisattvaBot|BodhisattvaBot]] | 1 |- | 9091 | [[Uporabnik:Bodecaneza1|Bodecaneza1]] | 1 |- | 9092 | [[Uporabnik:Bobvelikan|Bobvelikan]] | 1 |- | 9093 | [[Uporabnik:Bob Rock|Bob Rock]] | 1 |- | 9094 | [[Uporabnik:Bobosmrade91|Bobosmrade91]] | 1 |- | 9095 | [[Uporabnik:Bobnartj|Bobnartj]] | 1 |- | 9096 | [[Uporabnik:Bobicar1107|Bobicar1107]] | 1 |- | 9097 | [[Uporabnik:Bobek~slwiki|Bobek~slwiki]] | 1 |- | 9098 | [[Uporabnik:Bobby~slwiki|Bobby~slwiki]] | 1 |- | 9099 | [[Uporabnik:B.Nika|B.Nika]] | 1 |- | 9100 | [[Uporabnik:Bmertelj|Bmertelj]] | 1 |- | 9101 | [[Uporabnik:BMC2008|BMC2008]] | 1 |- | 9102 | [[Uporabnik:Bmc100|Bmc100]] | 1 |- | 9103 | [[Uporabnik:B.makarovic|B.makarovic]] | 1 |- | 9104 | [[Uporabnik:Bmacuh|Bmacuh]] | 1 |- | 9105 | [[Uporabnik:*bluebary*|*bluebary*]] | 1 |- | 9106 | [[Uporabnik:Blucija|Blucija]] | 1 |- | 9107 | [[Uporabnik:Bloški Korenjak|Bloški Korenjak]] | 1 |- | 9108 | [[Uporabnik:Blondpower1425|Blondpower1425]] | 1 |- | 9109 | [[Uporabnik:Blondinkaxxx|Blondinkaxxx]] | 1 |- | 9110 | [[Uporabnik:Blondi1|Blondi1]] | 1 |- | 9111 | [[Uporabnik:Blodyavenger|Blodyavenger]] | 1 |- | 9112 | [[Uporabnik:Bljubljek|Bljubljek]] | 1 |- | 9113 | [[Uporabnik:Blinky~slwiki|Blinky~slwiki]] | 1 |- | 9114 | [[Uporabnik:Bleskosek|Bleskosek]] | 1 |- | 9115 | [[Uporabnik:Blend~slwiki|Blend~slwiki]] | 1 |- | 9116 | [[Uporabnik:Bleki13|Bleki13]] | 1 |- | 9117 | [[Uporabnik:Blek178|Blek178]] | 1 |- | 9118 | [[Uporabnik:Bledsforum|Bledsforum]] | 1 |- | 9119 | [[Uporabnik:Blebleb|Blebleb]] | 1 |- | 9120 | [[Uporabnik:Blbec|Blbec]] | 1 |- | 9121 | [[Uporabnik:Blaztheking|Blaztheking]] | 1 |- | 9122 | [[Uporabnik:Blazpo|Blazpo]] | 1 |- | 9123 | [[Uporabnik:Blaz pavzin|Blaz pavzin]] | 1 |- | 9124 | [[Uporabnik:Blaž Logonder|Blaž Logonder]] | 1 |- | 9125 | [[Uporabnik:Blazkolar|Blazkolar]] | 1 |- | 9126 | [[Uporabnik:Blazko|Blazko]] | 1 |- | 9127 | [[Uporabnik:Blažka Plahutnik Baloh|Blažka Plahutnik Baloh]] | 1 |- | 9128 | [[Uporabnik:Blazjensterle|Blazjensterle]] | 1 |- | 9129 | [[Uporabnik:BlazicEro|BlazicEro]] | 1 |- | 9130 | [[Uporabnik:Blaze~slwiki|Blaze~slwiki]] | 1 |- | 9131 | [[Uporabnik:Blazcop|Blazcop]] | 1 |- | 9132 | [[Uporabnik:Blaž-b|Blaž-b]] | 1 |- | 9133 | [[Uporabnik:Blapopugo|Blapopugo]] | 1 |- | 9134 | [[Uporabnik:BlankaSlana|BlankaSlana]] | 1 |- | 9135 | [[Uporabnik:BlankaD|BlankaD]] | 1 |- | 9136 | [[Uporabnik:Blankablagotinšek|Blankablagotinšek]] | 1 |- | 9137 | [[Uporabnik:Blanka123|Blanka123]] | 1 |- | 9138 | [[Uporabnik:Blackreaper201|Blackreaper201]] | 1 |- | 9139 | [[Uporabnik:Blackman1425|Blackman1425]] | 1 |- | 9140 | [[Uporabnik:Blackites|Blackites]] | 1 |- | 9141 | [[Uporabnik:Black hole|Black hole]] | 1 |- | 9142 | [[Uporabnik:Blackhavk|Blackhavk]] | 1 |- | 9143 | [[Uporabnik:Blabla~slwiki|Blabla~slwiki]] | 1 |- | 9144 | [[Uporabnik:Blaaaaz|Blaaaaz]] | 1 |- | 9145 | [[Uporabnik:B.Katja|B.Katja]] | 1 |- | 9146 | [[Uporabnik:Bk16|Bk16]] | 1 |- | 9147 | [[Uporabnik:Bjelcevica|Bjelcevica]] | 1 |- | 9148 | [[Uporabnik:Bizzzy|Bizzzy]] | 1 |- | 9149 | [[Uporabnik:Bizgo|Bizgo]] | 1 |- | 9150 | [[Uporabnik:Bivanusa|Bivanusa]] | 1 |- | 9151 | [[Uporabnik:Biusmudiskačuinnismbiuzaseden|Biusmudiskačuinnismbiuzaseden]] | 1 |- | 9152 | [[Uporabnik:Biskvitek|Biskvitek]] | 1 |- | 9153 | [[Uporabnik:Bippo3010|Bippo3010]] | 1 |- | 9154 | [[Uporabnik:Biografur|Biografur]] | 1 |- | 9155 | [[Uporabnik:Binabambina|Binabambina]] | 1 |- | 9156 | [[Uporabnik:Billisbrother|Billisbrother]] | 1 |- | 9157 | [[Uporabnik:BilJePreprostDan|BilJePreprostDan]] | 1 |- | 9158 | [[Uporabnik:Bilal hotovic|Bilal hotovic]] | 1 |- | 9159 | [[Uporabnik:Bigyd|Bigyd]] | 1 |- | 9160 | [[Uporabnik:Big jernej|Big jernej]] | 1 |- | 9161 | [[Uporabnik:BigDeal|BigDeal]] | 1 |- | 9162 | [[Uporabnik:BigBoo|BigBoo]] | 1 |- | 9163 | [[Uporabnik:Bidl|Bidl]] | 1 |- | 9164 | [[Uporabnik:Bićon2002|Bićon2002]] | 1 |- | 9165 | [[Uporabnik:Bibek45|Bibek45]] | 1 |- | 9166 | [[Uporabnik:Biba8|Biba8]] | 1 |- | 9167 | [[Uporabnik:Bhikkhu Hiriko|Bhikkhu Hiriko]] | 1 |- | 9168 | [[Uporabnik:BHelena|BHelena]] | 1 |- | 9169 | [[Uporabnik:Bezoomie|Bezoomie]] | 1 |- | 9170 | [[Uporabnik:Bezlajka|Bezlajka]] | 1 |- | 9171 | [[Uporabnik:Bežigrad3.G|Bežigrad3.G]] | 1 |- | 9172 | [[Uporabnik:Beži.filozofinji|Beži.filozofinji]] | 1 |- | 9173 | [[Uporabnik:BetaBeta|BetaBeta]] | 1 |- | 9174 | [[Uporabnik:Bessy~slwiki|Bessy~slwiki]] | 1 |- | 9175 | [[Uporabnik:Bessislami|Bessislami]] | 1 |- | 9176 | [[Uporabnik:Beso~slwiki|Beso~slwiki]] | 1 |- | 9177 | [[Uporabnik:Besonderheit|Besonderheit]] | 1 |- | 9178 | [[Uporabnik:Bert Sustar|Bert Sustar]] | 1 |- | 9179 | [[Uporabnik:BertonceljP|BertonceljP]] | 1 |- | 9180 | [[Uporabnik:Bertok~slwiki|Bertok~slwiki]] | 1 |- | 9181 | [[Uporabnik:BER~slwiki|BER~slwiki]] | 1 |- | 9182 | [[Uporabnik:BernardoGui|BernardoGui]] | 1 |- | 9183 | [[Uporabnik:Bernardbosanquet|Bernardbosanquet]] | 1 |- | 9184 | [[Uporabnik:Bernarda Štimac|Bernarda Štimac]] | 1 |- | 9185 | [[Uporabnik:Berlot M.|Berlot M.]] | 1 |- | 9186 | [[Uporabnik:Berlec|Berlec]] | 1 |- | 9187 | [[Uporabnik:Beri~slwiki|Beri~slwiki]] | 1 |- | 9188 | [[Uporabnik:BennyG89|BennyG89]] | 1 |- | 9189 | [[Uporabnik:Ben Mills|Ben Mills]] | 1 |- | 9190 | [[Uporabnik:Benkokretenko|Benkokretenko]] | 1 |- | 9191 | [[Uporabnik:BenjaminStrelec|BenjaminStrelec]] | 1 |- | 9192 | [[Uporabnik:Benjamindzubur|Benjamindzubur]] | 1 |- | 9193 | [[Uporabnik:BenjaminB~slwiki|BenjaminB~slwiki]] | 1 |- | 9194 | [[Uporabnik:Benj05|Benj05]] | 1 |- | 9195 | [[Uporabnik:Benimasa|Benimasa]] | 1 |- | 9196 | [[Uporabnik:BenedicicI|BenedicicI]] | 1 |- | 9197 | [[Uporabnik:BEnc|BEnc]] | 1 |- | 9198 | [[Uporabnik:Bellabr17|Bellabr17]] | 1 |- | 9199 | [[Uporabnik:Belibor|Belibor]] | 1 |- | 9200 | [[Uporabnik:Belen~slwiki|Belen~slwiki]] | 1 |- | 9201 | [[Uporabnik:Belan|Belan]] | 1 |- | 9202 | [[Uporabnik:Bela krajina|Bela krajina]] | 1 |- | 9203 | [[Uporabnik:BekY|BekY]] | 1 |- | 9204 | [[Uporabnik:Beenncc|Beenncc]] | 1 |- | 9205 | [[Uporabnik:Bedak|Bedak]] | 1 |- | 9206 | [[Uporabnik:Beckywithgoodhair|Beckywithgoodhair]] | 1 |- | 9207 | [[Uporabnik:Beatrice~slwiki|Beatrice~slwiki]] | 1 |- | 9208 | [[Uporabnik:Beardfrun|Beardfrun]] | 1 |- | 9209 | [[Uporabnik:Bearboler~slwiki|Bearboler~slwiki]] | 1 |- | 9210 | [[Uporabnik:Bear77~slwiki|Bear77~slwiki]] | 1 |- | 9211 | [[Uporabnik:BDobnikar|BDobnikar]] | 1 |- | 9212 | [[Uporabnik:BCigale|BCigale]] | 1 |- | 9213 | [[Uporabnik:BC19|BC19]] | 1 |- | 9214 | [[Uporabnik:Bbs~slwiki|Bbs~slwiki]] | 1 |- | 9215 | [[Uporabnik:Bbracko|Bbracko]] | 1 |- | 9216 | [[Uporabnik:BBKurt|BBKurt]] | 1 |- | 9217 | [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] | 1 |- | 9218 | [[Uporabnik:Bazoka|Bazoka]] | 1 |- | 9219 | [[Uporabnik:Bazen Kranj|Bazen Kranj]] | 1 |- | 9220 | [[Uporabnik:Bazan~slwiki|Bazan~slwiki]] | 1 |- | 9221 | [[Uporabnik:Batageljeva|Batageljeva]] | 1 |- | 9222 | [[Uporabnik:Bastl|Bastl]] | 1 |- | 9223 | [[Uporabnik:Bastille|Bastille]] | 1 |- | 9224 | [[Uporabnik:BastianF|BastianF]] | 1 |- | 9225 | [[Uporabnik:Bassket1|Bassket1]] | 1 |- | 9226 | [[Uporabnik:Basket|Basket]] | 1 |- | 9227 | [[Uporabnik:Basist3|Basist3]] | 1 |- | 9228 | [[Uporabnik:Basina77|Basina77]] | 1 |- | 9229 | [[Uporabnik:Barpka|Barpka]] | 1 |- | 9230 | [[Uporabnik:Barnina|Barnina]] | 1 |- | 9231 | [[Uporabnik:Barbye~slwiki|Barbye~slwiki]] | 1 |- | 9232 | [[Uporabnik:Barby93|Barby93]] | 1 |- | 9233 | [[Uporabnik:Barby85|Barby85]] | 1 |- | 9234 | [[Uporabnik:Barbssal|Barbssal]] | 1 |- | 9235 | [[Uporabnik:Barbi.g|Barbi.g]] | 1 |- | 9236 | [[Uporabnik:Barbera~slwiki|Barbera~slwiki]] | 1 |- | 9237 | [[Uporabnik:Barbarvid|Barbarvid]] | 1 |- | 9238 | [[Uporabnik:Barbarinko|Barbarinko]] | 1 |- | 9239 | [[Uporabnik:Barbarina~slwiki|Barbarina~slwiki]] | 1 |- | 9240 | [[Uporabnik:Barbara ZRSKP|Barbara ZRSKP]] | 1 |- | 9241 | [[Uporabnik:Barbarazorec86|Barbarazorec86]] | 1 |- | 9242 | [[Uporabnik:Barbarazorc|Barbarazorc]] | 1 |- | 9243 | [[Uporabnik:Barbarazlobec|Barbarazlobec]] | 1 |- | 9244 | [[Uporabnik:Barbara Šut|Barbara Šut]] | 1 |- | 9245 | [[Uporabnik:BarbaraPin|BarbaraPin]] | 1 |- | 9246 | [[Uporabnik:Barbara Nagode|Barbara Nagode]] | 1 |- | 9247 | [[Uporabnik:BarbaraNaglic|BarbaraNaglic]] | 1 |- | 9248 | [[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] | 1 |- | 9249 | [[Uporabnik:Barbara Koren|Barbara Koren]] | 1 |- | 9250 | [[Uporabnik:BarbaraFortuna|BarbaraFortuna]] | 1 |- | 9251 | [[Uporabnik:Barbaraf|Barbaraf]] | 1 |- | 9252 | [[Uporabnik:Barbaradietner|Barbaradietner]] | 1 |- | 9253 | [[Uporabnik:Barbara Božič|Barbara Božič]] | 1 |- | 9254 | [[Uporabnik:Barbara88|Barbara88]] | 1 |- | 9255 | [[Uporabnik:Barbara4|Barbara4]] | 1 |- | 9256 | [[Uporabnik:Barara96|Barara96]] | 1 |- | 9257 | [[Uporabnik:Banmaja|Banmaja]] | 1 |- | 9258 | [[Uporabnik:Banko in metka house|Banko in metka house]] | 1 |- | 9259 | [[Uporabnik:Banka SKB|Banka SKB]] | 1 |- | 9260 | [[Uporabnik:Banja57|Banja57]] | 1 |- | 9261 | [[Uporabnik:Bananana~slwiki|Bananana~slwiki]] | 1 |- | 9262 | [[Uporabnik:BaltićAsja|BaltićAsja]] | 1 |- | 9263 | [[Uporabnik:Balonmi1|Balonmi1]] | 1 |- | 9264 | [[Uporabnik:Baller014|Baller014]] | 1 |- | 9265 | [[Uporabnik:Baleynet|Baleynet]] | 1 |- | 9266 | [[Uporabnik:Balet~slwiki|Balet~slwiki]] | 1 |- | 9267 | [[Uporabnik:Baletna šola|Baletna šola]] | 1 |- | 9268 | [[Uporabnik:Baldrick90~slwiki|Baldrick90~slwiki]] | 1 |- | 9269 | [[Uporabnik:BADmanX|BADmanX]] | 1 |- | 9270 | [[Uporabnik:Badggfdsky|Badggfdsky]] | 1 |- | 9271 | [[Uporabnik:Bacic8|Bacic8]] | 1 |- | 9272 | [[Uporabnik:Baby born|Baby born]] | 1 |- | 9273 | [[Uporabnik:BabsiGirl|BabsiGirl]] | 1 |- | 9274 | [[Uporabnik:Babo8|Babo8]] | 1 |- | 9275 | [[Uporabnik:Babic.simona|Babic.simona]] | 1 |- | 9276 | [[Uporabnik:Ba77na|Ba77na]] | 1 |- | 9277 | [[Uporabnik:B186|B186]] | 1 |- | 9278 | [[Uporabnik:B15563T5|B15563T5]] | 1 |- | 9279 | [[Uporabnik:A. Zunic|A. Zunic]] | 1 |- | 9280 | [[Uporabnik:Azricek|Azricek]] | 1 |- | 9281 | [[Uporabnik:Azoogle|Azoogle]] | 1 |- | 9282 | [[Uporabnik:Azerty123~slwiki|Azerty123~slwiki]] | 1 |- | 9283 | [[Uporabnik:Avtobusieu|Avtobusieu]] | 1 |- | 9284 | [[Uporabnik:Avsenique|Avsenique]] | 1 |- | 9285 | [[Uporabnik:Avrilkikchy|Avrilkikchy]] | 1 |- | 9286 | [[Uporabnik:Avril456|Avril456]] | 1 |- | 9287 | [[Uporabnik:Avrelius89|Avrelius89]] | 1 |- | 9288 | [[Uporabnik:AvramHaf|AvramHaf]] | 1 |- | 9289 | [[Uporabnik:Avionzum|Avionzum]] | 1 |- | 9290 | [[Uporabnik:Aviatoraa|Aviatoraa]] | 1 |- | 9291 | [[Uporabnik:Avenibeni555|Avenibeni555]] | 1 |- | 9292 | [[Uporabnik:Avantgarda|Avantgarda]] | 1 |- | 9293 | [[Uporabnik:Avani|Avani]] | 1 |- | 9294 | [[Uporabnik:Av545|Av545]] | 1 |- | 9295 | [[Uporabnik:Autumn bug|Autumn bug]] | 1 |- | 9296 | [[Uporabnik:Aurorra|Aurorra]] | 1 |- | 9297 | [[Uporabnik:August 25th|August 25th]] | 1 |- | 9298 | [[Uporabnik:Aufla|Aufla]] | 1 |- | 9299 | [[Uporabnik:AudiBoy|AudiBoy]] | 1 |- | 9300 | [[Uporabnik:Aublica|Aublica]] | 1 |- | 9301 | [[Uporabnik:Atrivadoo|Atrivadoo]] | 1 |- | 9302 | [[Uporabnik:Atlikta|Atlikta]] | 1 |- | 9303 | [[Uporabnik:Athkalany|Athkalany]] | 1 |- | 9304 | [[Uporabnik:Atebazile|Atebazile]] | 1 |- | 9305 | [[Uporabnik:Atacama~slwiki|Atacama~slwiki]] | 1 |- | 9306 | [[Uporabnik:Astridb|Astridb]] | 1 |- | 9307 | [[Uporabnik:Astreriks|Astreriks]] | 1 |- | 9308 | [[Uporabnik:Astamfelj29|Astamfelj29]] | 1 |- | 9309 | [[Uporabnik:Assasya|Assasya]] | 1 |- | 9310 | [[Uporabnik:Aspirinix|Aspirinix]] | 1 |- | 9311 | [[Uporabnik:Aspie-girl|Aspie-girl]] | 1 |- | 9312 | [[Uporabnik:Aspera|Aspera]] | 1 |- | 9313 | [[Uporabnik:Aspazija|Aspazija]] | 1 |- | 9314 | [[Uporabnik:Aslibar|Aslibar]] | 1 |- | 9315 | [[Uporabnik:A skuba|A skuba]] | 1 |- | 9316 | [[Uporabnik:Askerbinek|Askerbinek]] | 1 |- | 9317 | [[Uporabnik:Askavik|Askavik]] | 1 |- | 9318 | [[Uporabnik:Asja Udovič|Asja Udovič]] | 1 |- | 9319 | [[Uporabnik:Asitab|Asitab]] | 1 |- | 9320 | [[Uporabnik:Asistent6360|Asistent6360]] | 1 |- | 9321 | [[Uporabnik:Asiren|Asiren]] | 1 |- | 9322 | [[Uporabnik:Asinkovec|Asinkovec]] | 1 |- | 9323 | [[Uporabnik:Asim2222|Asim2222]] | 1 |- | 9324 | [[Uporabnik:Asicevnejc|Asicevnejc]] | 1 |- | 9325 | [[Uporabnik:ASDFHJPO|ASDFHJPO]] | 1 |- | 9326 | [[Uporabnik:Asam|Asam]] | 1 |- | 9327 | [[Uporabnik:Artymk4|Artymk4]] | 1 |- | 9328 | [[Uporabnik:Artixi|Artixi]] | 1 |- | 9329 | [[Uporabnik:Articolo21articolo21|Articolo21articolo21]] | 1 |- | 9330 | [[Uporabnik:Arthouse~slwiki|Arthouse~slwiki]] | 1 |- | 9331 | [[Uporabnik:Arslankral2|Arslankral2]] | 1 |- | 9332 | [[Uporabnik:Arrhenius13|Arrhenius13]] | 1 |- | 9333 | [[Uporabnik:Arny...|Arny...]] | 1 |- | 9334 | [[Uporabnik:Arnoldkul|Arnoldkul]] | 1 |- | 9335 | [[Uporabnik:ArnoLagrange|ArnoLagrange]] | 1 |- | 9336 | [[Uporabnik:Armin.99|Armin.99]] | 1 |- | 9337 | [[Uporabnik:Armin1993|Armin1993]] | 1 |- | 9338 | [[Uporabnik:Arkomatej|Arkomatej]] | 1 |- | 9339 | [[Uporabnik:ARKING|ARKING]] | 1 |- | 9340 | [[Uporabnik:Arka~slwiki|Arka~slwiki]] | 1 |- | 9341 | [[Uporabnik:Ark25|Ark25]] | 1 |- | 9342 | [[Uporabnik:Aristox~slwiki|Aristox~slwiki]] | 1 |- | 9343 | [[Uporabnik:Ariseroad~slwiki|Ariseroad~slwiki]] | 1 |- | 9344 | [[Uporabnik:Arhitekt|Arhitekt]] | 1 |- | 9345 | [[Uporabnik:Are~slwiki|Are~slwiki]] | 1 |- | 9346 | [[Uporabnik:Arci.rok|Arci.rok]] | 1 |- | 9347 | [[Uporabnik:ArchiverAO|ArchiverAO]] | 1 |- | 9348 | [[Uporabnik:Arcanne13|Arcanne13]] | 1 |- | 9349 | [[Uporabnik:Arbalast|Arbalast]] | 1 |- | 9350 | [[Uporabnik:Aras~slwiki|Aras~slwiki]] | 1 |- | 9351 | [[Uporabnik:Arassara99|Arassara99]] | 1 |- | 9352 | [[Uporabnik:Aramabub|Aramabub]] | 1 |- | 9353 | [[Uporabnik:ARaleksandr|ARaleksandr]] | 1 |- | 9354 | [[Uporabnik:Aral.aral|Aral.aral]] | 1 |- | 9355 | [[Uporabnik:Aralara|Aralara]] | 1 |- | 9356 | [[Uporabnik:Ar63030046|Ar63030046]] | 1 |- | 9357 | [[Uporabnik:Aquatic Magma|Aquatic Magma]] | 1 |- | 9358 | [[Uporabnik:Apzup|Apzup]] | 1 |- | 9359 | [[Uporabnik:Apzmb|Apzmb]] | 1 |- | 9360 | [[Uporabnik:Apyon|Apyon]] | 1 |- | 9361 | [[Uporabnik:Apreloznik|Apreloznik]] | 1 |- | 9362 | [[Uporabnik:Apovsnar|Apovsnar]] | 1 |- | 9363 | [[Uporabnik:Apolon.blue7|Apolon.blue7]] | 1 |- | 9364 | [[Uporabnik:Aphrodite 01|Aphrodite 01]] | 1 |- | 9365 | [[Uporabnik:Apcbg|Apcbg]] | 1 |- | 9366 | [[Uporabnik:AP2021JANI|AP2021JANI]] | 1 |- | 9367 | [[Uporabnik:A. Ozebek|A. Ozebek]] | 1 |- | 9368 | [[Uporabnik:Anzze99|Anzze99]] | 1 |- | 9369 | [[Uporabnik:Anzhee|Anzhee]] | 1 |- | 9370 | [[Uporabnik:Anzeto|Anzeto]] | 1 |- | 9371 | [[Uporabnik:Anze Seifert|Anze Seifert]] | 1 |- | 9372 | [[Uporabnik:Anžeš|Anžeš]] | 1 |- | 9373 | [[Uporabnik:Anže Palka|Anže Palka]] | 1 |- | 9374 | [[Uporabnik:AnžeKovač17|AnžeKovač17]] | 1 |- | 9375 | [[Uporabnik:Anzejazbec|Anzejazbec]] | 1 |- | 9376 | [[Uporabnik:Anzej11|Anzej11]] | 1 |- | 9377 | [[Uporabnik:Anzegrom|Anzegrom]] | 1 |- | 9378 | [[Uporabnik:Anzecokl|Anzecokl]] | 1 |- | 9379 | [[Uporabnik:Anze63050134|Anze63050134]] | 1 |- | 9380 | [[Uporabnik:Anze13|Anze13]] | 1 |- | 9381 | [[Uporabnik:AnyZ|AnyZ]] | 1 |- | 9382 | [[Uporabnik:Anya J 89|Anya J 89]] | 1 |- | 9383 | [[Uporabnik:Anya92|Anya92]] | 1 |- | 9384 | [[Uporabnik:Antropomorfna|Antropomorfna]] | 1 |- | 9385 | [[Uporabnik:Antonpodbevšek|Antonpodbevšek]] | 1 |- | 9386 | [[Uporabnik:Antonio Margheriti|Antonio Margheriti]] | 1 |- | 9387 | [[Uporabnik:AnTomk|AnTomk]] | 1 |- | 9388 | [[Uporabnik:AntiKrist|AntiKrist]] | 1 |- | 9389 | [[Uporabnik:Antigona13|Antigona13]] | 1 |- | 9390 | [[Uporabnik:Anthony Pierre|Anthony Pierre]] | 1 |- | 9391 | [[Uporabnik:ANtanja|ANtanja]] | 1 |- | 9392 | [[Uporabnik:Ansaj|Ansaj]] | 1 |- | 9393 | [[Uporabnik:Anonydog|Anonydog]] | 1 |- | 9394 | [[Uporabnik:Anonimo~slwiki|Anonimo~slwiki]] | 1 |- | 9395 | [[Uporabnik:Anonimni1998|Anonimni1998]] | 1 |- | 9396 | [[Uporabnik:Anon1995|Anon1995]] | 1 |- | 9397 | [[Uporabnik:Anomaribor|Anomaribor]] | 1 |- | 9398 | [[Uporabnik:Anny thegrilthatlovesrock|Anny thegrilthatlovesrock]] | 1 |- | 9399 | [[Uporabnik:Ann~slwiki|Ann~slwiki]] | 1 |- | 9400 | [[Uporabnik:Annnci|Annnci]] | 1 |- | 9401 | [[Uporabnik:Annjast955|Annjast955]] | 1 |- | 9402 | [[Uporabnik:Annika~slwiki|Annika~slwiki]] | 1 |- | 9403 | [[Uporabnik:Anna Verest|Anna Verest]] | 1 |- | 9404 | [[Uporabnik:Anna Roversi|Anna Roversi]] | 1 |- | 9405 | [[Uporabnik:Annamariagrego|Annamariagrego]] | 1 |- | 9406 | [[Uporabnik:Annales Nina|Annales Nina]] | 1 |- | 9407 | [[Uporabnik:Anna KariNa|Anna KariNa]] | 1 |- | 9408 | [[Uporabnik:Anna333|Anna333]] | 1 |- | 9409 | [[Uporabnik:Anksioznisamorog|Anksioznisamorog]] | 1 |- | 9410 | [[Uporabnik:AnkaP|AnkaP]] | 1 |- | 9411 | [[Uporabnik:Anjuh|Anjuh]] | 1 |- | 9412 | [[Uporabnik:Anja.zontar|Anja.zontar]] | 1 |- | 9413 | [[Uporabnik:Anjazima|Anjazima]] | 1 |- | 9414 | [[Uporabnik:AnjaZ21|AnjaZ21]] | 1 |- | 9415 | [[Uporabnik:Anja ugrin|Anja ugrin]] | 1 |- | 9416 | [[Uporabnik:Anja Šuštar|Anja Šuštar]] | 1 |- | 9417 | [[Uporabnik:Anjastrukelj|Anjastrukelj]] | 1 |- | 9418 | [[Uporabnik:Anjastroj|Anjastroj]] | 1 |- | 9419 | [[Uporabnik:Anjaslokan|Anjaslokan]] | 1 |- | 9420 | [[Uporabnik:Anjasle|Anjasle]] | 1 |- | 9421 | [[Uporabnik:Anjasergeja|Anjasergeja]] | 1 |- | 9422 | [[Uporabnik:Anja Šeg|Anja Šeg]] | 1 |- | 9423 | [[Uporabnik:Anjasavli|Anjasavli]] | 1 |- | 9424 | [[Uporabnik:Anja Ržišnik|Anja Ržišnik]] | 1 |- | 9425 | [[Uporabnik:AnjaRu|AnjaRu]] | 1 |- | 9426 | [[Uporabnik:Anja Rasp|Anja Rasp]] | 1 |- | 9427 | [[Uporabnik:Anja Podlesek|Anja Podlesek]] | 1 |- | 9428 | [[Uporabnik:Anja pišek|Anja pišek]] | 1 |- | 9429 | [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] | 1 |- | 9430 | [[Uporabnik:Anjap19|Anjap19]] | 1 |- | 9431 | [[Uporabnik:Anjaorehek|Anjaorehek]] | 1 |- | 9432 | [[Uporabnik:Anja.Nikimi|Anja.Nikimi]] | 1 |- | 9433 | [[Uporabnik:Anja&Natasa|Anja&Natasa]] | 1 |- | 9434 | [[Uporabnik:AnjaMik~slwiki|AnjaMik~slwiki]] | 1 |- | 9435 | [[Uporabnik:Anjam95|Anjam95]] | 1 |- | 9436 | [[Uporabnik:Anja Lipovšek|Anja Lipovšek]] | 1 |- | 9437 | [[Uporabnik:Anjalahne|Anjalahne]] | 1 |- | 9438 | [[Uporabnik:Anja Kristan|Anja Kristan]] | 1 |- | 9439 | [[Uporabnik:Anjakra|Anjakra]] | 1 |- | 9440 | [[Uporabnik:Anjakovsca|Anjakovsca]] | 1 |- | 9441 | [[Uporabnik:Anjakotnik|Anjakotnik]] | 1 |- | 9442 | [[Uporabnik:AnjaKostrevc|AnjaKostrevc]] | 1 |- | 9443 | [[Uporabnik:Anja Kodermac|Anja Kodermac]] | 1 |- | 9444 | [[Uporabnik:Anjajug|Anjajug]] | 1 |- | 9445 | [[Uporabnik:Anjajen|Anjajen]] | 1 |- | 9446 | [[Uporabnik:Anjajaja|Anjajaja]] | 1 |- | 9447 | [[Uporabnik:Anja Grmovšek|Anja Grmovšek]] | 1 |- | 9448 | [[Uporabnik:Anja.golek|Anja.golek]] | 1 |- | 9449 | [[Uporabnik:Anja.d10|Anja.d10]] | 1 |- | 9450 | [[Uporabnik:Anjacehnar|Anjacehnar]] | 1 |- | 9451 | [[Uporabnik:Anjacbr|Anjacbr]] | 1 |- | 9452 | [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] | 1 |- | 9453 | [[Uporabnik:Anjaalic87|Anjaalic87]] | 1 |- | 9454 | [[Uporabnik:Anjaab27|Anjaab27]] | 1 |- | 9455 | [[Uporabnik:Anja990|Anja990]] | 1 |- | 9456 | [[Uporabnik:Anja87|Anja87]] | 1 |- | 9457 | [[Uporabnik:Anja8|Anja8]] | 1 |- | 9458 | [[Uporabnik:Anja366|Anja366]] | 1 |- | 9459 | [[Uporabnik:Anja161|Anja161]] | 1 |- | 9460 | [[Uporabnik:Anittta|Anittta]] | 1 |- | 9461 | [[Uporabnik:Anitram~slwiki|Anitram~slwiki]] | 1 |- | 9462 | [[Uporabnik:Anitkris|Anitkris]] | 1 |- | 9463 | [[Uporabnik:Anitka36|Anitka36]] | 1 |- | 9464 | [[Uporabnik:Anita~slwiki|Anita~slwiki]] | 1 |- | 9465 | [[Uporabnik:AnitaMenc|AnitaMenc]] | 1 |- | 9466 | [[Uporabnik:Anita M.|Anita M.]] | 1 |- | 9467 | [[Uporabnik:Anita hozjan|Anita hozjan]] | 1 |- | 9468 | [[Uporabnik:Anita Dobrotinšek|Anita Dobrotinšek]] | 1 |- | 9469 | [[Uporabnik:Anita DE|Anita DE]] | 1 |- | 9470 | [[Uporabnik:AnitaBahor|AnitaBahor]] | 1 |- | 9471 | [[Uporabnik:Anita 8|Anita 8]] | 1 |- | 9472 | [[Uporabnik:Anita3gbezi|Anita3gbezi]] | 1 |- | 9473 | [[Uporabnik:Anina Peric|Anina Peric]] | 1 |- | 9474 | [[Uporabnik:AnimiranPiflar|AnimiranPiflar]] | 1 |- | 9475 | [[Uporabnik:Anime~slwiki|Anime~slwiki]] | 1 |- | 9476 | [[Uporabnik:Anikaz|Anikaz]] | 1 |- | 9477 | [[Uporabnik:Anielat|Anielat]] | 1 |- | 9478 | [[Uporabnik:Anibas007|Anibas007]] | 1 |- | 9479 | [[Uporabnik:Anhazl|Anhazl]] | 1 |- | 9480 | [[Uporabnik:Angreif|Angreif]] | 1 |- | 9481 | [[Uporabnik:Anglistka|Anglistka]] | 1 |- | 9482 | [[Uporabnik:Angelika146|Angelika146]] | 1 |- | 9483 | [[Uporabnik:AnGaSlo2004|AnGaSlo2004]] | 1 |- | 9484 | [[Uporabnik:Anesa.sabic|Anesa.sabic]] | 1 |- | 9485 | [[Uporabnik:Anelenay|Anelenay]] | 1 |- | 9486 | [[Uporabnik:Anej Markočič|Anej Markočič]] | 1 |- | 9487 | [[Uporabnik:Anejbr|Anejbr]] | 1 |- | 9488 | [[Uporabnik:Aneja savli|Aneja savli]] | 1 |- | 9489 | [[Uporabnik:Anegov92|Anegov92]] | 1 |- | 9490 | [[Uporabnik:AneAK|AneAK]] | 1 |- | 9491 | [[Uporabnik:Andyoudiditverynice|Andyoudiditverynice]] | 1 |- | 9492 | [[Uporabnik:AndyKamy|AndyKamy]] | 1 |- | 9493 | [[Uporabnik:Andyka|Andyka]] | 1 |- | 9494 | [[Uporabnik:AndyG|AndyG]] | 1 |- | 9495 | [[Uporabnik:Androman00|Androman00]] | 1 |- | 9496 | [[Uporabnik:Androeditor|Androeditor]] | 1 |- | 9497 | [[Uporabnik:Andro23|Andro23]] | 1 |- | 9498 | [[Uporabnik:Andrijano1|Andrijano1]] | 1 |- | 9499 | [[Uporabnik:Andreus~slwiki|Andreus~slwiki]] | 1 |- | 9500 | [[Uporabnik:Andretrat95|Andretrat95]] | 1 |- | 9501 | [[Uporabnik:AndrejZupe|AndrejZupe]] | 1 |- | 9502 | [[Uporabnik:AndrejZagar|AndrejZagar]] | 1 |- | 9503 | [[Uporabnik:Andrej Vončina|Andrej Vončina]] | 1 |- | 9504 | [[Uporabnik:Andrej.slo|Andrej.slo]] | 1 |- | 9505 | [[Uporabnik:Andrej Rozman|Andrej Rozman]] | 1 |- | 9506 | [[Uporabnik:Andrejpr|Andrejpr]] | 1 |- | 9507 | [[Uporabnik:Andrej.Perkus|Andrej.Perkus]] | 1 |- | 9508 | [[Uporabnik:Andrej Nahtigal|Andrej Nahtigal]] | 1 |- | 9509 | [[Uporabnik:AndrejmurG|AndrejmurG]] | 1 |- | 9510 | [[Uporabnik:Andrej.mirt|Andrej.mirt]] | 1 |- | 9511 | [[Uporabnik:Andrejlovec|Andrejlovec]] | 1 |- | 9512 | [[Uporabnik:Andrej.kastelic|Andrej.kastelic]] | 1 |- | 9513 | [[Uporabnik:AndrejGm|AndrejGm]] | 1 |- | 9514 | [[Uporabnik:Andrejcic Anja|Andrejcic Anja]] | 1 |- | 9515 | [[Uporabnik:Andrej Bizjak|Andrej Bizjak]] | 1 |- | 9516 | [[Uporabnik:Andreja.zupancic|Andreja.zupancic]] | 1 |- | 9517 | [[Uporabnik:Andreja Udovč 27|Andreja Udovč 27]] | 1 |- | 9518 | [[Uporabnik:Andreja Štimpfel|Andreja Štimpfel]] | 1 |- | 9519 | [[Uporabnik:Andreja Štemberger|Andreja Štemberger]] | 1 |- | 9520 | [[Uporabnik:Andrejas94|Andrejas94]] | 1 |- | 9521 | [[Uporabnik:Andreja Primožič|Andreja Primožič]] | 1 |- | 9522 | [[Uporabnik:Andrejapockaj|Andrejapockaj]] | 1 |- | 9523 | [[Uporabnik:AndrejaPevec|AndrejaPevec]] | 1 |- | 9524 | [[Uporabnik:Andrejam|Andrejam]] | 1 |- | 9525 | [[Uporabnik:AndrejaJe|AndrejaJe]] | 1 |- | 9526 | [[Uporabnik:Andrejaabb|Andrejaabb]] | 1 |- | 9527 | [[Uporabnik:Andreja386|Andreja386]] | 1 |- | 9528 | [[Uporabnik:Andrej85|Andrej85]] | 1 |- | 9529 | [[Uporabnik:Andrej84|Andrej84]] | 1 |- | 9530 | [[Uporabnik:Andrej63040081|Andrej63040081]] | 1 |- | 9531 | [[Uporabnik:Andrej5632|Andrej5632]] | 1 |- | 9532 | [[Uporabnik:Andrej55|Andrej55]] | 1 |- | 9533 | [[Uporabnik:Andrej1997|Andrej1997]] | 1 |- | 9534 | [[Uporabnik:Andrej1300|Andrej1300]] | 1 |- | 9535 | [[Uporabnik:Andrej 107|Andrej 107]] | 1 |- | 9536 | [[Uporabnik:Andreios~slwiki|Andreios~slwiki]] | 1 |- | 9537 | [[Uporabnik:Andreask~slwiki|Andreask~slwiki]] | 1 |- | 9538 | [[Uporabnik:Andrea1995|Andrea1995]] | 1 |- | 9539 | [[Uporabnik:Andraž Stevanovski|Andraž Stevanovski]] | 1 |- | 9540 | [[Uporabnik:AndrazStefe|AndrazStefe]] | 1 |- | 9541 | [[Uporabnik:Andrazhren|Andrazhren]] | 1 |- | 9542 | [[Uporabnik:Andraž|Andraž]] | 1 |- | 9543 | [[Uporabnik:Andlej91|Andlej91]] | 1 |- | 9544 | [[Uporabnik:Andie.kos|Andie.kos]] | 1 |- | 9545 | [[Uporabnik:Andee~slwiki|Andee~slwiki]] | 1 |- | 9546 | [[Uporabnik:Ancytjasy|Ancytjasy]] | 1 |- | 9547 | [[Uporabnik:Ancsibedics|Ancsibedics]] | 1 |- | 9548 | [[Uporabnik:Anclin|Anclin]] | 1 |- | 9549 | [[Uporabnik:Anck|Anck]] | 1 |- | 9550 | [[Uporabnik:Anci.zagar|Anci.zagar]] | 1 |- | 9551 | [[Uporabnik:Ancibananci|Ancibananci]] | 1 |- | 9552 | [[Uporabnik:Anchy,sk16|Anchy,sk16]] | 1 |- | 9553 | [[Uporabnik:Anchys|Anchys]] | 1 |- | 9554 | [[Uporabnik:Anchy-9|Anchy-9]] | 1 |- | 9555 | [[Uporabnik:Ancheq|Ancheq]] | 1 |- | 9556 | [[Uporabnik:Ancaa|Ancaa]] | 1 |- | 9557 | [[Uporabnik:Anazus|Anazus]] | 1 |- | 9558 | [[Uporabnik:Ana Žnideršič|Ana Žnideršič]] | 1 |- | 9559 | [[Uporabnik:Ana.z|Ana.z]] | 1 |- | 9560 | [[Uporabnik:Ana.vertacnik|Ana.vertacnik]] | 1 |- | 9561 | [[Uporabnik:Ana Valič|Ana Valič]] | 1 |- | 9562 | [[Uporabnik:Anaurh|Anaurh]] | 1 |- | 9563 | [[Uporabnik:Anaule|Anaule]] | 1 |- | 9564 | [[Uporabnik:Ana Šuštar|Ana Šuštar]] | 1 |- | 9565 | [[Uporabnik:×AnAsTaZiJa×|×AnAsTaZiJa×]] | 1 |- | 9566 | [[Uporabnik:Anastasya~slwiki|Anastasya~slwiki]] | 1 |- | 9567 | [[Uporabnik:Ana Staresinic|Ana Staresinic]] | 1 |- | 9568 | [[Uporabnik:AnaSodnik|AnaSodnik]] | 1 |- | 9569 | [[Uporabnik:Ana.slabe|Ana.slabe]] | 1 |- | 9570 | [[Uporabnik:AnaSl|AnaSl]] | 1 |- | 9571 | [[Uporabnik:Anasedmak|Anasedmak]] | 1 |- | 9572 | [[Uporabnik:Ana.rutar|Ana.rutar]] | 1 |- | 9573 | [[Uporabnik:AnaRejec5|AnaRejec5]] | 1 |- | 9574 | [[Uporabnik:Ana Radovič|Ana Radovič]] | 1 |- | 9575 | [[Uporabnik:Anapsih|Anapsih]] | 1 |- | 9576 | [[Uporabnik:Ana.prodanovic|Ana.prodanovic]] | 1 |- | 9577 | [[Uporabnik:Ana pretnar|Ana pretnar]] | 1 |- | 9578 | [[Uporabnik:Ana Potokar|Ana Potokar]] | 1 |- | 9579 | [[Uporabnik:Ana Pivk|Ana Pivk]] | 1 |- | 9580 | [[Uporabnik:Anaostra|Anaostra]] | 1 |- | 9581 | [[Uporabnik:Ananika152|Ananika152]] | 1 |- | 9582 | [[Uporabnik:Anana~slwiki|Anana~slwiki]] | 1 |- | 9583 | [[Uporabnik:Ana Meglič88|Ana Meglič88]] | 1 |- | 9584 | [[Uporabnik:Anamari Pečan|Anamari Pečan]] | 1 |- | 9585 | [[Uporabnik:Anamari M|Anamari M]] | 1 |- | 9586 | [[Uporabnik:Anamarija Kraševec|Anamarija Kraševec]] | 1 |- | 9587 | [[Uporabnik:Anamarijak97|Anamarijak97]] | 1 |- | 9588 | [[Uporabnik:AnamarijaBru|AnamarijaBru]] | 1 |- | 9589 | [[Uporabnik:Anamarija3|Anamarija3]] | 1 |- | 9590 | [[Uporabnik:Anamarija22|Anamarija22]] | 1 |- | 9591 | [[Uporabnik:Ana Maria Davidovič|Ana Maria Davidovič]] | 1 |- | 9592 | [[Uporabnik:Anamanca|Anamanca]] | 1 |- | 9593 | [[Uporabnik:Ana, Maksima|Ana, Maksima]] | 1 |- | 9594 | [[Uporabnik:Anamak13|Anamak13]] | 1 |- | 9595 | [[Uporabnik:Analina~slwiki|Analina~slwiki]] | 1 |- | 9596 | [[Uporabnik:Ana Leskovšek|Ana Leskovšek]] | 1 |- | 9597 | [[Uporabnik:AnaKrmpotic|AnaKrmpotic]] | 1 |- | 9598 | [[Uporabnik:AnaKriznar|AnaKriznar]] | 1 |- | 9599 | [[Uporabnik:Anako1|Anako1]] | 1 |- | 9600 | [[Uporabnik:AnaKo|AnaKo]] | 1 |- | 9601 | [[Uporabnik:Anaknez|Anaknez]] | 1 |- | 9602 | [[Uporabnik:Anajid|Anajid]] | 1 |- | 9603 | [[Uporabnik:Anajeraj19|Anajeraj19]] | 1 |- | 9604 | [[Uporabnik:Ana Jeraj|Ana Jeraj]] | 1 |- | 9605 | [[Uporabnik:AnaJanc|AnaJanc]] | 1 |- | 9606 | [[Uporabnik:Anais|Anais]] | 1 |- | 9607 | [[Uporabnik:Ana Grčar|Ana Grčar]] | 1 |- | 9608 | [[Uporabnik:Ana G. Godec|Ana G. Godec]] | 1 |- | 9609 | [[Uporabnik:Ana.filipic|Ana.filipic]] | 1 |- | 9610 | [[Uporabnik:Anaf|Anaf]] | 1 |- | 9611 | [[Uporabnik:Ana Ermelinda|Ana Ermelinda]] | 1 |- | 9612 | [[Uporabnik:Ana.bajc|Ana.bajc]] | 1 |- | 9613 | [[Uporabnik:Anaa1|Anaa1]] | 1 |- | 9614 | [[Uporabnik:Ana89~slwiki|Ana89~slwiki]] | 1 |- | 9615 | [[Uporabnik:Ana122333|Ana122333]] | 1 |- | 9616 | [[Uporabnik:A&N|A&N]] | 1 |- | 9617 | [[Uporabnik:Amt95|Amt95]] | 1 |- | 9618 | [[Uporabnik:AMRogelj|AMRogelj]] | 1 |- | 9619 | [[Uporabnik:Ampod|Ampod]] | 1 |- | 9620 | [[Uporabnik:Amorosina88|Amorosina88]] | 1 |- | 9621 | [[Uporabnik:Amitri~slwiki|Amitri~slwiki]] | 1 |- | 9622 | [[Uporabnik:Amfibian|Amfibian]] | 1 |- | 9623 | [[Uporabnik:AMeterc|AMeterc]] | 1 |- | 9624 | [[Uporabnik:Amelia28102009|Amelia28102009]] | 1 |- | 9625 | [[Uporabnik:Amboš.|Amboš.]] | 1 |- | 9626 | [[Uporabnik:Amba~slwiki|Amba~slwiki]] | 1 |- | 9627 | [[Uporabnik:Ambala|Ambala]] | 1 |- | 9628 | [[Uporabnik:AmandaL|AmandaL]] | 1 |- | 9629 | [[Uporabnik:Amalija Bregar|Amalija Bregar]] | 1 |- | 9630 | [[Uporabnik:Amadejturk|Amadejturk]] | 1 |- | 9631 | [[Uporabnik:Amadej Škibin|Amadej Škibin]] | 1 |- | 9632 | [[Uporabnik:AmadejaL|AmadejaL]] | 1 |- | 9633 | [[Uporabnik:AmadeaKovic|AmadeaKovic]] | 1 |- | 9634 | [[Uporabnik:Am1978|Am1978]] | 1 |- | 9635 | [[Uporabnik:Alvin muhadzic|Alvin muhadzic]] | 1 |- | 9636 | [[Uporabnik:Alves~slwiki|Alves~slwiki]] | 1 |- | 9637 | [[Uporabnik:Alukan|Alukan]] | 1 |- | 9638 | [[Uporabnik:Altroo32|Altroo32]] | 1 |- | 9639 | [[Uporabnik:Altmed|Altmed]] | 1 |- | 9640 | [[Uporabnik:Alternativa2|Alternativa2]] | 1 |- | 9641 | [[Uporabnik:Alternativa|Alternativa]] | 1 |- | 9642 | [[Uporabnik:Alter Fritz|Alter Fritz]] | 1 |- | 9643 | [[Uporabnik:Al~slwiki|Al~slwiki]] | 1 |- | 9644 | [[Uporabnik:Aloulore|Aloulore]] | 1 |- | 9645 | [[Uporabnik:Alostari|Alostari]] | 1 |- | 9646 | [[Uporabnik:Alojzij Gričnik|Alojzij Gričnik]] | 1 |- | 9647 | [[Uporabnik:Alojz9|Alojz9]] | 1 |- | 9648 | [[Uporabnik:Almanika|Almanika]] | 1 |- | 9649 | [[Uporabnik:Alma Lončar|Alma Lončar]] | 1 |- | 9650 | [[Uporabnik:Alma.Klaric|Alma.Klaric]] | 1 |- | 9651 | [[Uporabnik:Alma123alma|Alma123alma]] | 1 |- | 9652 | [[Uporabnik:Alm76fym|Alm76fym]] | 1 |- | 9653 | [[Uporabnik:Allo002|Allo002]] | 1 |- | 9654 | [[Uporabnik:Allinweth|Allinweth]] | 1 |- | 9655 | [[Uporabnik:Alligang|Alligang]] | 1 |- | 9656 | [[Uporabnik:Al Lavrencic|Al Lavrencic]] | 1 |- | 9657 | [[Uporabnik:All4lhasas|All4lhasas]] | 1 |- | 9658 | [[Uporabnik:Aljoškec|Aljoškec]] | 1 |- | 9659 | [[Uporabnik:Aljosa Tavcar|Aljosa Tavcar]] | 1 |- | 9660 | [[Uporabnik:Aljosalindic|Aljosalindic]] | 1 |- | 9661 | [[Uporabnik:Aljosabirk|Aljosabirk]] | 1 |- | 9662 | [[Uporabnik:Aljos|Aljos]] | 1 |- | 9663 | [[Uporabnik:AljHe|AljHe]] | 1 |- | 9664 | [[Uporabnik:Aljazy19|Aljazy19]] | 1 |- | 9665 | [[Uporabnik:Aljazkavcic|Aljazkavcic]] | 1 |- | 9666 | [[Uporabnik:Aljaž Jelen|Aljaž Jelen]] | 1 |- | 9667 | [[Uporabnik:Aljazcus|Aljazcus]] | 1 |- | 9668 | [[Uporabnik:Aljaž Benčič|Aljaž Benčič]] | 1 |- | 9669 | [[Uporabnik:Aljazbastic|Aljazbastic]] | 1 |- | 9670 | [[Uporabnik:Aljaz86|Aljaz86]] | 1 |- | 9671 | [[Uporabnik:Aljaz 2000|Aljaz 2000]] | 1 |- | 9672 | [[Uporabnik:Alja~slwiki|Alja~slwiki]] | 1 |- | 9673 | [[Uporabnik:Aljancic|Aljancic]] | 1 |- | 9674 | [[Uporabnik:Alja Mahkovic|Alja Mahkovic]] | 1 |- | 9675 | [[Uporabnik:Aljakuhar|Aljakuhar]] | 1 |- | 9676 | [[Uporabnik:AljaKrižanec|AljaKrižanec]] | 1 |- | 9677 | [[Uporabnik:Alja.klinkon|Alja.klinkon]] | 1 |- | 9678 | [[Uporabnik:Aljaklapsic|Aljaklapsic]] | 1 |- | 9679 | [[Uporabnik:Alja98|Alja98]] | 1 |- | 9680 | [[Uporabnik:Alice558|Alice558]] | 1 |- | 9681 | [[Uporabnik:Alfa Omega|Alfa Omega]] | 1 |- | 9682 | [[Uporabnik:Alfa-omega|Alfa-omega]] | 1 |- | 9683 | [[Uporabnik:ALFA-CODE|ALFA-CODE]] | 1 |- | 9684 | [[Uporabnik:Alfabeta7|Alfabeta7]] | 1 |- | 9685 | [[Uporabnik:Alexx~slwiki|Alexx~slwiki]] | 1 |- | 9686 | [[Uporabnik:Alexx71|Alexx71]] | 1 |- | 9687 | [[Uporabnik:AlexTurner|AlexTurner]] | 1 |- | 9688 | [[Uporabnik:Alextherziev|Alextherziev]] | 1 |- | 9689 | [[Uporabnik:Alexman2021|Alexman2021]] | 1 |- | 9690 | [[Uporabnik:AlExLiNhArD|AlExLiNhArD]] | 1 |- | 9691 | [[Uporabnik:Alex Kodelja|Alex Kodelja]] | 1 |- | 9692 | [[Uporabnik:AlexJug|AlexJug]] | 1 |- | 9693 | [[Uporabnik:AlexJSUM|AlexJSUM]] | 1 |- | 9694 | [[Uporabnik:Alex Gomboc|Alex Gomboc]] | 1 |- | 9695 | [[Uporabnik:Alexg9|Alexg9]] | 1 |- | 9696 | [[Uporabnik:Alexcenta|Alexcenta]] | 1 |- | 9697 | [[Uporabnik:Alexandrov98|Alexandrov98]] | 1 |- | 9698 | [[Uporabnik:AlexanderP~slwiki|AlexanderP~slwiki]] | 1 |- | 9699 | [[Uporabnik:Alexander Kennedy|Alexander Kennedy]] | 1 |- | 9700 | [[Uporabnik:Alexanderbhr|Alexanderbhr]] | 1 |- | 9701 | [[Uporabnik:Aleš Zrimšek|Aleš Zrimšek]] | 1 |- | 9702 | [[Uporabnik:Ales.zaleznik|Ales.zaleznik]] | 1 |- | 9703 | [[Uporabnik:Ales.Skubi|Ales.Skubi]] | 1 |- | 9704 | [[Uporabnik:Ales Sincic|Ales Sincic]] | 1 |- | 9705 | [[Uporabnik:Aleš Repar|Aleš Repar]] | 1 |- | 9706 | [[Uporabnik:Ales petek|Ales petek]] | 1 |- | 9707 | [[Uporabnik:Ales Klemen|Ales Klemen]] | 1 |- | 9708 | [[Uporabnik:Aleš Jurečič|Aleš Jurečič]] | 1 |- | 9709 | [[Uporabnik:AlesJes|AlesJes]] | 1 |- | 9710 | [[Uporabnik:Alesjagodnik|Alesjagodnik]] | 1 |- | 9711 | [[Uporabnik:Aleshuber|Aleshuber]] | 1 |- | 9712 | [[Uporabnik:Aleš Belšak|Aleš Belšak]] | 1 |- | 9713 | [[Uporabnik:AlesBa|AlesBa]] | 1 |- | 9714 | [[Uporabnik:Aleša B19|Aleša B19]] | 1 |- | 9715 | [[Uporabnik:Aleša21|Aleša21]] | 1 |- | 9716 | [[Uporabnik:Ales88|Ales88]] | 1 |- | 9717 | [[Uporabnik:Ales.78|Ales.78]] | 1 |- | 9718 | [[Uporabnik:AlenS|AlenS]] | 1 |- | 9719 | [[Uporabnik:AlenP22|AlenP22]] | 1 |- | 9720 | [[Uporabnik:Alennon|Alennon]] | 1 |- | 9721 | [[Uporabnik:Alen Lončar|Alen Lončar]] | 1 |- | 9722 | [[Uporabnik:Alen Kranjec|Alen Kranjec]] | 1 |- | 9723 | [[Uporabnik:Alenkis.cuk|Alenkis.cuk]] | 1 |- | 9724 | [[Uporabnik:Alenkasmid|Alenkasmid]] | 1 |- | 9725 | [[Uporabnik:Alenkasever|Alenkasever]] | 1 |- | 9726 | [[Uporabnik:Alenka Potočnik|Alenka Potočnik]] | 1 |- | 9727 | [[Uporabnik:Alenkap|Alenkap]] | 1 |- | 9728 | [[Uporabnik:Alenkam|Alenkam]] | 1 |- | 9729 | [[Uporabnik:AlenkaLah|AlenkaLah]] | 1 |- | 9730 | [[Uporabnik:Alenka90|Alenka90]] | 1 |- | 9731 | [[Uporabnik:Alenka01|Alenka01]] | 1 |- | 9732 | [[Uporabnik:Alencica|Alencica]] | 1 |- | 9733 | [[Uporabnik:AlenBB|AlenBB]] | 1 |- | 9734 | [[Uporabnik:Alen990|Alen990]] | 1 |- | 9735 | [[Uporabnik:Alen1992|Alen1992]] | 1 |- | 9736 | [[Uporabnik:Alen1990|Alen1990]] | 1 |- | 9737 | [[Uporabnik:Alen.008|Alen.008]] | 1 |- | 9738 | [[Uporabnik:Aleks~slwiki|Aleks~slwiki]] | 1 |- | 9739 | [[Uporabnik:Aleks Sk01|Aleks Sk01]] | 1 |- | 9740 | [[Uporabnik:AleksejSavkov|AleksejSavkov]] | 1 |- | 9741 | [[Uporabnik:AleksBroz|AleksBroz]] | 1 |- | 9742 | [[Uporabnik:Aleksandra.za|Aleksandra.za]] | 1 |- | 9743 | [[Uporabnik:AleksandraStarcevic|AleksandraStarcevic]] | 1 |- | 9744 | [[Uporabnik:Aleksandra Špehar|Aleksandra Špehar]] | 1 |- | 9745 | [[Uporabnik:Aleksandra Plazinic|Aleksandra Plazinic]] | 1 |- | 9746 | [[Uporabnik:Aleksandra Petrović|Aleksandra Petrović]] | 1 |- | 9747 | [[Uporabnik:Aleksandral|Aleksandral]] | 1 |- | 9748 | [[Uporabnik:Aleksandra GRADIŠNIK|Aleksandra GRADIŠNIK]] | 1 |- | 9749 | [[Uporabnik:Aleksandrag|Aleksandrag]] | 1 |- | 9750 | [[Uporabnik:Aleksander Šturbaj|Aleksander Šturbaj]] | 1 |- | 9751 | [[Uporabnik:AleksanderPejcic 63040122|AleksanderPejcic 63040122]] | 1 |- | 9752 | [[Uporabnik:Aleksander2015|Aleksander2015]] | 1 |- | 9753 | [[Uporabnik:Aleks3012|Aleks3012]] | 1 |- | 9754 | [[Uporabnik:ALEKO|ALEKO]] | 1 |- | 9755 | [[Uporabnik:Aleeeen7|Aleeeen7]] | 1 |- | 9756 | [[Uporabnik:Alea Stroj|Alea Stroj]] | 1 |- | 9757 | [[Uporabnik:Aldor~slwiki|Aldor~slwiki]] | 1 |- | 9758 | [[Uporabnik:Alchek05|Alchek05]] | 1 |- | 9759 | [[Uporabnik:Albertz|Albertz]] | 1 |- | 9760 | [[Uporabnik:Alavrencic|Alavrencic]] | 1 |- | 9761 | [[Uporabnik:Alan hadžić|Alan hadžić]] | 1 |- | 9762 | [[Uporabnik:Alan Gregorič|Alan Gregorič]] | 1 |- | 9763 | [[Uporabnik:Alamut~slwiki|Alamut~slwiki]] | 1 |- | 9764 | [[Uporabnik:AladdinSane97|AladdinSane97]] | 1 |- | 9765 | [[Uporabnik:Akutin|Akutin]] | 1 |- | 9766 | [[Uporabnik:Akšru|Akšru]] | 1 |- | 9767 | [[Uporabnik:Aksmy|Aksmy]] | 1 |- | 9768 | [[Uporabnik:AKranjec|AKranjec]] | 1 |- | 9769 | [[Uporabnik:Akoritnik|Akoritnik]] | 1 |- | 9770 | [[Uporabnik:Akopin|Akopin]] | 1 |- | 9771 | [[Uporabnik:Akolibri|Akolibri]] | 1 |- | 9772 | [[Uporabnik:Aklejranz|Aklejranz]] | 1 |- | 9773 | [[Uporabnik:Akire|Akire]] | 1 |- | 9774 | [[Uporabnik:Akacija|Akacija]] | 1 |- | 9775 | [[Uporabnik:Ajzi|Ajzi]] | 1 |- | 9776 | [[Uporabnik:Ajta|Ajta]] | 1 |- | 9777 | [[Uporabnik:Ajša Uhan|Ajša Uhan]] | 1 |- | 9778 | [[Uporabnik:AjšaOcvirk|AjšaOcvirk]] | 1 |- | 9779 | [[Uporabnik:Ajnidar|Ajnidar]] | 1 |- | 9780 | [[Uporabnik:AjNaMiNu|AjNaMiNu]] | 1 |- | 9781 | [[Uporabnik:AjnA|AjnA]] | 1 |- | 9782 | [[Uporabnik:Ajkalaender00|Ajkalaender00]] | 1 |- | 9783 | [[Uporabnik:AjJean|AjJean]] | 1 |- | 9784 | [[Uporabnik:Ajimek|Ajimek]] | 1 |- | 9785 | [[Uporabnik:Ajena|Ajena]] | 1 |- | 9786 | [[Uporabnik:Ajdica|Ajdica]] | 1 |- | 9787 | [[Uporabnik:Ajda Rozman|Ajda Rozman]] | 1 |- | 9788 | [[Uporabnik:Ajda požen'!|Ajda požen'!]] | 1 |- | 9789 | [[Uporabnik:AjdaIvana|AjdaIvana]] | 1 |- | 9790 | [[Uporabnik:Ajda H.P.|Ajda H.P.]] | 1 |- | 9791 | [[Uporabnik:Ajda Horvat|Ajda Horvat]] | 1 |- | 9792 | [[Uporabnik:AjaTU|AjaTU]] | 1 |- | 9793 | [[Uporabnik:Ajants|Ajants]] | 1 |- | 9794 | [[Uporabnik:Ajantis79|Ajantis79]] | 1 |- | 9795 | [[Uporabnik:Aivin G.|Aivin G.]] | 1 |- | 9796 | [[Uporabnik:Aisha jasmina|Aisha jasmina]] | 1 |- | 9797 | [[Uporabnik:Airin|Airin]] | 1 |- | 9798 | [[Uporabnik:Aione|Aione]] | 1 |- | 9799 | [[Uporabnik:Aina Laimiš|Aina Laimiš]] | 1 |- | 9800 | [[Uporabnik:Ahujdur007|Ahujdur007]] | 1 |- | 9801 | [[Uporabnik:Ahuc|Ahuc]] | 1 |- | 9802 | [[Uporabnik:Ahriman~slwiki|Ahriman~slwiki]] | 1 |- | 9803 | [[Uporabnik:Ahocevar11|Ahocevar11]] | 1 |- | 9804 | [[Uporabnik:Ahmad123987|Ahmad123987]] | 1 |- | 9805 | [[Uporabnik:Ahimuck|Ahimuck]] | 1 |- | 9806 | [[Uporabnik:AGTM2021|AGTM2021]] | 1 |- | 9807 | [[Uporabnik:Agsimos|Agsimos]] | 1 |- | 9808 | [[Uporabnik:Agron~slwiki|Agron~slwiki]] | 1 |- | 9809 | [[Uporabnik:Agorisek|Agorisek]] | 1 |- | 9810 | [[Uporabnik:Agiwle|Agiwle]] | 1 |- | 9811 | [[Uporabnik:Agent~slwiki|Agent~slwiki]] | 1 |- | 9812 | [[Uporabnik:Agamemnon~slwiki|Agamemnon~slwiki]] | 1 |- | 9813 | [[Uporabnik:Agalma13|Agalma13]] | 1 |- | 9814 | [[Uporabnik:Agaica|Agaica]] | 1 |- | 9815 | [[Uporabnik:Ag2728|Ag2728]] | 1 |- | 9816 | [[Uporabnik:AfterTheLoveHasGone|AfterTheLoveHasGone]] | 1 |- | 9817 | [[Uporabnik:Afnabe|Afnabe]] | 1 |- | 9818 | [[Uporabnik:AffeL|AffeL]] | 1 |- | 9819 | [[Uporabnik:Aelfsciene|Aelfsciene]] | 1 |- | 9820 | [[Uporabnik:A. E.|A. E.]] | 1 |- | 9821 | [[Uporabnik:ADurakovic|ADurakovic]] | 1 |- | 9822 | [[Uporabnik:Adson~slwiki|Adson~slwiki]] | 1 |- | 9823 | [[Uporabnik:Adsonn|Adsonn]] | 1 |- | 9824 | [[Uporabnik:Adrianorosibadita1|Adrianorosibadita1]] | 1 |- | 9825 | [[Uporabnik:Adri97|Adri97]] | 1 |- | 9826 | [[Uporabnik:ADobrsek73|ADobrsek73]] | 1 |- | 9827 | [[Uporabnik:Admo~slwiki|Admo~slwiki]] | 1 |- | 9828 | [[Uporabnik:Adelina22|Adelina22]] | 1 |- | 9829 | [[Uporabnik:Ada.zupancic|Ada.zupancic]] | 1 |- | 9830 | [[Uporabnik:AdawUlpari|AdawUlpari]] | 1 |- | 9831 | [[Uporabnik:Ada Sok|Ada Sok]] | 1 |- | 9832 | [[Uporabnik:Ada Robs|Ada Robs]] | 1 |- | 9833 | [[Uporabnik:Adannos|Adannos]] | 1 |- | 9834 | [[Uporabnik:Adam Lutostański|Adam Lutostański]] | 1 |- | 9835 | [[Uporabnik:Adam01~slwiki|Adam01~slwiki]] | 1 |- | 9836 | [[Uporabnik:Adakta|Adakta]] | 1 |- | 9837 | [[Uporabnik:Acokralj|Acokralj]] | 1 |- | 9838 | [[Uporabnik:Aceton|Aceton]] | 1 |- | 9839 | [[Uporabnik:Acerin|Acerin]] | 1 |- | 9840 | [[Uporabnik:Academicus~slwiki|Academicus~slwiki]] | 1 |- | 9841 | [[Uporabnik:Abuna|Abuna]] | 1 |- | 9842 | [[Uporabnik:ABu|ABu]] | 1 |- | 9843 | [[Uporabnik:Absasfa|Absasfa]] | 1 |- | 9844 | [[Uporabnik:Abri98|Abri98]] | 1 |- | 9845 | [[Uporabnik:Abrezilusius|Abrezilusius]] | 1 |- | 9846 | [[Uporabnik:Abram~slwiki|Abram~slwiki]] | 1 |- | 9847 | [[Uporabnik:Abrakadabrakadabra|Abrakadabrakadabra]] | 1 |- | 9848 | [[Uporabnik:Abnormalcy333|Abnormalcy333]] | 1 |- | 9849 | [[Uporabnik:Ablejec|Ablejec]] | 1 |- | 9850 | [[Uporabnik:Abigar|Abigar]] | 1 |- | 9851 | [[Uporabnik:Abélard1000wI|Abélard1000wI]] | 1 |- | 9852 | [[Uporabnik:Abcde~slwiki|Abcde~slwiki]] | 1 |- | 9853 | [[Uporabnik:Abcde985|Abcde985]] | 1 |- | 9854 | [[Uporabnik:Abc123abc123abc111|Abc123abc123abc111]] | 1 |- | 9855 | [[Uporabnik:Abadabadu|Abadabadu]] | 1 |- | 9856 | [[Uporabnik:AB276|AB276]] | 1 |- | 9857 | [[Uporabnik:Aanita1984|Aanita1984]] | 1 |- | 9858 | [[Uporabnik:Aanfolz|Aanfolz]] | 1 |- | 9859 | [[Uporabnik:Aandrej|Aandrej]] | 1 |- | 9860 | [[Uporabnik:Aanaki87|Aanaki87]] | 1 |- | 9861 | [[Uporabnik:Aaaa1970|Aaaa1970]] | 1 |- | 9862 | [[Uporabnik:AAaa|AAaa]] | 1 |- | 9863 | [[Uporabnik:A3lius|A3lius]] | 1 |- | 9864 | [[Uporabnik:9davidd7|9davidd7]] | 1 |- | 9865 | [[Uporabnik:98.180.138.93|98.180.138.93]] | 1 |- | 9866 | [[Uporabnik:95.87.160.28|95.87.160.28]] | 1 |- | 9867 | [[Uporabnik:95.22.175.244|95.22.175.244]] | 1 |- | 9868 | [[Uporabnik:95.176.210.95|95.176.210.95]] | 1 |- | 9869 | [[Uporabnik:95.176.186.76|95.176.186.76]] | 1 |- | 9870 | [[Uporabnik:95.176.182.30|95.176.182.30]] | 1 |- | 9871 | [[Uporabnik:95.176.181.193|95.176.181.193]] | 1 |- | 9872 | [[Uporabnik:95.176.149.3|95.176.149.3]] | 1 |- | 9873 | [[Uporabnik:95.176.141.25|95.176.141.25]] | 1 |- | 9874 | [[Uporabnik:95.176.140.254|95.176.140.254]] | 1 |- | 9875 | [[Uporabnik:95.176.131.177|95.176.131.177]] | 1 |- | 9876 | [[Uporabnik:95.159.231.198|95.159.231.198]] | 1 |- | 9877 | [[Uporabnik:95.159.203.234|95.159.203.234]] | 1 |- | 9878 | [[Uporabnik:95.159.201.230|95.159.201.230]] | 1 |- | 9879 | [[Uporabnik:95.10.228.146|95.10.228.146]] | 1 |- | 9880 | [[Uporabnik:94.140.88.117|94.140.88.117]] | 1 |- | 9881 | [[Uporabnik:94.140.86.67|94.140.86.67]] | 1 |- | 9882 | [[Uporabnik:94.140.86.138|94.140.86.138]] | 1 |- | 9883 | [[Uporabnik:94.103.64.12|94.103.64.12]] | 1 |- | 9884 | [[Uporabnik:94.103.64.1|94.103.64.1]] | 1 |- | 9885 | [[Uporabnik:93pago|93pago]] | 1 |- | 9886 | [[Uporabnik:93amazetia|93amazetia]] | 1 |- | 9887 | [[Uporabnik:93609662|93609662]] | 1 |- | 9888 | [[Uporabnik:93609433|93609433]] | 1 |- | 9889 | [[Uporabnik:93.103.96.240|93.103.96.240]] | 1 |- | 9890 | [[Uporabnik:93.103.86.129|93.103.86.129]] | 1 |- | 9891 | [[Uporabnik:93.103.8.219|93.103.8.219]] | 1 |- | 9892 | [[Uporabnik:93.103.64.114|93.103.64.114]] | 1 |- | 9893 | [[Uporabnik:93.103.61.26|93.103.61.26]] | 1 |- | 9894 | [[Uporabnik:93.103.61.221|93.103.61.221]] | 1 |- | 9895 | [[Uporabnik:93.103.59.241|93.103.59.241]] | 1 |- | 9896 | [[Uporabnik:93.103.49.96|93.103.49.96]] | 1 |- | 9897 | [[Uporabnik:93.103.44.65|93.103.44.65]] | 1 |- | 9898 | [[Uporabnik:93.103.38.230|93.103.38.230]] | 1 |- | 9899 | [[Uporabnik:93.103.35.164|93.103.35.164]] | 1 |- | 9900 | [[Uporabnik:93.103.248.99|93.103.248.99]] | 1 |- | 9901 | [[Uporabnik:93.103.239.52|93.103.239.52]] | 1 |- | 9902 | [[Uporabnik:93.103.235.46|93.103.235.46]] | 1 |- | 9903 | [[Uporabnik:93.103.234.78|93.103.234.78]] | 1 |- | 9904 | [[Uporabnik:93.103.219.74|93.103.219.74]] | 1 |- | 9905 | [[Uporabnik:93.103.20.128|93.103.20.128]] | 1 |- | 9906 | [[Uporabnik:93.103.195.69|93.103.195.69]] | 1 |- | 9907 | [[Uporabnik:93.103.182.66|93.103.182.66]] | 1 |- | 9908 | [[Uporabnik:93.103.157.176|93.103.157.176]] | 1 |- | 9909 | [[Uporabnik:93.103.156.19|93.103.156.19]] | 1 |- | 9910 | [[Uporabnik:93.103.155.13|93.103.155.13]] | 1 |- | 9911 | [[Uporabnik:93.103.148.223|93.103.148.223]] | 1 |- | 9912 | [[Uporabnik:93.103.143.192|93.103.143.192]] | 1 |- | 9913 | [[Uporabnik:93.103.140.132|93.103.140.132]] | 1 |- | 9914 | [[Uporabnik:93.103.121.84|93.103.121.84]] | 1 |- | 9915 | [[Uporabnik:93.103.121.119|93.103.121.119]] | 1 |- | 9916 | [[Uporabnik:93.103.109.146|93.103.109.146]] | 1 |- | 9917 | [[Uporabnik:92mateja.k|92mateja.k]] | 1 |- | 9918 | [[Uporabnik:92.63.25.194|92.63.25.194]] | 1 |- | 9919 | [[Uporabnik:92.37.9.150|92.37.9.150]] | 1 |- | 9920 | [[Uporabnik:92.37.8.204|92.37.8.204]] | 1 |- | 9921 | [[Uporabnik:92.37.75.171|92.37.75.171]] | 1 |- | 9922 | [[Uporabnik:92.37.72.255|92.37.72.255]] | 1 |- | 9923 | [[Uporabnik:92.37.64.209|92.37.64.209]] | 1 |- | 9924 | [[Uporabnik:92.37.53.110|92.37.53.110]] | 1 |- | 9925 | [[Uporabnik:92.37.49.203|92.37.49.203]] | 1 |- | 9926 | [[Uporabnik:92.37.4.88|92.37.4.88]] | 1 |- | 9927 | [[Uporabnik:92.37.4.66|92.37.4.66]] | 1 |- | 9928 | [[Uporabnik:92.37.45.32|92.37.45.32]] | 1 |- | 9929 | [[Uporabnik:92.37.3.43|92.37.3.43]] | 1 |- | 9930 | [[Uporabnik:92.37.28.44|92.37.28.44]] | 1 |- | 9931 | [[Uporabnik:92.37.26.151|92.37.26.151]] | 1 |- | 9932 | [[Uporabnik:92.37.20.100|92.37.20.100]] | 1 |- | 9933 | [[Uporabnik:92.37.17.171|92.37.17.171]] | 1 |- | 9934 | [[Uporabnik:92.37.14.183|92.37.14.183]] | 1 |- | 9935 | [[Uporabnik:92.37.102.52|92.37.102.52]] | 1 |- | 9936 | [[Uporabnik:91.4.66.48|91.4.66.48]] | 1 |- | 9937 | [[Uporabnik:91.246.249.129|91.246.249.129]] | 1 |- | 9938 | [[Uporabnik:91.246.240.123|91.246.240.123]] | 1 |- | 9939 | [[Uporabnik:91.246.239.41|91.246.239.41]] | 1 |- | 9940 | [[Uporabnik:91.246.233.56|91.246.233.56]] | 1 |- | 9941 | [[Uporabnik:91.246.225.219|91.246.225.219]] | 1 |- | 9942 | [[Uporabnik:91.240.52.221|91.240.52.221]] | 1 |- | 9943 | [[Uporabnik:91.225.99.54|91.225.99.54]] | 1 |- | 9944 | [[Uporabnik:91.209.49.130|91.209.49.130]] | 1 |- | 9945 | [[Uporabnik:91.128.158.183|91.128.158.183]] | 1 |- | 9946 | [[Uporabnik:90.157.246.170|90.157.246.170]] | 1 |- | 9947 | [[Uporabnik:90.157.244.62|90.157.244.62]] | 1 |- | 9948 | [[Uporabnik:90.157.241.116|90.157.241.116]] | 1 |- | 9949 | [[Uporabnik:90.157.234.196|90.157.234.196]] | 1 |- | 9950 | [[Uporabnik:90.157.231.118|90.157.231.118]] | 1 |- | 9951 | [[Uporabnik:90.157.230.219|90.157.230.219]] | 1 |- | 9952 | [[Uporabnik:90.157.226.184|90.157.226.184]] | 1 |- | 9953 | [[Uporabnik:90.157.226.123|90.157.226.123]] | 1 |- | 9954 | [[Uporabnik:90.157.216.165|90.157.216.165]] | 1 |- | 9955 | [[Uporabnik:90.157.214.168|90.157.214.168]] | 1 |- | 9956 | [[Uporabnik:90.157.214.14|90.157.214.14]] | 1 |- | 9957 | [[Uporabnik:90.157.197.119|90.157.197.119]] | 1 |- | 9958 | [[Uporabnik:90.157.194.5|90.157.194.5]] | 1 |- | 9959 | [[Uporabnik:90.157.193.190|90.157.193.190]] | 1 |- | 9960 | [[Uporabnik:90.157.189.177|90.157.189.177]] | 1 |- | 9961 | [[Uporabnik:90.157.187.13|90.157.187.13]] | 1 |- | 9962 | [[Uporabnik:90.157.184.148|90.157.184.148]] | 1 |- | 9963 | [[Uporabnik:90.157.181.173|90.157.181.173]] | 1 |- | 9964 | [[Uporabnik:90.157.178.222|90.157.178.222]] | 1 |- | 9965 | [[Uporabnik:90.157.174.73|90.157.174.73]] | 1 |- | 9966 | [[Uporabnik:90.157.172.206|90.157.172.206]] | 1 |- | 9967 | [[Uporabnik:90.157.172.182|90.157.172.182]] | 1 |- | 9968 | [[Uporabnik:90.157.171.144|90.157.171.144]] | 1 |- | 9969 | [[Uporabnik:90.157.170.95|90.157.170.95]] | 1 |- | 9970 | [[Uporabnik:90.157.166.238|90.157.166.238]] | 1 |- | 9971 | [[Uporabnik:90.157.166.14|90.157.166.14]] | 1 |- | 9972 | [[Uporabnik:90.157.163.166|90.157.163.166]] | 1 |- | 9973 | [[Uporabnik:90.157.162.90|90.157.162.90]] | 1 |- | 9974 | [[Uporabnik:90.157.162.249|90.157.162.249]] | 1 |- | 9975 | [[Uporabnik:90.157.161.29|90.157.161.29]] | 1 |- | 9976 | [[Uporabnik:90.157.149.175|90.157.149.175]] | 1 |- | 9977 | [[Uporabnik:90.157.142.61|90.157.142.61]] | 1 |- | 9978 | [[Uporabnik:90.157.141.45|90.157.141.45]] | 1 |- | 9979 | [[Uporabnik:90.157.133.87|90.157.133.87]] | 1 |- | 9980 | [[Uporabnik:90.157.133.127|90.157.133.127]] | 1 |- | 9981 | [[Uporabnik:90.157.132.142|90.157.132.142]] | 1 |- | 9982 | [[Uporabnik:90.157.129.83|90.157.129.83]] | 1 |- | 9983 | [[Uporabnik:90.157.129.64|90.157.129.64]] | 1 |- | 9984 | [[Uporabnik:90.157.129.245|90.157.129.245]] | 1 |- | 9985 | [[Uporabnik:90.157.129.229|90.157.129.229]] | 1 |- | 9986 | [[Uporabnik:90.157.129.204|90.157.129.204]] | 1 |- | 9987 | [[Uporabnik:8.dan|8.dan]] | 1 |- | 9988 | [[Uporabnik:89.49.136.212|89.49.136.212]] | 1 |- | 9989 | [[Uporabnik:89.233.119.216|89.233.119.216]] | 1 |- | 9990 | [[Uporabnik:89.212.97.214|89.212.97.214]] | 1 |- | 9991 | [[Uporabnik:89.212.96.187|89.212.96.187]] | 1 |- | 9992 | [[Uporabnik:89.212.95.194|89.212.95.194]] | 1 |- | 9993 | [[Uporabnik:89.212.90.191|89.212.90.191]] | 1 |- | 9994 | [[Uporabnik:89.212.90.100|89.212.90.100]] | 1 |- | 9995 | [[Uporabnik:89.212.78.18|89.212.78.18]] | 1 |- | 9996 | [[Uporabnik:89.212.76.92|89.212.76.92]] | 1 |- | 9997 | [[Uporabnik:89.212.74.103|89.212.74.103]] | 1 |- | 9998 | [[Uporabnik:89.212.73.160|89.212.73.160]] | 1 |- | 9999 | [[Uporabnik:89.212.71.15|89.212.71.15]] | 1 |- | 10000 | [[Uporabnik:89.212.70.193|89.212.70.193]] | 1 |- |} 0mruio4dg7u1n35wpuksxi3v64zua0n 0 485473 5726174 5567234 2022-07-31T18:56:27Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | name = Majnhard II. (Goriško-Tirolski) | title = [[Vojvodina Koroška|Koroški vojvoda]] | image = | caption = Majnhard II. Goriško-Tirolski, ustanovitelj samostana Stams, upodobitev iz 18. stoletja |citizenship=Sveto Rimsko Cesarstvo| reign = 1268–1295 | reign-type = Koroški vojvoda |occupation=| predecessor = [[Rudolf I. Habsburški]] | successor = [[Oton III., Koroški vojvoda]] | noble family = [[Goriški grofje]] | father = [[Majnhard I.|Majnhard I. Tirolski (Majnhard III. Goriški)]] | mother = Adelaida Tirolska | spouse = [[Elizabeta Bavarska]] | issue = [[Elizabeta Koroška]] <br> [[Oton III., Koroški vojvoda]] <br> [[Albert II. Goriško-Tirolski]] <br> Ludvik <br> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | burial_place = [[Cisterijanski samostan Stams]] }} [[Slika:XIngeram Codex 091b-Görz.jpg|miniatur|180px|desno|Grb goriških grofov, 1459]] '''Majnhard''' (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na [[Grad Greifenburg|gradu Greifenburgu]]) je izhajal iz družine [[Goriški grofje|Majnhardincev]] in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) [[grof]] [[Goriška grofija|Goriški]] (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof [[Grofija Tirolska|Tirolski]] (1258–1295), [[Vojvoda]] [[Vojvodina Koroška|Koroške]] (1286–1295), ter najemni gospod [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]] in [[Slovenska marka|Slovenske marke]]. Bil je začetnik veje Tirolsko-Goriških grofov in eden od najpomembnejših [[Državni knez|državnih knezov]] v 13. stoletju in velja za ustanovitelja [[Tirolska|Tirolske]] kot samostojne dežele. ==Življenjepis== Majnhard II. je bil sin goriškega grofa [[Majnhard I.|Majnhard I. Tirolski (Majnhard III. Goriški)]] in njegove žene Adelaide (umrla med 1275–79), hčere in dedinje tirolskega grofa [[Albert IV. Tirolski|Alberta IV.]] . Njegov oče je po smrti svojega tasta leta 1253 pridobil tirolsko grofijo (kot Majnhard I.) in poskušal pridobiti nadzor nad sosednjimi koroškimi deželami proti silam vojvode [[Bernard Spanheimski|Bernarda Španheimskega]]. Vendar je bil poražen v bližini Greifenburga in je moral po mirovni pogodbi prepustiti ali dati svoja mladoletna sinova Majnharda IV. in [[Albert I. Goriški|Alberta]], kot talca sinu vojvode Bernarda, salzburškemu nadškof Filipu. Po očetovi smrti leta 1258 sta bila Majnhard II. in njegov brat izpuščena iz salzburškega skrbništva na gradu Hohenwerfen, in da prevzameta goriško-tirolsko dediščino. Leta 1259 se je Majnhard poročil z Elizabeto Wittelsbach, vdovo po nemškem kralju Hohenstaufenu [[Konrad IV. Nemški|Konradu IV.]], ki je bila približno deset let starejša. Sprva sta na njuni dediščini vladala skupaj z bratom [[Albert I. Goriški|Albertom]], kar pa se je končalo leta 1271, ko sta si dediščino razdelila na Goriško in Tirolsko. Majnhard je prejel Tirolsko grofijo in postal začetnik goriško-tirolske veje iz dinastije Majnhardincev. Skupaj s svojo ženo Elizabeto sta leta 1272 ustanovila cisterjanski samostan Stams kot lastniški družinski samostan. Grof Majnhard II. Goriško-tirolski si je pridobil v fevd gospostva škofij v Trentu in Briksnu, ter tako razširil svoje tirolske posesti navzdol ob reki Adiži do kraja Salorno. Nadalje je pridobil nekaj ozemlja v dolini reke Inn, vključno s pomembnimi rudniki soli okoli Halla. Tirolska grofija je takrat zajemala tudi dolino Vinschgau na Južnem Tirolskem in dolino [[Engadin]] na območju sedanje Švice. Njegov brat Albert pa je dobil posesti v [[Furlanija|Furlaniji]], [[Istra|Istri]], [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] in v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]]. Majnhard II. se je izkazal kot sposoben vladar in je zato znan kot ustvarjalec Tirolske kot avtonomne države v okviru cesarstva. Majnhard je dal graditi ceste in imel zelo pomembne kovnice denarja, predvsem srebrnikov, še posebej srebrnega kovanca »Zwainziger«ja (dvajsetice). Ta tip kovanca je bil kopiran drugje v Evropi in je postal splošno znan kot [[groš]] »Groschen«. [[Slika:Adlergroschen.jpg|mini|Orlovski groši Majnharda II.]] Že leta 1267 je grof Majnhard poskušal okrepiti vezi z dinastijo Hohenstaufen, tako da je švabskega pastorka Konradina spremljal pri kampanji v Italijo. Po porazu Konradina v bitki pri Tagliacozzu in njegovi usmrtitvi leta 1268 pa je moral poiskati nove zaveznike. Postal je tesen sodelavec, ki je s svojo politično, finančno in vojaško pomočju grofu [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfu Habsburškemu]], ki je bil leta 1273 izvoljen za cesarja, v njegovem boju in ostrem konfliktu s češkim kraljem [[Otokar II. Přemysl|Otokarjem II.]] glede več od cesarstva "odtujenih" ozemelj, ki jih je Otokar pridobil v preteklem medvladju (Vojvodini Štajerska in Kranjska). Leta 1276 je Majnhard poročil svojo hčerko Elizabeto z najstarejšim Rudolfovim sinom [[Albreht I. Habsburški|Albertom]]. Majnhard je podprl Rudolfovo kampanjo proti Otokarju in leta 1276 prejel vojvodino Koroško in Kranjsko v zastavo. Po Otokarjevem porazu v bitki na Marchfeldu leta 1278 je kralj Rudolf Majnharda formalno povzdignil v državnega kneza Svetega rimskega cesarstva in mu na koncu podelil vojvodino Koroško kot fevd na cesarski dieti v Augsburgu leta 1286. 1. septembra 1286 je bil Majnhard ustoličen na koroškem vojvodskem stolu in tako postal prvi koroški vojvoda goriško-tirolske dinastije. Bil je prvi goriški grof, povzdignjen v rang državnega kneza, in bil začetnik majnhardinske veje goriških grofov, ki je ta naslov - šel je tudi njegovim dedičem - dosegel 1286 ob podelitvi vojvodine Koroške. Njegova investitura vojvodine je vključevala določbo, da bo v primeru izumrtja po moški liniji dedovala hiša Habsburžanov. To se je uresničilo leta 1335 po smrti njegovega sina Henrika . Habsburžani pa so leta 1363 od Henrikove hčere Margarete pridobili tudi Tirolsko grofijo. V letih 1286–9 je Majnhard izdal tirolski Deželni zakonik (»Landrecht«), ki se je v nekaterih elementih ohranil do danes. Majnhard je umrl leta 1295 v Greifenburgu na Koroškem. Njegov mlajši sin Henrik ga je nasledil kot koroški vojvoda in je bil leta 1307 celo izvoljen za češkega kralja; njegova najstarejša hči Elizabeta je po poroki z Albertom Habsburškim leta 1298 postala nemška kraljica. Majnhard je z ženo leta 1272 ustanovil cistercijanski samostan v Stamsu na Tirolskem, kjer je bil leta 1295 pokopan. Njegova je žena Elizabeta, ki je umrla oktobra 1273, je bila po otvoritvi kolegijske cerkve novembra 1284 premeščena v kolegijsko cerkev. <gallery widths="200px" heights="160px"> Stams-grab-meinhard-elisabeth.jpg|Samostanska grobnica pred glavnim oltarjem Samostanske cerkve v Stamsu Stams-grab-meinhard-elisabeth-platte.jpg|Magrobna plošča ustanovitelju Majnhardu II. in Elizabeti Stams-stift-gruft-meinhard-elisabeth.jpg|Kipa Majnharda II. in Elizabete v samostanski cerkvi v Stamsu </gallery> == Potomci == Majnhardova žena od leta 1258 je bila Elizabeta iz Wittelsbacha (ok. 1227–1273), hči bavarskega vojvode Otona II. In vdova nemškega kralja Konrada IV.. V zakonu z Elizabeto je imel naslednje otroke: * [[Elizabeta Goriško-Tirolska|Elizabeta]] (1262–1312), poročena z Albertom Habsburškim , avstrijsko - štajerskim vojvodom od 1282, nemškim kraljem od 1298 * [[Oton III. Koroški|Oton III.]] (c. 1265-1310), vojvoda Koroške in grof Tirolski, poročen z Eufemijo (c. 1278-1347), hčerko Piastovskega vojvode Henrika V. iz Legnice * [[Albert II. Tirolski|Albert II.]] † 1292, poročen leta 1281 z Nežo Hohenberško, († po septembru 1293); * Ludvik, († 1305); grof tirolski, * [[Henrik Koroški|Henrik]] † (ok. 1270–1335), koroški vojvoda in grof Tirolske, poročen z Ano Přemyslovo , hčerko češkega kralja Vaclava II . ; kralj Češke v letih 1306 in 1307–10, oče grofice Margarete Tirolske * Neža († 1293), poročena z Wettinskim mejnim grofom Friderikom iz Meissna , vnukom cesarja Friderika II. * in deset drugih nezakonskih otrok. == Literatura in Viri == * Hermann Wiesflecker, ''Majnhard Drugi. Tirol, Kärnten und ihre Nachbarländer am Ende des 13. Jhs.'' (Schlern-Schriften 124). Innsbruck: Wagner 1955, Reprint 1995. * ''Eines Fürsten Traum. Meinhard II.—Das Werden Tirols''. Catalogue, Dorf Tirol—Innsbruck 1995. == Sklici == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Goriški grofje]] rnei5qi14w8mu3quuotfjdbo76yfd3c 0 497655 5726343 5500648 2022-08-01T10:08:07Z 86.58.108.111 /* Ničiren budizem */ wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Ničiren''' (日蓮, rojen kot 善日麿 oz. Zen-niči-maro), japonski budistični duhovnik in pisatelj, *16 februar 1222, †13 oktober 1282. V obdobju Kamakura (1185-1333) je razvil nauke Ničiren budizma, ki so podvrsta Mahajanskega budizma. Izjavil je, da samo Lotus Sutra vsebuje najvišjo resnico budističnih naukov, primernih za tretjo dobo budizma in zagovarjal, da bi Japonska morala podpirati samo to vrsto budizma ter opustiti vse druge. Zavzemal se je za večkratno recitiranje imena te vrste budizma - Nam(u)-myoho-renge-kyo in menil, da so Šakjamuni Buda in vsa druga budistična božanstva izredne manifestacije določene narave Bude, imenovane "Myoho - Renge", ki je enako dostopna vsem. Sledilci Sutre morajo vero oziroma prepričanje širiti tudi, če so preganjani. Njegov temperament, razvoj prepričanj in biografska dejstva so bili povzeti predvsem iz njegovih zapisov. Imel se je za reinkarnacijo Jōgyō Bodhisattve. Po njegovi smrti mu je takraten cesar Go-Kōgon (1358) podelil naslov Ničiren Dai-Bosatsu (日 蓮 大 菩薩 oz. Velika Bodhisattva Ničiren). Naslov Risshō Daishi (立正 大 oz. Veliki učitelj popravljanja) mu je bil prav tako podeljen posthumno, leta 1922 s cesarskim ediktom. Danes v Ničiren budizem spadajo tradicionalni nauki, kot sta Ničiren-šu in Ničiren Šōšū, pa tudi laična gibanja, kot so Soka Gakkai, Risshō Kōsei Kai, Reiyūkai, Kenshōkai, Honmon Butsuryū-shū, Kempon Hokke in Shōshinkai. Vsaka skupina ima različna stališča do Nichirenovih naukov s trditvami in interpretacijami Ničirenove identitete, ki obsegajo vse od ponovnega rojstva Bodhisattve Visistacaritre do prvobitnega ali "pravega Bude" (本 仏 oz. Honbutsu) iz tretje dobe budizma. == Življenje == Biografija o Ničirenovem življenju je bila napisana na osnovi ohranjenih pisem in razprav, ki jih je napisal, zbrani v eni zbirki, ki šteje 523 celovitih spisov in 248 fragmentov. Poleg zgodovinskih dokumentov, shranjenih v skladiščih različnih Ničirenovih sekt, se je prvi obsežen nereligiozni biografski opis o Ničirenu pojavil šele več kot 200 let po njegovi smrti. === Rojstvo === Po kitajskem luninem koledarju se je Ničiren rodil 27. prvega meseca leta 1222, kar je po gregorijanskem koledarju 16. februar, v vasi Kominato, ki je danes del mesta Kamogawa, v okrožju Nagase, v provinci Awa, ta pa je danes imenovana prefektura Chiba. Zapisi o izvoru njegovega rodu se razlikujejo. Ničiren se je opisal kot "sin Sendare (Sanskrt: chandala, zaničevan izobčenec)". Sin, ki se je rodil ubogim ljudem, ki živijo na skalnati obali oddaljenega morja, in "sin potapljača." Nasprotno pa so Hōnen, Shinran, Dōgen in Eisai ter drugi ustanovitelji verskih šol, ki so bili rojeni v regiji Kjoto pred Ničirenom, prihajali pa so iz plemiškega ali samurajskega okolja. Čeprav njegovi spisi odražajo močan ponos po njegovem nizkem rojstvu, so mu privrženci po njegovi smrti začeli pripisovati plemenitejše rodove, da bi pritegnili več privržencev. Nekateri trdijo, da je bil njegov oče rōnin, dvorni funkcionar (šokan) ali politični begunec. Ničhirenov oče je bil Mikuni-no-Tayu Shigetada, znan tudi kot Nukina Shigetada Jiro, njegova mati pa Umegiku-nyo. Ob njegovem rojstvu so ga starši poimenovali Zenničimaro (善 日 麿), kar je bilo med drugim v angleščino prevedeno kot "Splendid Sun" oz. Sijajno sonce in "Virtuous Sun Boy" oz. Krepostni sončni fant. Natančno mesto Ničirenovega rojstva naj bi bilo trenutno potopljeno ob obali današnjega Kominato-zan Tanjō-ji (小 湊 山 誕生 寺) blizu templja v Kominatu. === Izobrazba === Med letoma 1233 in 1253 se je Ničiren intenzivno ukvarjal z vsemi desetimi šolami budizma, ki so takrat prevladovale na Japonskem, pa tudi s kitajsko klasiko in posvetno literaturo. V teh letih se je prepričal o prevladi Lotusove sutre in se leta 1253 vrnil v tempelj, kjer je najprej študiral, da bi predstavil svoje ugotovitve. V pismu iz leta 1271 je Ničiren opisal svojo utemeljitev za globoko preučevanje budizma: »Odoločen, da bom v tem življenju posadil seme budnosti in dosegel budnost, tako kot vsi drugi, sem se zanašal na Amido Budo in že od otroštva skandiral njegovo ime. Vendar sem začel dvomiti v to prakso in se zaobljubil, da bom preučil vse budistične sutre, komentarje učencev do njih in pojasnila drugih.« Pri 12 letih je začel njegov budistični študij v templju šole Tendai, Seichō-ji (清澄 寺, imenovan tudi Kiyosumi-dera). Formalno je bil posvečen pri šestnajstih letih in prevzel budistično ime Zeshō-bō Renchō (是 生 房 蓮 長), Renchō pomeni "Rast lotosa." Zapustil je Seichō-ji v Kamakuri, kjer je preučeval budizem Čiste dežele, šolo, ki je poudarjala odrešenje z nianfo (japonsko nembutsu) ali priklicem Amitābhe (japonska Amida), nato pa je študiral zen, ki je postajal vse bolj priljubljen tako v Kamakuri kot v Kjotu. Zatem je odpotoval na goro Hiei, ki je središče japonskega budizma Tendai, kjer je natančno preučil prvotne doktrine šole in njihovo poznejše vključevanje teorij in praks čiste dežele ter ezoteričnega budizma. V zadnji fazi tega dvajsetletnega obdobja je odpotoval na goro Kōya, središče ezoteričnega budizma Shingon, in v Naro, kjer je preučeval šest ustanovljenih šol, zlasti sekto Ritsu, ki je poudarjala strogo samostansko disciplino. === Smrt === Leta 1282 je Ničiren zbolel, zato so ga njegovi privrženci spodbujali, da naj se zaradi zdravilnih učinkov odpravi na vroče vrelce. Ker poti ni mogel nadaljevati, se je ustavil pri učenčevem domu v Ikegamiju, zunaj današnjega Tokia in tam 13. oktobra 1282 umrl. Po legendi je umrl v navzočnosti sošolcev, potem ko je več dni iz svoje bolniške postelje predaval o Lotus Sutri, napisal zadnje pismo in pustil navodila za prihodnost svojega gibanja po svoji smrti. Upepelili in pokopali so ga naslednji dan. Njegovi učenci so 21. oktobra zapustili Ikegami z njegovim pepelom in se 25. oktobra vrnili nazaj v Minobu. Sekta Ničiren Shu trdi, da je njegova grobnica na njegovo zahtevo umeščena v Kuon-ji na gori Minobu, kjer ostaja njegov pepel. Ničiren Shoshu trdi, da mu je Nikko Shonin kasneje zasegel pepel skupaj z drugimi predmeti in jih pripeljal na goro Fuji, kjer naj bi bili zdaj spravljeni na levi strani ob Dai Gohonzonu, v skladišču Hoando. == Delo == Svoje nauke je začel razvijati leta 1253 in zagovarjal vrnitev k Lotus Sutri, ki temelji na njegovih prvotnih interpretacijah Tendaija. V svoji razpravi iz leta 1260 Risshō Ankoku Ron (立正 安 国 論 oz. O vzpostavljanju pravilnega učenja za mir v deželi) je trdil, da bo narod, ki sprejme Lotus sutro, doživel mir in blaginjo, medtem ko vladarji, ki podpirajo slabše verske nauke, vabijo nered in nesrečo. V eseju iz leta 1264 je izjavil, da naslov Lotusove sutre, "Nam(u)-myoho-renge-kyo", zajema vsa budistična učenja, prav tako pa njegovo recitiranje vodi v razsvetljenje. Zaradi njegovega odločnega prepričanja je doživel hudo preganjanje, ki ga je uvedel šogunat Kamakura in posledično začel sebe doživljati kot "telesno branje Lotusove sutre (japonsko Hokke shikidoku)". V nekaterih svojih spisih se je med drugim izgnanstvom (1271–1274) začel identificirati s ključnimi liki Lotus Sutre, Sadāparibhūto in Visistacaritro in se je videl v vlogi vodje velikega izliva Bodhisattve na Zemlji. Leta 1274, po napovedi poskusa tuje invazije in političnih prepirov, ki se je uresničila kot prva mongolska invazija na Japonsko skupaj z neuspešnim pučem v klanu Hōjō, so Nichirena oblasti pomilostile in njegove nasvete iskale, vendar niso bili upoštevani. Risshō Ankoku Ron, v katerem je prvič napovedal tujo invazijo in civilni nered, japonski zgodovinarji danes štejejo za literarno klasiko, ki ponazarja bojazni tega obdobja. Ničiren ostaja sporna osebnost med učenjaki, ki so ga označili za gorečega nacionalista ali socialnega reformatorja z nadnacionalno versko vizijo. Kritični učenjaki so za njegovo upodobitev uporabili besede, kot so nestrpen, nacionalističen, militarističen in samopravičen. Po drugi strani je bil Ničiren predstavljen kot revolucionar, klasični reformator in kot prerok. Ničirena pogosto primerjajo z drugimi verskimi osebnostmi, ki si delijo podobne uporniške in revolucionarne napore za reformo degeneracije v svojih družbah ali šolah. === Literatura === Številni Ničirenovi spisi še vedno obstajajo v njegovem originalnem rokopisu, nekateri kot celovita dela in drugi kot fragmenti. Ostali dokumenti so preživeli kot kopije njegovih učencev. Obstoječih Ničirenovih rokopisov je skupaj preko 700, vključno s prepisi ustnih predavanj, opozorilnimi pismi in ilustracijami. Znanstveniki so spise, ki jih pripisujejo Ničirenu, razdelili v tri kategorije: v tiste, katerih verodostojnost je splošno sprejeta, tiste, ki jih je na splošno označil nekdo po njegovi smrti in tiste, o katerih se še vedno razpravlja o resničnosti. Poleg razprav, napisanih v uradni klasični kitajščini (kanbun 漢文), je Ničiren sledilcem pisal tudi predstavitve in pisma z mešano pisavo kanji-kana, pa tudi s poenostavljeno pisavo kano, za vernike, kot so otroci, ki niso znali brati bolj formalnih slogov. Nekatera Ničirenova kanbun dela, zlasti Risshō Ankoku Ron, veljajo za zgled kanbunovskega sloga, medtem ko številna njegova pisma kažejo nenavadno empatijo in razumevanje do takrat potlačenih. Med njegovimi kanbunskimi razpravami jih pet šole Ničiren splošno sprejmejo kot njegova glavna dela: * 立正安国論 (Rissho Ankoku Ron) - On establishing the correct teaching for the peace of the land (oz. O vzpostavljanju pravilnega nauka za mir v deželi)— napisano med 1258 – 1260. * 開目抄 (Kaimokushō) - The Opening of the Eyes (oz. Odprtje oči) — napisano leta 1272. * 観心本尊抄 (Kanjin-no-honzon-shō) - Object of Devotion for Observing the Mind (oz. Predmet čaščenja za opazovanje uma)— napisano leta 1273. * 撰時抄 (Senji-sho) - Selection of the Time (oz. Izbira časa) (Senji-sho) — napisano leta 1275. * 報恩抄 (Hō'on-shō) - On Repaying Debts of Gratitude (oz. O poplačilu hvaležnosti)— napisano leta 1276. Ničiren Shōshū doda dodatnih pet spisov, ki sestavljajo sklop desetih glavnih spisov. Druge sekte Ničiren izpodbijajo te izbore kot drugotnega pomena ali kot apokrifne: * 法華題目鈔 (Sho-hokke Daimoku-sho) - On Chanting the Daimoku of the Lotus Sutra (oz. O skandiranju Daimokuja Lotus Sutre)— napisano leta 1260. * 法華取要抄 (Hokke Shuyo-sho) - On Taking the Essence of the Lotus Sutra (oz. O prevzemanju bistva Lotusove sutre)— napisano leta 1274. * 四信五品 (Shishin Gohon-sho) - On the Four Stages of Faith and the Five Stages of Practice (oz. Na štirih stopnjah vere in petih stopnjah prakse) — napisano leta 1277. * 本尊問答抄 ( Honzon-mondō-shō) - Questions and Answers on the Object of Worship (oz. Vprašanja in odgovori o predmetu čaščenja) - napisano leta 1278. ==== Osebna pisma sledilcem ==== Med zbirko njegovih obstoječih spisov so številna pisma njegovim sledilcem v obliki zahval, sporočil, odgovorov na vprašanja in duhovnega svetovanja za trenutke življenja njegovih privržencev. Ta pisma skupaj dokazujejo, da je bil Ničiren mojster zagotavljanja udobja in izzivov, ki ustrezajo edinstvenim osebnostim in situacijam vsakega posameznika. Mnoga od teh pisem uporabljajo zgodbe iz indijske, kitajske in japonske tradicije ter zgodovinske anekdote in zgodbe iz budističnega kanona. Ničiren je vključil več sto teh anekdot in si dovolil, da jih je prosto polepšal; nekaj zgodb, ki jih je posredoval, se ne pojavljajo v drugih zbirkah in bi lahko bile izvirne. Druga kategorija njegovih pisem sledi žanrom japonskih zuihitsu, lirskim in ohlapno organiziranim esejem, ki združujejo osebno refleksijo in pesniški jezik ali osebne dnevnike (nikki). Ničiren je bil mojster te zvrsti in ta pogovorna dela razkrivajo njegovo zelo osebno in karizmatično metodo prozelitizem kot tudi njegova globoka skrb za svoje privržence. Ničiren je svoja pisma uporabil kot sredstvo za navdih ključnih podpornikov. Približno sto sledilcev je opredeljenih kot prejemnikov, več pa jih je prejelo med 5 in 20. Prejemniki so bili praviloma iz razreda bojevnikov in pojavljali so se le razpršene reference o njegovih sledilcih z nižjim statusom, med katerimi je bilo veliko nepismenih. Serija pisem, ki jih je napisal svojim privržencem med "afero Atsuhara" iz leta 1279, predstavlja študijo primera, kako je z osebnimi pisnimi sporočili usmerjal odziv na vladna dejanja in ohranjal svoje privržence trdno med preizkušnjo. ==== Dela, namenjena ženskam ==== Ničiren je bil zelo naklonjen ženskam in naj bi na podlagi različnih odlomkov iz Lotus Sutre izjavil: "Druge sutre so napisane samo za moške. Ta sutra je za vsakogar." Prejšnji budistični nauki so namreč zanikali možnost razsvetljenja ženskam ali so to možnost ohranili za življenje po smrti. Od devetdeset njegovih obstoječih pisem je bila skoraj petina naslovljenih na dopisnice. Ničiren Shu je objavil ločene zvezke teh zapisov. V teh pismih je Ničiren posebno pozornost namenil takratnemu doseganju razsvetljenja hčere zmajevega kralja v 12. poglavju z naslovom "Devadatta" Lotusove sutre in izkazoval je globoko zaskrbljenost zaradi strahov in skrbi svojih učenk. V številnih svojih pismih vernicam je pogosto izrazil pohvale za njihova poglobljena vprašanja o budizmu, hkrati pa jih je spodbudil v prizadevanjih za razsvetljenje v tem življenju. === Ničiren budizem === Ničirenovi nauki obsegajo veliko število konceptov. Osnovna praksa budizma Ničiren je recitiranje mantre Nam-myoho-renge-kyo mandali, ki jo je napisal Ničiren, imenovani Gohonzon. Tako mantra kot Gohonzon, kar poučuje Ničiren, utelešata naslov in bistvo Lotusove sutre, ki ga je poučeval kot edini veljavni zapis za Zadnji dan zakona in življenjsko stanje budnosti. Ničiren je menil, da mora biti budizem v Zadnjem dnevu zakona - času človeških prepirov in zmede, ko je budizem v zatonu - več kot le teoretična ali meditativna praksa, vendar naj bi se vadil "z telo", torej v človekovih dejanjih in posledičnih rezultatih, ki se kažejo. Pomembnejša od formalnosti rituala je bila po njegovem trditev izvajalčevega življenja, v kateri so duhovni in materialni vidiki medsebojno povezani. Razmere na svetu je označil kot odraz pogojev notranjega življenja ljudi; predpostavka njegove prve večje odpovedi, Rissho Ankoku Ron (Vzpostavitev pravilnega učenja za deželski mir), je, če narod zapusti heretične oblike budizma in sprejme vero v Lotus sutro, bo narod spoznal mir in varnost. Svoje učence je imel za "zemeljske bodisatve", ki so se pojavile v Lotusovi sutri z zaobljubo, da bodo širile pravilno učenje in s tem vzpostavile mirno in pravično družbo. Za Ničirena razsvetljenje ni omejeno le na človekovo notranje življenje, ampak je nekaj, kar je za uresničitev idealne družbe zahtevalo aktualizacijo v prizadevanjih za preoblikovanje dežele. Posebna naloga, ki naj bi jo zasledovali Ničirenovi učenci, je bilo široko širjenje njegovih naukov (priklic in Gohonzon) na način, ki bi vplival na dejanske spremembe v svetovnih družbah tako, da bi svetišče ali sedež budizma lahko zgradili. Ničiren je to svetišče videl kot poseben sedež svojega budizma, vendar se domneva, da ga je doživljal tudi v bolj splošnem smislu, torej povsod, kjer bi se njegov budizem izvajal. To svetišče je skupaj s priklic in Gohonzon, obsegalo "tri velike tajne zakone (ali dharme)", ki jih najdemo v Lotus Sutri. ==== Edinstvani nauki ==== Pet pravil širjenja Obstaja pet pravil (gogi), ki določujejo kriterije skozi katere so Budistični nauki ocenjeni in razvrščeni. Iz teh petih medsebojno povezanih perspektiv je Ničiren razlagal svojo interpretacijo Lotusove sutre kot glavni nauk. To so: * kakovost poučevanja(kyō) * prirojena človeška sposobnost (ki) * čas (ji) * značilnost dežele ali države (koku) * zaporedje širjenja dharme (kyōhō rufu no zengo) Štiri obsojanja Ničiren je ostro obsojal budistične prakse, ki niso bile njegove, poleg tega pa tudi obstoječi družbeni in politični sistem. Taktika, ki jo je sprejel, je bila spreobrnitev shakubuku, v kateri je svoje nasprotnike šokiral s svojimi obtožbami, hkrati pa pritegnil privržence s svojim izkazovanjem najvišjega zaupanja. Doktrina o treh velikih skrivnostnih zakonih ==== Ritualne prakse ničirenskega budizma ==== * Daimoku - dnevno skandiranje ali petje mantre Nam Myoho Renge Kyo ali včasih Namu Myoho Renge Kyo, ki je napeta z ritmično meditativnim fokusom * Gohonzon - mandala, ki jo je ustvaril Ničiren, ki predstavlja Budino naravo in je predmet časti * Gongyo - prepevanje dela Lotus Sutre, ki se razlikuje glede na sekte * Kaidan - kraj posvečanja == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Nichiren Britannica.internet.citirano 23.11.2020. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://www.britannica.com/biography/Nichiren</nowiki> * Ničiren Daishonin and the Lotus Sutra.internet.citirano 30.11.2020. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://www.sokaglobal.org/resources/study-materials/buddhist-study/the-basics-of-nichiren-buddhism-for-the-new-era-of-worldwide-kosen-rufu/chapter-4.html</nowiki> * Pregled Ničiren budizma.internet.citirano 30.11.2020. Dostopno na naslovu:<nowiki>https://sl.religiousopinions.com/nichiren-buddhism-an-overview</nowiki> * Nichiren library.internet.citirano 19.2.2020. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://www.nichirenlibrary.org/</nowiki> * Snoj, Urša. Ničiren Daišonin in človeška revolucija. Ljubljana:Snoj, 2009. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Japonski pisatelji]] [[Kategorija:Japonski budisti]] 2mnwox586lhlcfjxntd7vyvp0kykjzj 0 498414 5726360 5505711 2022-08-01T11:27:08Z Amanesciri2021 205950 Odstranjena preusmeritev na [[Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu]] wikitext text/x-wiki '''NSK''' je lahko: * [[Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu]] (originalno ''Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu'') * [[Nacionalni svet za kulturo]] Slovenije * [[Neue Slowenische Kunst]] (kratica NSK) * [[Država NSK]] {{R from identifier}} __VSILIKAZALOVSEBINE__ __DISAMBIG__ __BREZUREJANJARAZDELKOV__ sr8bp08g0v2i1w2gy89j0igoksljhrm 0 499391 5726315 5513541 2022-08-01T07:37:21Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Knjižnice]]; dodal [[Kategorija:Arhivi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija |agency_name=National Archives and Records Administration |child1_agency=[[Office of the Federal Register]] |parent_department= |nativename=NARA |budget=$391 milijonov (FY 2012)<ref>[https://www.archives.gov/about/plans-reports/performance-budget/2014-performance-budget.pdf Fiscal Year 2014 Budget Request]</ref> |employees=3.112 (2014)<ref name="NARAPlan2014P18">{{cite web |title=U.S. National Archives and Records Administration Fiscal Year 2014–2018 Strategic Plan |url=https://www.archives.gov/files/about/plans-reports/strategic-plan/2014/nara-strategic-plan-2014-2018.pdf |date=March 2014 |page=18 |website=National Archives |access-date=May 10, 2017}}</ref> |coordinates={{koord novi|38|53|33.6|N|77|01|22.6|W|region:US-DC_type:landmark|display=inline,title}} |headquarters=[[National Archives Building]]<br/>700 Pennsylvania Avenue NW, [[Washington, D.C.]], ZDA |jurisdiction=[[U.S. Federal Government]] |preceding1=National Archives and Records Service (GSA) |formed={{start date and age|1934|6|19}}<br/>(neodvisna agencija 1. april 1985)<ref name="milestones">{{cite web| title=Archival Milestones| publisher=National Archives and Records Administration| url=https://www.archives.gov/about/history/milestones.html| access-date=March 31, 2011}}</ref> |seal_caption=Žig |seal_width=140 |seal=US-NARA-Seal.svg |logo_caption=National Archives logo<ref>{{cite web|website=National Archives and Records Administration|url=https://www.archives.gov/press/press-releases/2010/nr10-114.html|title=Celebrate July 4 with New Logo and 1st Ever Parade Float!|date=June 30, 2010}}</ref> |logo_width=140 |logo=NARA Logo created 2010.svg |website={{url|www.archives.gov}} }} '''National Archives and Records Administration (NARA, slovensko:''' Nacionalna uprava za arhive in evidence) je neodvisna agencija vlade [[ZDA]], zadolžena za hrambo in dokumentiranje vladnih in zgodovinskih gradiv. Prav tako je arhiv zadolžen za povečanje dostopa javnosti do dokumentov, ki sestavljajo National Archive.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.archivists.org/publications/proceedings/accesstoarchives/07_David_MENGEL.pdf|title=Access to United States Government Records at the U.S. National Archives and Records Administration|last=Mengel|first=David|date=May 2007|publisher=Society of American Archivists}}</ref> NARA je uradno odgovorna za vzdrževanje in objavljanje pravno verodostojnih in verodostojnih kopij aktov [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresa ZDA]], [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsedniških]] direktiv in zveznih predpisov. NARA tudi posreduje glasove [[Elektorski kolegij ZDA|Elektorskega kolegija ZDA]] kongresu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.archives.gov/publications/prologue/2017/fall/historian-electoral-college|title=Elections and the Electoral College|date=2017-03-15|website=National Archives|language=en|accessdate=2019-04-22}}</ref> == Gradivo == Arhivsko gradivo NARA je razvrščeno v skupine, ki odražajo vladni oddelek ali agencijo iz katerega izvira.<ref>{{Navedi splet|date=2016-08-15|title=Record Group Concept|url=https://www.archives.gov/research/guide-fed-records/index-numeric/concept.html|accessdate=2020-09-16|website=National Archives|language=en}}</ref> Gradivo vključuje papirnate dokumente, mikrofilm, fotografije, filme in elektronske medije. Arhivski opisi stalnih gradiv zvezne vlade v skrbništvu NARA so shranjeni v katalogu National Archives Catalog.<ref>{{Navedi splet|last=NARA|title=The National Archives Catalog|url=https://www.archives.gov/research/catalog/|accessdate=May 6, 2016}}</ref> Arhivski opisi vključujejo informacije o tradicionalnih tiskanih gradivih, elektronske evidence in artefakte.<ref>{{Navedi splet|last=NARA|title=Open Government at the National Archives|url=https://www.archives.gov/open/dataset-arc.html|accessdate=December 13, 2012}}</ref> Decembra 2012 je bil katalog sestavljen iz približno 10 [[Milijarda|milijard]] logičnih podatkovnih zapisov, ki opisujejo 527.000 artefaktov in zajemajo 81% zapisov NARA. Na voljo je tudi 922.000 digitalnih kopij že digitaliziranih gradiv. <ref name="ARC">{{Navedi splet|last=NARA|title=About Archival Research Catalog (ARC)|url=https://www.archives.gov/research/arc/about-arc.html|accessdate=December 13, 2012}}</ref> Večina zapisov v NARA je v [[Javna last|javni lasti]], saj so dela zvezne vlade izključena iz zaščite [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. Zapisi iz drugih virov pa so lahko še vedno zaščiteni z avtorskimi pravicami ali donatorskimi sporazumi.<ref name="copyright">{{Navedi splet|title=Copyright, Permissions and Restrictions Notice|url=https://www.archives.gov/global-pages/privacy.html|publisher=archives.gov|accessdate=March 31, 2011}}</ref> NARA hrani tudi nekatere tajne dokumente, dokler se njihova tajnost ne umakne. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == ** {{Official website|https://www.archives.gov/|Official NARA−National Archives and Records Administration website}} ** [https://www.federalregister.gov/agencies/national-archives-and-records-administration Federal Register.gov: National Archives and Records Administration] ** [https://www.archives.gov/research/catalog/ The National Archives Catalog]—of the National Archives and Records Administration ** [http://www.dcmemorials.com/Groups_Archives.htm Outdoor sculptures at the National Archives Building] ** [http://footnote.com/nara.php Footnote.com: NARA] ** [https://wiki.familysearch.org/en/National_Archives_and_Records_Administration FamilySearch.org: NARA−National Archives and Records Administration]—research Wiki for genealogists ** [http://www.ourarchives.wikispaces.net/ National Archives and Records Administration's Our Archives wiki]—information about NARA + its archived records ** [http://roaminghistorian.com/2015/06/05/things-to-do-in-dc-national-archives/ "Things to Do in D.C.—National Archives and Library of Congress"]—Roaminghistorian.com on visiting the National Archives {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kongresna knjižnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1985]] [[Kategorija:Izobraževanje v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Arhivi]] n2hnd6ymqbw7wov89nsdofl2iseyhx2 10 501269 5726115 5530560 2022-07-31T17:23:12Z Pinky sl 2932 posodobitev wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#switch: {{{1}}} | year|Year = 2021 | source|Source = the 2022 revision of the World Population Prospects<ref name="UN_WPP">{{Cite web|url= https://population.un.org/wpp/ |title= "World Population Prospects 2022" |publisher= [[United Nations Department of Economic and Social Affairs]]. Population Division |website= population.un.org |access-date= July 17, 2022}}</ref><ref name="UN_WPP_2022">{{Cite web|url= https://population.un.org/wpp/Download/Files/1_Indicators%20(Standard)/EXCEL_FILES/1_General/WPP2022_GEN_F01_DEMOGRAPHIC_INDICATORS_COMPACT_REV1.xlsx |title= World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100 |type= "Total Population, as of 1 July (thousands)" |publisher= [[United Nations Department of Economic and Social Affairs]], Population Division |website= population.un.org |access-date= July 17, 2022 |format= XSLX}}</ref> | ref|Ref = <ref name="UN_WPP">{{Cite web|url= https://population.un.org/wpp/ |title= "World Population Prospects 2022" |publisher= [[United Nations Department of Economic and Social Affairs]], Population Division |website= population.un.org |access-date= July 17, 2022}}</ref><ref name="UN_WPP_2022">{{Cite web|url= https://population.un.org/wpp/Download/Files/1_Indicators%20(Standard)/EXCEL_FILES/1_General/WPP2022_GEN_F01_DEMOGRAPHIC_INDICATORS_COMPACT_REV1.xlsx |title= World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100 |type= "Total Population, as of 1 July (thousands)" |publisher= [[United Nations Department of Economic and Social Affairs]], Population Division |website= population.un.org |access-date= July 17, 2022 |format= XSLX}}</ref> | World=7.909.295.151 | Sub-Saharan Africa=1.137.938.708 | Northern Africa and Western Asia=545.470.860 | Central and Southern Asia=2.065.350.055 | Eastern and South-Eastern Asia=2.339.492.988 | Latin America and the Caribbean=656.098.097 | Oceania (excluding Australia and New Zealand)=13.440.907 | Australia/New Zealand=31.050.817 | Europe and Northern America=1.120.452.720 | More developed regions=1.276.116.067 | Less developed regions=6.633.179.084 | Least developed countries=1.099.568.569 | Less developed regions, excluding least developed countries=5.533.610.515 | Less developed regions, excluding China=5.175.244.522 | Land-locked Developing Countries (LLDC)=550.846.427 | Small Island Developing States (SIDS)=73.767.221 | High-income countries=1.245.565.549 | Middle-income countries=5.916.620.111 | Upper-middle-income countries=2.519.863.638 | Lower-middle-income countries=3.396.756.474 | Low-income countries=718.255.072 | No income group available=28.854.418 | Africa=1.393.676.444 | Eastern Africa=461.141.845 | Burundi=12.551.213 | Comoros=821.625 | Djibouti=1.105.557 | Eritrea=3.620.312 | Ethiopia=120.283.026 | Kenya=53.005.614 | Madagascar=28.915.653 | Malawi=19.889.742 | Mauritius=1.298.915 | Mayotte=316.014 | Mozambique=32.077.072 | Réunion=966.129 | Rwanda=13.461.888 | Seychelles=106.471 | Somalia=17.065.581 | South Sudan=10.748.272 | Uganda=45.853.778 | United Republic of Tanzania=63.588.334 | Tanzania=63.588.334 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Zambia=19.473.125 | Zimbabwe=15.993.524 | Middle Africa=190.267.973 | Angola=34.503.774 | Cameroon=27.198.628 | Central African Republic=5.457.154 | Chad=17.179.740 | Congo=5.835.806 | Republic of the Congo=5.835.806 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Democratic Republic of the Congo=95.894.118 | Equatorial Guinea=1.634.466 | Gabon=2.341.179 | Sao Tome and Principe=223.107 | São Tomé and Príncipe=223.107 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Northern Africa=255.737.736 | Algeria=44.177.969 | Egypt=109.262.178 | Libya=6.735.277 | Morocco=37.076.584 | Sudan=45.657.202 | Tunisia=12.262.946 | Western Sahara=565.581 | Southern Africa=67.984.554 | Botswana=2.588.423 | Eswatini=1.192.271 | Lesotho=2.281.454 | Namibia=2.530.151 | South Africa=59.392.255 | Western Africa=418.544.337 | Benin=12.996.895 | Burkina Faso=22.100.683 | Cabo Verde=587.925 | Cape Verde=587.925 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Côte d'Ivoire=27.478.249 | Ivory Coast=27.478.249 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Gambia=2.639.916 | The Gambia=2.639.916 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Ghana=32.833.031 | Guinea=13.531.906 | Guinea-Bissau=2.060.721 | Liberia=5.193.416 | Mali=21.904.983 | Mauritania=4.614.974 | Niger=25.252.722 | Nigeria=213.401.323 | Saint Helena=5.404 | Senegal=16.876.720 | Sierra Leone=8.420.641 | Togo=8.644.829 | Asia=4.694.576.167 | Central Asia=75.897.577 | Kazakhstan=19.196.465 | Kyrgyzstan=6.527.743 | Tajikistan=9.750.064 | Turkmenistan=6.341.855 | Uzbekistan=34.081.449 | Eastern Asia=1.663.696.923 | China=1.425.893.465 | China, Hong Kong SAR=7.494.578 | Hong Kong=7.494.578 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | China, Macao SAR=686.607 | Macau=686.607 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Macao=686.607 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | China, Taiwan Province of China=23.859.912 | Taiwan=23.859.912 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Dem. People's Republic of Korea=25.971.909 | North Korea=25.971.909 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Japan=124.612.530 | Mongolia=3.347.782 | Republic of Korea=51.830.139 | South Korea=51.830.139 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Southern Asia=1.989.452.478 | Afghanistan=40.099.462 | Bangladesh=169.356.251 | Bhutan=777.486 | India=1.407.563.842 | Iran (Islamic Republic of)=87.923.432 | Iran=87.923.432 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Maldives=521.457 | Nepal=30.034.989 | Pakistan=231.402.117 | Sri Lanka=21.773.441 | South-Eastern Asia=675.796.065 | Brunei Darussalam=445.373 | Brunei=445.373 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Cambodia=16.589.023 | Indonesia=273.753.191 | Lao People's Democratic Republic=7.425.057 | Laos=7.425.057 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Malaysia=33.573.874 | Myanmar=53.798.084 | Philippines=113.880.328 | Singapore=5.941.060 | Thailand=71.601.103 | Timor-Leste=1.320.942 | East Timor=1.320.942 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Viet Nam=97.468.029 | Vietnam=97.468.029 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Western Asia=289.733.123 | Armenia=2.790.974 | Azerbaijan=10.312.992 | Bahrain=1.463.265 | Cyprus=1.244.188 | Georgia=3.757.980 | Iraq=43.533.592 | Israel=8.900.059 | Jordan=11.148.278 | Kuwait=4.250.114 | Lebanon=5.592.631 | Oman=4.520.471 | Qatar=2.688.235 | Saudi Arabia=35.950.396 | State of Palestine=5.133.392 | Syrian Arab Republic=21.324.367 | Syria=21.324.367 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Türkiye=84.775.404 | Turkey=84.775.404 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | United Arab Emirates=9.365.145 | Yemen=32.981.641 | Europe=745.173.774 | Eastern Europe=291.464.162 | Belarus=9.578.167 | Bulgaria=6.885.868 | Czechia=10.510.751 | Czech Republic=10.510.751 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Hungary=9.709.786 | Poland=38.307.726 | Republic of Moldova=3.061.506 | Moldova=3.061.506 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Romania=19.328.560 | Russian Federation=145.102.755 | Russia=145.102.755 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Slovakia=5.447.622 | Ukraine=43.531.422 | Northern Europe=106.197.357 | Denmark=5.854.240 | Estonia=1.328.701 | Faroe Islands=52.889 | Finland=5.535.992 | Guernsey=63.065 | Iceland=370.335 | Ireland=4.986.526 | Republic of Ireland=4.986.526 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Isle of Man=84.263 | Jersey=109.618 | Latvia=1.873.919 | Lithuania=2.786.651 | Norway=5.403.021 | Sweden=10.467.097 | United Kingdom=67.281.039 | Southern Europe=152.130.606 | Albania=2.854.710 | Andorra=79.034 | Bosnia and Herzegovina=3.270.943 | Croatia=4.060.135 | Gibraltar=32.669 | Greece=10.445.365 | Holy See=511 | Italy=59.240.329 | Kosovo (under UNSC res. 1244)=1.662.009 | Malta=526.748 | Montenegro=627.859 | North Macedonia=2.103.330 | Portugal=10.290.103 | San Marino=33.745 | Serbia=7.296.769 | Slovenia=2.119.410 | Spain=47.486.935 | Western Europe=195.381.649 | Austria=8.922.082 | Belgium=11.611.419 | France=64.531.444 | Germany=83.408.554 | Liechtenstein=39.039 | Luxembourg=639.321 | Monaco=36.686 | Netherlands=17.501.696 | Switzerland=8.691.406 | Latin America and the Caribbean=656.098.097 | Caribbean=44.182.048 | Anguilla=15.753 | Antigua and Barbuda=93.219 | Aruba=106.537 | Bahamas=407.906 | The Bahamas=407.906 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Barbados=281.200 | Bonaire, Sint Eustatius and Saba=26.706 | Caribbean Netherlands=26.706 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | British Virgin Islands=31.122 | Cayman Islands=68.136 | Cuba=11.256.372 | Curaçao=190.338 | Dominica=72.412 | Dominican Republic=11.117.873 | Grenada=124.610 | Guadeloupe=396.051 | Haiti=11.447.569 | Jamaica=2.827.695 | Martinique=368.796 | Montserrat=4.417 | Puerto Rico=3.256.028 | Saint Barthélemy=10.861 | Saint Kitts and Nevis=47.606 | Saint Lucia=179.651 | Saint Martin (French part)=31.948 | Saint-Martin (French part)=31.948 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Saint Vincent and the Grenadines=104.332 | Sint Maarten (Dutch part)=44.042 | Sint Maarten=44.042 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Trinidad and Tobago=1.525.663 | Turks and Caicos Islands=45.114 | United States Virgin Islands=100.091 | Central America=177.661.929 | Belize=400.031 | Costa Rica=5.153.957 | El Salvador=6.314.167 | Guatemala=17.608.483 | Honduras=10.278.345 | Mexico=126.705.138 | Nicaragua=6.850.540 | Panama=4.351.267 | South America=434.254.119 | Argentina=45.276.780 | Bolivia (Plurinational State of)=12.079.472 | Bolivia=12.079.472 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Brazil=214.326.223 | Chile=19.493.184 | Colombia=51.516.562 | Ecuador=17.797.737 | Falkland Islands (Malvinas)=3.764 | Falkland Islands=3.764 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | French Guiana=297.449 | Guyana=804.567 | Paraguay=6.703.799 | Peru=33.715.471 | Suriname=612.985 | Uruguay=3.426.260 | Venezuela (Bolivarian Republic of)=28.199.867 | Venezuela=28.199.867 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Northern America=375.278.947 | Bermuda=64.185 | Canada=38.155.012 | Greenland=56.243 | Saint Pierre and Miquelon=5.883 | United States of America=336.997.624 | United States=336.997.624 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Oceania=44.491.724 | Australia/New Zealand=31.050.817 | Australia=25.921.089 | New Zealand=5.129.727 | Melanesia=12.188.834 | Fiji=924.610 | New Caledonia=287.800 | Papua New Guinea=9.949.437 | Solomon Islands=707.851 | Vanuatu=319.137 | Micronesia=534.606 | Guam=170.534 | Kiribati=128.874 | Marshall Islands=42.050 | Micronesia (Fed. States of)=113.131 | Federated States of Micronesia=113.131 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Nauru=12.511 | Northern Mariana Islands=49.481 | Palau=18.024 | Polynesia=717.467 | American Samoa=45.035 | Cook Islands=17.003 | French Polynesia=304.032 | Niue=1.937 | Samoa=218.764 | Tokelau=1.849 | Tonga=106.017 | Tuvalu=11.204 | Wallis and Futuna Islands=11.627 | Wallis and Futuna=11.627 <!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | #default=0 | North America={{formatnum:{{#expr: 44092085+177050287+374641093}}}}<!--Caribbean+Central America+Northern America--><!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> | Channel Islands={{formatnum:{{#expr: 62952+108964}}}}<!--Guernsey+Jersey--><!--For backwards compatibility with 2019; was in older template version but no longer appears in source as of July 2022.--> }}</includeonly><noinclude> {{documentation}}</noinclude> lzepouq3h0v132qy2jyz4b8atr15qkm 0 504544 5726175 5564916 2022-07-31T18:56:34Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Rabenštajn<br /> Burg Rabenstein | image = | caption = Razvaline gradu Rabenštajn – pogled iz zahoda | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | location = [[Šentpavel v Labotski dolini]] | area = | built = okoli 1100 | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče plemičev | owner = grofje Spanheimi, grofje Lebenau, fevdniki vitezi Rabenštajnski, Pfanberški grofje, Goriški grofje kot deželni knezi, Habsburžani, Weisseneški gospodje kot zakupniki, Salzburški nadškofje, vitezi Vanstorfi kot fevdniki, plemiči Dietrichsteini, plemiči Eggenbergi |coordinates={{koord novi|display=inline, title}}}} '''Grad Rabenštajn''', je bil nekdanji kamnit [[grad na hribu]] 300 m južno od trškega naselja [[Šentpavel v Labotski dolini]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] na 691 m visokem skalnatem hribu, ki se spušča na tri strani. Pozidali so ga okoli leta 1100 za zaščito samostana [[Benediktinski samostan svetega Pavla|sv. Pavla v Labotski dolini]]. Po požaru leta 1636 je propadel. Obstoječe ruševine so zavarovali od konca 20. stoletja. == Zgodovina == Rabenštajnski hrib je bil poseljen že v [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]]. Zlasti lokacija na strateškem in klimatsko idealnem mestu je omogočila dokumentirano naselitev od prazgodovine do zgodnjega modernega časa. Leta 1091 je [[Engelbert I. Spanheimski|Engelbert I.]], grof [[Spanheimi|Spanheimski]] ustanovil [[Benediktinski samostan svetega Pavla|samostan sv. Pavla v Labotski dolini]] in zgradil grad, ki naj bi samostanu služil kot zaščita. Po Engelbertovi smrti leta 1096 je to prešlo na njegovega sina [[Siegfrieda I. (Lebenau)|Siegfrieda II.]], grofa v Lebenau). Prvi graščak in njegov rod se je imenoval von Ramenštajn (Rabenštajn). Zadnji v tem rodu je izumrl z Albertusom Ramenštajnom leta 1200. Zaradi poroke [[Ulrik II. Pfanberški|Ulrika Pegavski-Pfanberškega]] († 1249) z zadnjo žensko potomko Lebenauskih grofov je grad prišel do [[Pfanbergi|Pfanberških]], predvsem pa do salzburških nadškofov, ki jim je grad pripadel leta 1300. Najemniki gradu Rabenštajn so bili večinoma v sporu in spopadu z menihi opatije sv. Pavla glede porazdelitve dohodka. Sčasoma so se grajski gospodarji zamenjali. Imeli pa so večinoma eno skupno stvar; bili so pogosto v sporu s Šentpavelsko opatijo. Šlo je za posest, polja, travnike, gozdove in vinograde, druge dohodke in tlako kmetov pri dedovanju. Vojvoda [[Henrik Koroški|Henrik VI.]] Koroški po smrti [[Venčeslav III. (Češka)|Venčeslava III.]] leta 1306, in [[Rudolf I. (Češki)|Rudolf]], sta v naslednjem letu zahtevala [[Češka|Češko]] kraljevo krono. Vendar to ni bilo v interesu cesarja (vojvode)[[Albreht I. Habsburški|Albrehta I.]]. Zato je dal grad leta 1307 oblegati Otu Vivšniku in ga dokončno uničiti kot grajske posesti Rabenštajn, da bi ga ne mogli predati Albrehtu. Albreht je premoženje prepustil salzburškemu škofu [[Konradu IV. Fohnsdorfski]], ki ga je poklical za svetovalca. Škof je grad takoj dal obnoviti in razširiti. Nazadnje je grad podelil v [[fevd]] Burkardu II. iz Vanstorfa. Leta 1461 je grajski kompleks kupil cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] Ko so [[Turki]] leta 1476 požgali trg Šentpavel, je grad ostal nepoškodovan. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je posest podedoval od svojega očeta. Leta 1514 ga je prodal Francu iz [[Ditrihštajnci|Ditrihštajna]] pri Weichselstädtu. Njegov sin, Seyfried Ditrihštajnski iz Weichselstädta, je grad leta 1567 razširil v renesančno palačo. Trdnjava je naslednjih 60 let ostala v lasti aristokratske družine. Nato je začasno v lasti deželnega kneza, ki jo je bila prodana [[Hans Ulrik von Eggenberg]], princu [[Eggenbergi|Eggenbergu]], ki jo je nadalje prodal leta 1629. Leta 1629 se je grad Rabenštajn vrnil v Šentpavelski opatiji kot zaželena last. Takratni opat [[Hieronymus Marchstaller]] v dokumentu iz leta 1240 omenja [[baročna arhitektura|barokizirano]] kapelo. Novo zasnovana kapelica je bila posvečena štiri leta kasneje. Opat Marchstaller naj bi motilo dejstvo, da bi lahko z gradu s teleskopom pogledali v njegovo celico in ga opazovali. Ko je bil grad leta 1636 uničen v velikem požaru, je sum padel nanj, ravno zato, ker ni razen kapele ostalo skoraj nič. Po tem grad Rabenštajn ni bil obnovljen. Na steni nad vasjo so vidni ostanki treh zidov nekdanjega palacija iz 13. in 14. stoletja. [[Slika:Sankt Paul Burgruine Rabenstein 10052008 28.jpg|right|300px|Ostanki zidov gradu]] Po tem, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] v jožefinskih reformah leta 1787 ukinil Šentpavelski samostan, so ruševine pripadle Državnemu verskemu skladu. V 19. stoletju je posestvo Rabenštajn končno prišlo v zasebno last. == Viri == * ''Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten.'' Neubearbeitung, 3., erweiterte und verbesserte Auflage, bearbeitet von Gabriele Russwurm-Biró. Anton Schroll, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 987f. * Gerhard Stenzel: ''Von Burg zu Burg in Österreich''. 2. Auflage, Verlag Kremayr & Scheriau, Wien 1973, ISBN 3 218 00278 8, S. 213 == Zunanje povezave == {{Commonscat|Castle Rabenstein, Sankt Paul im Lavanttal}} * [http://www.lovntol.at/sehenswertes/burgen.htm Kurzüberblick auf lovntol.at] * [https://sanktpaul.at/tourismus-freizeit/kultur-2/ruine-rabenstein/ Rabenstein auf der Gemeindewebsite] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Rabenštajn]] 8lxd53n7zr68il55mh8sy1p6uf4667o 0 505402 5726176 5573127 2022-07-31T18:56:42Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Roman II. Lipniški''' († 17. avgust 1179) je bil kot Roman II. za [[škof]]a v [[Krška škofija|Krški škofiji]] postavljen leta 1174. Na čelu škofije je bil do smrti leta 1179. Njegov teritorij je zajemal takratno [[Vojvodina Koroška|Vojdovino Koroško]], ki v grobem ustreza ozemlju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. == Življenje == Roman Lipniški je bil sorodnik [[Roman I.|Romana I.]], nekdanjega [[škof]]a v [[Krška škofija|Krški škofiji]], in je prihajal iz ministerialne družine Salzburške nadškofije. Od leta 1149 je bil stolni [[prošt]] v Krki in so mu bile zaupane pomembne diplomatske misije. Tako je odpotoval k papežu [[Papež Aleksander III.|Aleksandru III.]] v Francijo, da je prejel [[palij]] za novoizvoljenega salzburškega nadškofa [[Konrad II. Babenberški|Konrada II.]] 3. oktobra 1174 sta ga duhovščina in ljudstvo izvolila za škofa v Krki. Čeprav salzburški nadškof ni potrdil njegove izvolitve, je leta 1176 prejel potrditev papeža Aleksandra III., zaupana pa mu je bila tudi služba [[generalni vikar|generalnega vikarja]] v Salzburgu. Že leta 1174 ga je za škofa posvetil oglejski patriarh. Pod vladavino Romana II. je bil v Benetkah 24. julija 1177 sklenjen mir med papežem in cesarjem, ki je končal dolgoletni razkol. Za to slovesno dejanje je bil v [[Stolnica svetega Marka, Benetke|baziliki svetega Marka]] tudi škof Roman. Mirovna pogodba je povrnila stari pravni status med Krko in Salzburgom, po katerem krški škof ni smel več prejemati svojih regalij od cesarja, temveč od nadškofa, zato ni imel več položaja [[Cesarska neposrednost|neposredne podrejenosti cesarju]], ampak se je vrnil v fevdalni odnos s Salzburgom. Leta 1178 je salzburški nadškof Konrad II. ponovno odpotoval k cesarju v Italijo, da bi mu ta 14. junija potrdil koncesijski dokument papeža in kralja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] iz leta 1072 in tako ponovno razglasil podložnost Krške škofije Salzburški nadškofiji. Po tem nadaljnjem razočaranju je škof Roman romal v Sveto deželo. Na poti tja je umrl 17. avgusta 1179. Njegovo telo so verjetno prinesli nazaj v Krko in pokopali v stolnici. Pri izkopavanju leta 1952 so odkrili drobce nagrobnika, ki je morda pripadal grobu škofa Romana II. == Viri == * Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1072–1822'' (= ''Aus Forschung und Kunst.'' 5, {{ISSN|0067-0642}}). Verlag des Geschichtsvereins für Kärnten, Klagenfurt 1969, S. 54–58. == Opombe == <references/> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roman II.}} [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]] 6ndgurdoqszybpzxzea67nksoor9icd 0 505613 5726177 5575168 2022-07-31T18:56:49Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|image=Šentrupert - cerkev sv. Ruperta (Wilhelm von der Sann - sklepnik).jpg|caption=Viljem Savinjski upodobljen v gotski farni cerkvi v [[Šentrupert]]u, Slovenija}} '''Viljem Savinjski''' (Viljem IV., Viljem II.) († 20. marca 1036) je bil grof iz [[Breže, Avstrija|Brež]] in [[Trušnje|Trušenj]] na Koroškem ter [[Mejni grof]] Savinjski (Saunien, [[Savinjska marka|Savinjske marke]], [[Savinjska dolina|Savinjske doline]]).<ref>Do leta 1036 je [[Slovenska marka|Slovenski marki]] pripadala tudi Savinjska.</ref> Bil je sin istoimenskega grofa v Brežah in mejni grof na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in Leopirgis. == Življenje == Prvič je v zgodovinskih listinah omenjen leta 1016. Leta 1017 je vojvoda [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero Koroški]] opravil sodni dan v vlogi mejnega grofa v [[Veronska mejna grofija|Veronski mejni grofiji]] z njim in drugimi posestniki v [[Treviso]]. Leta 1025 je od kralja [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]], ki je bil na položaju le eno leto in je hotel promovirati Viljema kot protiutež vojvodi Adalberu, kot darilo prejel v svoji Savinjski grofiji 30 kraljevskih hub med rekama Koprivnico (Kopreinitz), [[Hudinja (reka)|Hudinjo]] (Chodiniae/Köttnig)in [[Voglajna|Voglajno]] (Wogliena), nadalje na [[Kranjska|Kranjskem]] med rekama [[Krka|Krko]] in [[Sava|Savo]] skupaj z njim pripadajočimi hribi, dolinami in gozdovi.<ref>[http://www.regesta-imperii.de/id/1025-05-11_1_0_3_1_0_74_32 RI III , 1 št. 32, 1025 Bamberg]</ref> Leta 1028 je dobil še eno cesarsko darilo: dvakrat je prejel 30 kraljevskih hub in drugih posesti v vasi [[Kozje]] (Traskendorf/Drachenburg ) ter ozemlju med [[Sava|Savo]] in [[Savinja|Savinjo]], [[Sotla|Sotlo]] in Mirno (Neiring) v Savinjski grofiji. To so poznejša krška škofovska gospostva [[Grad Rogatec|Rogatec]] (Rohitsch), [[Grad Podčetrtek|Podčetrtek]] (Windisch-Landsberg), [[Grad Planina|Planina pri Sevnici]] (Montpreis), [[Grad Pilštanj|Pilštanj]] (Peilenstein), [[Grad Kunšperk|Kunšperk]] (Königsberg), [[Grad Podsreda|Podsreda]] (Hörberg), [[Grad Bizeljsko|Bizeljsko]] (Wisell) in [[Grad Mokronog|Mokronog]] (Nassenfuß). Poleg tega mu je bil potrjen trg Breže na Koroškem. Po drugih virih se je Kozjansko darilo zgodilo leta 1016 <ref>[http://www.regesta-imperii.de/id/1016-04-15_2_0_2_4_1_697_1879 RI II, 4 n. 1879 1016 Bamberg]</ref> Cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] mu je tudi podelil trške in mitniške pravice za katero koli lokacijo v njegovi [[Grofija Breže|Grofiji Breže]].<ref>[http: //www.regesta-imperii .de/id/1028-12-30_1_0_3_1_0_246_139 RI III, 1 n.139 1028 Augsburg]</ref> Skupaj z zapuščino svojega očeta, poznejšo krško gospostvo Vitanje (Weitenstein), ki ga je očetu leta 980 podaril cesar [[Oton II.]], je Viljem tako imel na območju njegove mejne grofije pomembno [[alod]]ialno premoženje. Okoli leta 1030 se Viljem omenja kot odvetnik salzburškega nadškofa Dietmarja II. V začetku leta 1036 ga je z lastnimi rokami umoril vojvoda Adalbero, ki je bil leta 1035 odstavljen. == Družina == [[Slika:Gurker Verbruederungsbuch_1.jpg|thumb|Portret Viljema in Eme, ki v rokah držita [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka|krško baziliko]]]] Viljem je bil poročen z [[Ema Krška|Emo Krško]], ki mu je rodila dva sinova: * Viljem * Hartvig Oba so umorili rudarji v enem od Breških rudnikov [[srebro|srebra]]. == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 1036]] [[Kategorija:Mejni grofje Štajerske]] 02v0oqxka1rp4bqcg2f35jkq2108d2v 0 510141 5726178 5624096 2022-07-31T18:57:05Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Škocjan|Občine Škocjan]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale, umrle ali so z njo povezane. Občina Škocjan 39 ima naselij: [[Bučka]], [[Čučja Mlaka]], [[Dobrava pri Škocjanu]], [[Dobruška vas]], [[Dolenje Dole]], [[Dolenje Radulje]], [[Dolnja Stara vas]], [[Dule]], [[Gabrnik]], [[Gorenje Dole]], [[Gorenje Radulje]], [[Goriška Gora]], [[Goriška vas pri Škocjanu]], [[Gornja Stara vas]], [[Grmovlje]], [[Hrastulje]], [[Hudenje]], [[Jarčji Vrh]], [[Jelendol]], [[Jerman Vrh]], [[Klenovnik]], [[Mačkovec pri Škocjanu]], [[Male Poljane]], [[Močvirje]], [[Osrečje]], [[Ruhna vas]], [[Segonje]], [[Stara Bučka]], [[Stopno]], [[Stranje pri Škocjanu]], [[Škocjan]], [[Štrit]], [[Tomažja vas]], [[Velike Poljane]], [[Zaboršt]], [[Zagrad]], [[Zalog pri Škocjanu]], [[Zavinek]], [[Zloganje]]. ==Kultura in umetnost== ===Literatura=== *[[Jožef Partel]], nabožni pisatelj, duhovnik (1805, [[Škocjan]] – 1865, [[Češnjice pri Moravčah]]) *[[Milan Fabjančič]], novelist, učitelj (1897, [[Jarčji Vrh]] – 1978, [[Ljubljana]]) *[[Jožef Orešnik Lepstanski]], nabožni pisatelj, duhovnik (1797, [[Dobrava pri Škocjanu]] – 1869, [[Podgrad]]) *[[Frančišek Hudoklin]], pesnik (1863, [[Gornja Stara vas]] – 1886, [[Gornja Stara vas]]) ===Gledališče, film in televizija=== *[[Dare Ulaga]], igralec (1931, [[Škocjan]] – 1987, [[Ljubljana]]) ===Glasba=== *[[Žiga Bohinec]], glasbenik (1850, [[Škocjan]] – 1894, [[Ljubljana]]) *[[Blaž Arnič]], skladatelj, glasbeni pedagog, organist v Bučki (1901, [[Luče]] – 1970, [[Ljubljana]]) *[[France Cigan]], zborovodja, učitelj, duhovnik, vzgojitel, vodil orglarsko šolo in mešani cerkveni pevski zbor v Škocjanu (1908, [[Žižki]] – 1971, [[Ljubljana]]) ===Slikarstvo=== *[[Borut Pečar]], ilustrator, karikaturist, arhitekt, urednik, telovadec (1931, [[Petrovče]] – 2009, [[Ljubljana]]) ===Kiparstvo=== *[[Slavko Hočevar]], kipar, lutkar (1927, [[Bučka]] – 1996, [[Ljubljana]]) ==Šolstvo== *[[Ruža Lucija Petelin]], učiteljica, pesnica, prevajalka (1905, [[Trst]] – 1974, [[Zagreb]]) *[[Jože Jazbec]], učitelj v Škocjanu (1942, [[Mirna Peč]] – ) *[[Martin Matko]], učitelj, čebelar (1868, [[Močvirje pri Bučki]] – 1955, [[Radeče pri Zidanem mostu]]) *[[Ivica Žnidaršič]], pedagoginja, humanitarna delavka, urednica (1934, [[Bučka]] – ) *[[Ernest Adamič]], učitelj, filmski scenarist, pisatelj (1898, [[Ljubljana]] – 1977, [[Ljubljana]]) *[[Janez Novak]], šolnik, organist (1823, [[Orehovica pri Šentjerneju]] – 1889, [[Novo mesto]]) *[[Josip Wester]], šolnik, slavist, planinec (1874, [[Dolenje Radulje]] – 1960, [[Ljubljana]]) ==Politika== *[[Jožef Jerman]], politični delavec, eden glavnih pobudnikov za Zedinjeno Slovenijo (1826, [[Otočec]] – 1848, ?) *[[Vladislav Fabjančič]], politik, arhivar, publicist (1894, [[Bučka]] – 1950, [[Ljubljana]]) *[[Darinka Trpin]], rastlinoslovka (1933, [[Bučka]] – ) ==Gospodarstvo in humanistična znanost== *[[Danilo Breščak]], arheolog, geolog, opravil zavarovalno arheološko izkopavanje v Zloganju (1947, [[Novo mesto]] – ) *[[Jože Povšič]], matematik, bibliograf, profesor (1907, [[Dobrava pri Škocjanu]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Franc Metelko]], slovničar, nabožni pisatelj, predavatelj, duhovnik (1789, [[Škocjan]] – 1860, [[Ljubljana]]) ==Religija== *[[Valentin Plemel]], botanik, duhovnik, služboval v Škocjanu (1820, [[Bled]] – 1875, [[Koroška Bela]]) *[[Jožef Rome]], duhovnik, časnikar, kaplan v Škocjanu (1848, [[Višnja Gora]] – 1933, [[Novo mesto]]) *[[Luka Smolnikar]], prosvetni delavec, prevajalec, kaplan v Škocjanu (1863, [[Loke pri Tuhinju]] – 1936, [[Slavina pri Postojni]]) *[[Ignac Škoda]], teolog, publicist, kaplan v Škocjanu (1909, [[Zaplaz pri Čatežu]] – 1982, [[Zaplaz pri Čatežu]]) *[[Anton Tramte]], duhovnik, elektrohomeopat, fotograf (1846, [[Zloganje]] – 1891, [[Šempeter na Dolenjskem]]) *[[Ignacij Valenčič]], duhovnik, homeopat, kaplan v Škocjanu (1797, [[Ljubljana]] – 1858, [[Radomlje]]) *[[Janez Zalokar]], leksikograf, nabožni pisatelj, duhovnik v Škocjanu (1792, [[Vinica pri Šmarjeti]] – 1872, [[Ljubljana]]) *[[Mirko Žerjav]], teolog, hipnotizer, salezijanec, telepat, duhovnik v Škocjanu (1919, [[Nova vas]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Stanislav Hočevar]], teolog, nadškof (1945, [[Jelendol]] – ) *[[Peter Bohinjec]], pisatelj, publicist, župnik v Škocjanu (1864, [[Visoko]] – 1919, [[Duplje]]) *[[Matija Škerbec]], duhovnik, politik, publicist (1886, [[Stari trg pri Ložu]] – 1963, [[Cleveland]]) *[[Ignacij Knoblehar]], misijonar, etnolog (1819, [[Škocjan]] – 1858, [[Neapelj]]) *[[Franc Avsec]], duhovnik, umetnostni zgodovinar, konservator, publicist (1863, [[Novo mesto]] – 1943, [[Lesce]]) *[[Janez Cigler]], pisatelj, pesnik, duhovnik, kaplan v Škocjanu (1792, [[Ljubljana]] – 1869, [[Višnja Gora]]) *[[Anton Ratajec]], teolog, matematik in fizik, profesor (1873, [[Gorenje Radulje]] – 1939, [[Šentvid]]) *[[Janez Komljanec]], profesor, duhovnik, pesnik, lovec (1848, [[Bučka]] – 1929, [[Bučka]]) *[[Janko Komljanec]], duhovnik, gospodarski in kulturni delavec, mučenec (1892, [[Bučka]] – 1942, [[Hmeljnik]]) *[[Veselko Kovač]], duhovnik (1872, [[Studenec]] – 1928, [[Kitajska]]) ==Vojska== *[[Vinko Robek]], narodni heroj, gozdarski delavec, rudar, organiziral OF v okolici Škocjana (1915, [[Vinji Vrh]] – 1986, [[Dobruška vas]]) ==Zdravstvo== *[[Pavel Varaun]], ranocelnik, homeopat, zdravnik (1824, [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] – 1882, [[Škocjan]]) ==Osebnosti iz drugod== *[[Karel Poglajen]], podobar, izdelal božji grob v Škocjanu (1841, [[Šentpeter pri Novem mestu]] – 1890, [[Trebnje]]) *[[Matej Sternen]], grafik, ilustrator, restavrator, slikar, restavriral v cerkvi v Škocjanu (1870, [[Verd pri Vrhniki]] – 1949, [[Ljubljana]]) *[[Anton Štefic]], kipar, učil se je podobarstva v Škocjanu in v Stopnem pri Bučki (1878, [[Gabrnik nad Boštanjem ob Savi]] – 1915, [[Gorica]]) *[[Boris Kuhar]], etnolog, doktoriral z disertacijo Ljudska materialna kultura v Škocjanskih hribih na Dolenjskem *[[Miloš Kovačič]], farmacevt, menedžer, častni občan občine Škocjan (1934, [[Šentjernej]] – 2016, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Aljančič]], duhovnik, narodni buditelj, v Škocjanu je sezidal novo farno cerkev in popravil podružnice (1813, [[Kovor]] – 1894, [[Celovec]]) *[[Jožef Štravs]], podobar, pozlatar, rezbar, fotograf, poznan je bil v Škocjanu (1843, [[Ravne pri Cerknem]] – 1902, [[Cerkno]]) *[[Ignac Kušljan]], starinoslovec, nabiral in kupoval starine v Škocjanu (1857, [[Orešje na Žumberku]] – 1930, [[Šentjernej]]) *[[Anton Jebačin]], slikar, restavrator, za Škocjan izdelal portret Ignacija Knobleharja (1850, [[Ljubljana]] – 1927, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Selan]], kartograf, izdelal gozdnogospodarski zemljevid za Škocjan (1902, [[Ljubljana]] – 1981, [[Suhadole]]) *[[Mihael Stroj]], slikar, njegove slike upodobljene v cerkvi v Škocjanu (1803, [[Ljubno]] – 1871, [[Ljubljana]]) *[[Miroslav Tomec]], slikar, cerkveni glasbenik, za Gorenje Dole je izdelal križev pot za kapelo ob cerkvi (1850, [[Ljubljana]] – 1894, [[Ljubljana]]) *[[Franc Ksaver Zajec]], kipar, podobar, izdelal reliefno doprsje Ignacija Knobleharja za cerkev v Škocjanu (1821, [[Sovodenj]] – 1888, [[Ljubljana]]) *[[Anton Bitenc]], arhitekt, prenovil oltarne prostore in opremo v cerkvi v Škocjanu (1920, [[Ljubljana]] – 1977, [[Ljubljana]]) ==Viri in Literatura== *[http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije] *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] *[https://www.slovenska-biografija.si/ Slovenska biografija] *[https://skocjan.e-obcina.si/ Občina Škocjan] *Wikipodatki {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Škocjan]] h4ktkbeqm9l0fa2avhwcwvo6nfkhck3 0 513903 5726179 5662965 2022-07-31T18:57:24Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[slika:Slavic europe.svg|alt=|thumb|right|Sodobni zemljevid [[slovanski jeziki|slovansko govorečih]] [[Evropa|evropskih]] držav. [[Južni Slovani]] (temnozeleno), [[Vzhodni Slovani]] (zeleno) in [[Zahodni Slovani]] (svetlozeleno).]] '''Panslavizem'''<ref name="fran_2021-0" /> ali '''vseslovanstvo'''<ref name="fran_2021-1" /> je [[politika|politična]] [[ideologija]], ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo [[Slovani|Slovanov]]. To politično-[[družba|družbeno]] in [[kultura|kulturno]]-[[konfesija|konfesionistično]] gibanje se je izkristaliziralo v sredini 19. stoletja. Najvplivnejše je bilo na [[Balkan]]u, kjer so neslovanski imperiji stoletja vladali [[Južni Slovani|Južnim Slovanom]]. To so bili v glavnem [[Bizantinsko cesarstvo]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Osmansko cesarstvo]] in [[Beneška republika]]. == Izvori == Razširjeni panslavizem se je začel podobno kot [[pangermanizem]] (pangermanstvo, vsegermanstvo). Obe gibanji sta zrasli iz občutka enotnosti in [[nacionalizem|nacionalizma]], izkušenih znotraj [[etnična skupina|etničnih skupin]] po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] in posledičnimi [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] proti [[Evropa|evropskim]] [[monarhija]]m. Kakor pri drugih gibanjih [[romantični nacionalizem|romantičnega nacionalizma]], so slovanski intelektualci in učenjaki pri razvoju področij [[zgodovina|zgodovine]], [[filologija|filologije]] in [[folklora|folklore]] dejavno vzpodbujali hrepenenje za svojo deljeno istovetnost in izvor. Panslavizem je soobstojal skupaj z južnoslovansko neodvisnostjo. Splošno rabljena simbola panslovanskega gibanja so bile [[panslovanske barve]] ([[modra]], [[bela]] in [[rdeča]]) in panslovanska himna »[[Hej Slovani]]«. Med prvimi panslavisti so bili [[Hrvati|hrvaški]] pisec [[Vinko Pribojević]] iz 16. stoletja in [[Aleksandar Komulović]], [[Bartol Kašić]], [[Ivan Gundulić]] in hrvaški [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] misionar [[Juraj Križanić]] iz 17. stoletja.<ref name="leti_1985" /><ref name="bana_1988" /><ref name="thee_1992" /> Nekatere najzgodnejše pojavitve panslavistične misli znotraj [[habsburška monarhija|habsburške monarhije]] se pripisuje [[Adam František Kollár|Adamu Franzu Kollárju]] in [[Pavel Jozef Šafárik|Pavolu Jozefu Šafáriku]].<ref name="evan_2006" /> Gibanje se je začelo po koncu napoleonskih vojn leta 1815. Izraz »panslavizem« je leta 1826 na Češkem prvi predlagal slovaški odvetnik in pisec [[Ján Nepomuk Herkeľ]] (1786–pred 1853). Med drugimi sta zamisel panslavizma sprejela [[Vuk Stefanović Karadžić]] in [[Ljudevit Gaj]]. Po napoleonskih vojnah so evropski voditelji poskušali znova vzpostaviti predvojni [[status quo]]. Na [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]] med letoma 1814 in 1815 je avstrijski predstavnik [[Klemens Wenzel von Metternich|Metternich]] temu statusu quoju v Avstriji občutil grožnjo nacionalistov, ki so zahtevali neodvisnost od imperija. Čeprav je državljane sestavljalo več etničnih skupin, kot so bili [[Italijani]], [[Romuni]], [[Madžari]] itd., je bila večina državljanov Slovanov. == Prvi panslovanski kongres v Pragi leta 1848 == [[slika:Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg|thumb|right|[[Slovanska zastava]], ki jo je predlagalo [[Slovanski kongres v Pragi, 1848|panslovansko zborovanje]] v [[Praga|Pragi]] leta 1848.<ref name="vili_2003" />]] Prvi [[Slovanski kongres v Pragi, 1848|panslovanski kongres]] je bil junija 1848 v [[Praga|Pragi]] med [[revolucije leta 1848|revolucionarnim gibanjem]]. Čehi niso hoteli poslati svojih predstavnikov na [[Frankfurtska nacionalna skupščina|frankfurtsko skupščino]] in so čutili, da so imeli Slovani drugačen interes od [[Germani|Germanov]]. [[avstroslavizem|Avstroslavist]] [[František Palacký]] je predsedoval dogodku, podpredsednik pa je bil [[Stanko Vraz]]. Večina delegatov je bilo Čehov in Slovakov. Palacký je pozval po sodelovanju [[Habsburžani|Habsburžanov]] in je tudi odobril habsburško monarhijo kot politično tvorbo, ki bo najverjetneje zaščitila ljudi v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Ko so ga Germani vprašali naj se izreče v prid njihove želje za nacionalno enotnost, je odvrnil negativno, saj bi to oslabilo habsburško državo: »Res, če bi bilo tako, da [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] dolgo ne bi obstajala, bi bilo nujno v interesu Evrope, v interesu vsega [[človeštvo|človeštva]] samega, jo ustanoviti.« Panslovanski kongres se je sestal med revolucionarnimi nemiri leta 1848. Mladi praški prebivalci so se odpravili na ulice, med soočenjem je zablodeli naboj ubil ženo feldmaršala [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetza]], načelnika avstrijskih sil v Pragi. Windisch-Graetz je razjarjen oblegal mesto, razpustil kongres in v [[Češka (zgodovinska dežela)|Bohemiji]] razglasil [[vojno stanje]]. == Panslavizem v Čeških deželah in Slovaški == [[slika:Pan-Slavic postcard "Dědictví otců, zachovej nám, Pane".jpg|thumb|right|Panslovanska razglednica s prikazom [[sveti Ciril in Metod|svetih Cirila in Metoda]] z besedilom »Dediščino Očetov ohrani nam, Gospod!« v devetih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikih]].]] {{glavni|čehoslovakizem}} Prvo panslovansko zborovanje je bilo med 2. in 16. junijem 1848 v Pragi.<ref name="ReferenceA" /> Delegati kongresa so bili posebej tako [[Avstro-Ogrska|protiavstrijski]] kot [[rusifikacija|protiruski]]. Še vedno »desno« – zmerno liberalno krilo kongresa – pod vodstvom [[František Palacký|Františka Palackega]] (1798–1876), češkega zgodovinarja in politika,<ref name="ReferenceB" /> ter [[Pavol Jozef Šafárik|Pavola Jozefa Šafárika]] (1795–1861), slovaškega filologa, zgodovinarja in arheologa,<ref name="ReferenceC" /> je zagovarjalo avtonomijo slovanskih dežel v okviru avstrijske (habsburške) monarhije.<ref name="ReferenceA" /> Nasprotno si je »levo« – radikalno krilo kongresa – pod vodstvom [[Karel Sabina|Karla Sabine]] (1813–1877), češkega pisatelja in novinarja, [[Josef Václav Frič|Josefa Václava Friča]] (1829–1890), češkega pesnika, novinarja in nacionalista, [[Karol Libelt|Karola Libelta]] (1817–1861), poljskega pisatelja in politika ter drugimi, prizadevalo za tesno zavezništvo z revolucionarno-demokratskim gibanjem, ki je leta 1848 potekalo v Nemčiji in na Madžarskem.<ref name="ReferenceA"/> Narodni preporod v madžarski »Gornji deželi« (sedanji [[Slovaška|Slovaški]]) se je zgodil v povsem novi luči, tako pred slovaško vstajo leta 1848 kot po njej. Gonilna sila tega preporodnega gibanja so bili slovaški pisatelji in politiki, ki so se imenovali štúrovci, privrženci [[Ľudovít Štúr|Ľudovíta Štúrja]]. Ker je bilo slovaško plemstvo [[madžarizacija|madžarizirano]] in je bila večina Slovakov zgolj kmetov ali duhovnikov, to gibanje ni pritegnilo veliko pozornosti. Kljub temu je bila kampanja uspešna, saj je bratsko sodelovanje med Hrvati in Slovaki vso vojno obrodilo sadove. Večina spopadov med [[Slovaki]] in [[Madžari]] pa se ni izšla v prid Slovakom, ki so jih [[Avstrijci]] logistično podpirali, a ne dovolj. Odločilno se je izkazalo tudi pomanjkanje delovne sile. Med vojno je [[Slovaški narodni svet]] svoje zahteve prinesel mlademu avstrijskemu cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu I.]] in zdelo se je, da je to upošteval ter obljubil podporo Slovakom proti revolucionarnim radikalnim Madžarom. Ko pa je bilo revolucije konec, so na slovaške zahteve pozabili. Te zahteve so vključevale avtonomno deželo znotraj avstrijskega cesarstva, imenovano »Slovaška regija« (''Slovenský kraj''), ki bi jo na koncu vodil srbski knez. To dejanje cesarjeve nevednosti je prepričalo slovaško in češko elito, ki sta koncept avstroslavizma razglasili za mrtvega. Zgražan nad cesarjevo politiko je leta 1849 Štúr, ki je kodificiral prvi uradni [[slovaščina|slovaški jezik]], napisal knjigo z naslovom ''Slovanstvo in svet prihodnosti''. Ta knjiga je služila kot manifest, kjer je opozoril, da avstroslavizem ni več prava pot. Napisal je tudi stavek, ki vse do danes pogosto služi kot navedek: »Vsak narod ima svoj čas pod Božjim soncem in lipa [simbol Slovanov] cveti, medtem ko je hrast [simbol Tevtonov] dolgo cvetel.«<ref name="stur_1993" /> Izrazil pa je zaupanje v [[Ruski imperij]], saj je to edina država Slovanov, v kateri ni prevladoval nihče drug, a je bila ena najmočnejših narodov na svetu. Slovane je pogosto simboliziral kot drevo, pri čemer so bili »manjši« slovanski narodi veje, medtem ko je bilo deblo drevesa rusko. Njegovi panslovanski pogledi so bili sproščeni v tej knjigi, kjer je izjavil, da bi moralo deželo Slovakov priključiti carskemu imperiju in da bi sčasoma prebivalstvo lahko bilo ne le rusificiralo, ampak bi se tudi spreobrnilo v obred pravoslavja, prvotno razširjeno vero [[sveti Ciril in Metod|svetih Cirila in Metoda]] v času [[velika Moravska|Velike Moravske]], ki je služila kot opozicija [[Franki|frankovskim]] katoliškim misijonarjem. Po [[madžarsko osvajanje Karpatske kotline|madžarskem vdoru v Panonijo]] so se Madžari spreobrnili v katolištvo, kar je učinkovito vplivalo na Slovane, ki so živeli v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] in v deželi južno od Lehov. Vendar pa je Ruski imperij pogosto trdil, da je panslavizem opravičilo za njegove agresivne poteze na Balkanskem polotoku v Evropi proti Osmanskem cesarstvu, ki je stoletja osvajalo in obvladovalo deželo Slovanov. To je na koncu pripeljalo do [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|balkanske kampanje]] Ruskega imperija, ki je povzročila osvoboditev celotnega Balkana izpod Osmanskega cesarstva s pomočjo in pobudo Ruskega imperija.<ref name="enge_1980" /> Panslavizem ima nekaj privržencev med češkimi in slovaškimi politiki, zlasti med nacionalističnimi in skrajno desničarskimi, kot je Ljudska stranka – Naša Slovaška. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so zajete slovanske vojake prosili za boj proti »zatiranju v avstrijskem imperiju«. Posledično so nekateri to storili. (glej [[Češkoslovaška legija]]) Z ustanovitvijo neodvisne [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1918 so stari ideali panslavizma zastareli. Odnosi z drugimi slovanskimi državami so bili različni, včasih so bili tako napeti, da so prerasli v oborožen spopad, na primer z [[Druga poljska republika|Drugo poljsko republiko]], kjer so mejni spopadi zaradi [[Šlezija|Šlezije]] povzročili kratek sovražni spopad – [[poljsko-češkoslovaška vojna|poljsko-češkoslovaško vojno]] januarja 1919. Pred in med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so se pojavile celo napetosti med Čehi in Slovaki. == Panslavizem pri Južnih Slovanih == {{glavni|jugoslovanstvo}} [[slika:Greater Serbia, Miloš Milojević (1873).jpg|thumb|right|Zemljevid [[Velika Srbija|Velike Srbije]] [[Miloš Milojević|Miloša Milojevića]], 1873]] Panslavizem na jugu se je za podporo velikokrat obrnil k Rusiji.<ref name="yavu_2011" /> Južnoslovansko gibanje je zagovarjalo neodvisnost Slovanov v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], [[Beneška republika|Beneški republiki]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Nekateri srbski intelektualci so si prizadevali za združitev vseh Južnih – balkanskih Slovanov, tako [[katolicizem|katoliških]] ([[Slovenci|Slovencev]], [[Hrvati|Hrvatov]]), [[sunitizem|muslimanskih]] ([[Bošnjaki|Bošnjakov]], [[Pomaki|Pomakov]]) ali [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] ([[Srbi|Srbov]], [[Makedonci|Makedoncev]], [[Bolgari|Bolgarov]]), kot »južnoslovanski narod treh ver«. Avstrija se je bala, da bodo panslavisti ogrozili imperij. V Avstro-Ogrski so bili Južni Slovani porazdeljeni med več entitet: [[Slovenci]] v avstrijskem delu ([[Kranjska]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|Goriška in Gradiščanska]], [[Trst]], [[Istra]] (tudi [[Hrvati]]), Hrvati in [[Srbi]] v madžarskem delu znotraj avtonomne [[Kraljevina Hrvaška in Slavonija|Kraljevine Hrvaške in Slavonije]] in avstrijskem delu znotraj avtonomne [[Kraljevina Dalmacija|Kraljevine Dalmacije]] in v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] pod neposrednim nadzorom z Dunaja. Zaradi različnega položaja znotraj Avstro-Ogrske so bili med Južnimi Slovani v Avstro-Ogrski izraziti različni cilji. Močna alternativa panslavizmu je bil [[avstroslavizem]], še posebej med Slovenci in Hrvati.<ref name="Encyclopedia" /> Ker so bili Srbi razkropljeni med več regijami, in zaradi dejstva, da so imeli vezi z neodvisno [[nacionalna država|nacionalno državo]] – [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]], so bili med najmočnejšimi zagovorniki neodvisnosti Južnih Slovanov od Avstro-Ogrske in združitve v skupno državo pod vladavino [[Karadžordževiči|tedanje]] srbske monarhije. Leta 1863 je [[Društvo srbske filologije]] praznovalo tisočletnico [[sveti Ciril|Cirilove]] smrti. Njegov predsednik [[Dimitrije Matić]] je govoril o nastanku etnično »čistih« Slovanov: »z božjo pomočjo bi morali biti le Slovani s čisto slovanskimi obrazi in čisto slovanskim značajem.«<ref>Društvo srbske filologije: Stoletnica 1863:4</ref> Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je nastanek [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] pod srbskim kraljestvom dinastije Karadžorževičev združil večino južnoslovanskih narodov ne glede na religijo in kulturnim ozadjem. Edini, ki se niso združili, so bili Bolgari. Kraljevina Jugoslavija v tem času sicer ni rešila nobenega [[narodno vprašanje|narodnega vprašanja]] majhnih slovanskih narodov, še posebej ne [[Slovenci|slovenskega]] in [[Makedonci|makedonskega]]. Odnosi med narodi so se med Južnimi Slovani tedaj še globlje zaostrili.<ref name="mrde_2017" /> V letih po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so nastali predlogi o vključitvi Bolgarije k [[jugoslovanski iridentizem|Veliki Jugoslaviji]], da bi tako bili združeni vsi Južni Slovani v eni državi.<ref name="rame_2006" /> Zamisel so opustili po razkolu med [[Josip Broz - Tito|Titom]] in [[Josip Stalin|Stalinom]] leta 1948 za časa [[informbiro]]ja. To je potem vodilo do nekaj grenkih čustev med [[Jugoslovani]] in [[Bolgarija|Bolgarijo]]. Po koncu 2. svetovne vojne je vodja [[jugoslovanski partizani|jugoslovanskih partizanov]] Tito, Hrvat, postal predsednik Jugoslavije, [[država]] pa je postala [[socializem|socialistična]] [[republika]], s [[slogan]]om »[[bratstvo in enotnost]]« med različnimi Slovani. === Panslavizem na Slovenskem === Prvega panslovanskega kongresa so se od [[Slovenci|Slovencev]] udeležili [[Stanko Vraz]] (1810-1851), [[Alojz Šparavec]] (1819–1857) in [[Anton Globočnik]] (1825–1912). Na kongresu je bilo posebej za Slovence sprejeto, da zahtevajo oblikovanje svoje združene (habsburške) [[Kraljevina Slovenija|Kraljevine Slovenije]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki bo združevala dežele [[Koroška (vojvodina)|Koroško]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Primorska|Primorsko]], in bo enakopraven člen monarhije. Slovenci so svoje zahteve postavili v manifestu, ki pa na zasedanju ni bil objavljen. Nadalje je manifest zahteval uvajanje [[slovenščina|slovenščine]] kot šolskega, uradnega in sodnega jezika – postavljena je bila tudi zahteva po ustanovitvi slovenske [[univerza|univerze]] v Ljubljani. Na drugem [[vseslovanski kongres|panslovanskem kogresu]] leta 1898 v Pragi in [[Vroclav]]u je bila slovenska delegacija velika: [[Ivan Hribar]], [[Janez Evangelist Krek]], [[Fran Šuklje]], [[Karel Bleiweis]], [[Josip Sernec]], [[Ivan Tavčar]], [[Dragotin Hribar]]. Glavna resolucija kongresa je bila namenjena vsem Slovanom, ki bi morali delovati enotno in solidarno. Ruski delegati so izrazili podporo in pomoč Slovanom habsburške monarhije. Na četrtem panslovanskem kongresu leta 1910 v [[Sofija|Sofiji]] so bili slovenski delegati: [[Ivan Hribar]], [[Ivan Lah]], [[Andrej Gabršček]], [[Rasto Pustoslemšek]] in [[Albert Kramer]]. Pred kogresom je med Slovenci naraščal negativni pogled na južnoslovanski panslavizem.<ref name="staj_1908" /> == Panslavizem na Poljskem == Razen Rusije je [[Poljaki|poljski]] narod za razliko od drugih Slovanov imel neodvisnost kot del različnih entitet več stoletij pred nastankom panslavizma. Po letu 1795 je [[Francoska prva republika|revolucionarna]] in [[Prvo Francosko cesarstvo|napoleonska]] [[Francija]] vplivala na mnoge Poljake, saj so nanje gledali kot zmagovalce za [[Vojvodina Varšava|rekonstrukcijo njihove obstoječe države]] – še posebej, ker je bila skupšni sovražnik Avstrije, [[Prusija|Prusije]] in tudi Rusije, katere panslovanska retorika za osvoboditev vseh drugih Slovanov je vznemirljevala Poljake. V ta namen panslavizem med Poljaki ni bil v celoti sprejet, razen v zgodnjem obdobju od njegovega prvotnega zametka. Poljska je kljub temu izrazila solidarnost s svojimi soslovanskimi narodi, ki so trpeli zatiranje in so si prizadevali za neodvisnost. Medtem ko je bil panslavizem kot ideologija škodljiv za avstro-ogrske interese, so Poljaki namesto tega sprejeli široko avtonomijo znotraj države in zavzeli lojalistično stališče do Habsburžanov. V okviru avstro-ogrske države so lahko razvijali svojo narodno kulturo in ohranjali poljski jezik, ki sta bila ogrožena tako v nemškem kot v ruskem imperiju. Predlagali so panslovansko federacijo, vendar pod pogojem, da bo [[Ruski imperij]] izključen iz takšne entitete. Potem ko je Poljska leta 1918 ponovno pridobila neodvisnost (od Nemčije, Avstrije in Rusije), nobena notranja frakcija ni obravnavala panslavizma kot alternative, saj je na panslavizem gledala kot na rusifikacijo. V času poljske dobe komunizma je [[Sovjetska zveza]] uporabljala panslavizem kot propagandno orodje, da bi upravičila svoj nadzor nad državo. Vprašanje panslavizma ni bilo del sedanje glavne politike in je splošno obravnavano kot ideologija ruskega [[imperializem|imperializma]]. <blockquote> [[Joseph Conrad]] v ''Notes on Life and Letters'': <br />»''... med polonizmom in slovanstvom ni toliko sovraštva kot popolne in neizkoreninjene nezdružljivosti.''« ... Conrad trdi, da »nič ni bolj tujega od tega, kar se v literarnem svetu imenuje slovanstvo njegovi ''individualni'' občutljivosti in ''celotna poljska miselnost''.«<ref name="conr_1921" /> </blockquote> == Panslavizem v Rusiji == V [[Rusija|Rusiji]] so bile konec 30-ih let 18. stoletja v delih [[Mihail Petrovič Pogodin|Mihaila Pogodina]] (1800–1875) predlagane teze za potrditev posebnosti slovanskega sveta in najvišjih duhovnih vrednot, ki so lastne slovanskim narodom in resnični veri - pravoslavju. V [[slovanofilstvo|slovanofilski]] ideologiji je pomembno mesto zasedla teza o vodilni vlogi Rusije med Slovani, o njenem povezovalnem poslanstvu. Projekte za politično združitev Slovanov pod okriljem Ruskega imperija so v 18. in 19. stoletju razvili [[Andrej Afanasjevič Samborski|Andrej Samborski]] (1732–1815), [[Vasilij Fjodorovič Malinovski|Vasilij Malinovski]] (1765–1814) in drugi. Slovanofili so bili zagovorniki osvoboditve Slovanov izpod osmanske in avstrijske oblasti ter ustanovitve slovanske federacije. Ruski slovanofili v 40-ih in 50-ih letih 19. stoletja – [[Konstantin Sergejevič Aksakov|Konstantin Aksakov]] (1817–1860), [[Aleksej Stepanovič Homjakov|Aleksej Homjakov]] (1804–1860), [[Ivan Vasiljevič Kirejevski|Ivan Kirejevski]] (1806–1856) in drugi – so prišli na zamisel, da bi nasprotovali slovanskemu pravoslavnemu svetu z Rusijo na čelu – »bolno«, brezverno Evropo. Nasprotniki slovanofilov, zahodnjaki ([[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter Čaadajev]] (1894–1856), [[Aleksander Ivanovič Gercen|Aleksander Gercen]] (1812–1870)), niso priznavali posebne vloge Rusije med slovanskimi narodi. Poraz v [[krimska vojna|krimski vojni]] med letoma 1853 in 1856, [[poljska osvobodilna vstaja]] v letih 1863 in 1864 sta povzročila aktivacijo ruskih panslavistov, kar je vodilo do Slavističnega kongresa v Moskvi leta 1867 in ​​delovanja slovanskih odborov. Panslovanske zamisli so zasedle pomembno mesto v teoretičnih raziskavah [[Ivan Sergejevič Aksakov|Ivana Aksakova]] (1823–1886), [[Nikolaj Jakovljevič Danilevski|Nikolaja Danilevskega]] (1822–1885) in znanstvenega razvoja slavista [[Vladimir Ivanovič Lamanski|Vladimirja Lamanskega]] (1833–1914). Panslavizem je imel največjo politično težo v 70-ih letih, zlasti med [[rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno]] v letih 1877 in 1878, ko je šlo za stvarna zunanjepolitična dejanja. Številni predstavniki državnih ruskih oboroženih sil – knez [[Vladimir Aleksandrovič Čerkaski|Vladimir Čerkaski]], generali [[Mihail Grigorjevič Černjajev|Mihail Černjajev]], [[Mihail Dimitrijevič Skobeljev|Mihail Skobeljev]], [[Rostislav Andrejevič fadejev|Rostislav Fadejev]] – so bili podporniki panslavizma. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je [[boljševizem|boljševistična]] miselnost gledala na panslavizem kot reakcionarni element, ki ga je prej rabil [[Ruski imperij]].<ref name="bse" /> Posledično so [[boljševiki]] nanj gledali v nasprotju s svojo marksistično ideologijo. Panslaviste so v Sovjetski zvezi celo preganjali v času [[stalinistične represije|stalinističnih represij]] (glej [[Primer slavistov]]). Kljub temu je v zvezi z okupiranimi državami še vedno potekal obsežen proces rusifikacije, ki je nadaljevala diskriminatorne prakse Ruskega imperija ter uporabljala ekonomska in socialna prisilna podpihovanja za spreobrnjenje ljudi v rusko kulturo. (glej tudi [[ruski svet]]) == Panslavizem v Ukrajini == [[slika:Книга буття українського народу.jpg|thumb|right|Naslovnica ''Knjige obstoja ukrajinskega naroda'' (''Книги буття українського народу''), [[Mikola Ivanovič Kostomarov|Mikola Kostomarov]], izdaja iz leta 1921]] V [[Ukrajina|Ukrajini]] so se zamisli panslavizma razširile v prvi četrtini 19. stoletja (zlasti [[Društvo združenih Slovanov]]), njihov vpliv je jasno viden v programu [[Društvo Cirila in Metoda|Društva Cirila in Meotda]], ustanovljenem decembra 1845, med ukrajinskimi učenjaki sredi 19. stoletja ([[Mihajlo Oleksandrovič Maksimovič|Mihajlo Maksimovič]] (1804–1873), [[Osip Maksimovič Bodjanski|Osip Bodjanski]] (1808–1877)), pa tudi med liberalnim delom ukrajinskega plemstva ([[Grigorij Pavlovič Galagan|Grigorij Galagan]] (1819–1888), [[Mikola Arkadijovič Rigelman|Mikola Rigelman]] (1817–1888) idr.), katerega predstavniki so dejavno sodelovali pri dejavnostih slovanskih odborov v [[Kijev]]u in [[Odesa|Odesi]] v 1850-ih in 70-ih. Manifest društva ''Knjiga obstoja ukrajinskega naroda'' (''Книги буття українського народу''), pripisan ustanovitelju društva [[Mikola Ivanovič Kostomarov|Mikoli Kostomarovu]], je začrtal koncept Ukrajine kot države, ki je najceloviteje ohranila in politično institucionalizirala glavne značilnosti slovanskega značaja – enakopravnost, svobodoljubje in demokracijo.<ref name="kuli" /><ref name="trof_2015" /> Ukrajinski panslavizem sredine 19. stoletja je svojo konceptualizacijo gradil na verskih osnovah. Za najbolj naravne nosilce krščanstva je imel slovanske narode, ki bi se s pomočjo izkušenj ukrajinske zgodovine [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči]] in [[Kozaški hetmanat|Hetmanata]] osvobodili tuje prevlade in zgradili družbo podobni družbi [[Stara zaveza|starozaveznega]] [[Izrael]]a iz [[doba sodnikov|dobe šofetov]] – nehierarhičnega [[teokracija|teokratičnega]] sistema, najbolj harmonične oblike politične strukture z vidika ukrajinskih panslavistov. Ukrajinski narod zato pri združitvi Slovanov deluje kot »kamen, ki so ga graditelji zavrnili, in je postal glava vogala«.<ref name="kuli_1847" /> Panslovanske zamisli so prišle v ukrajinske dežele kot del Avstrije tako z zahoda kot iz Rusije. Po zgledu drugih slovanskih narodov je bila leta 1848 v [[Lvov]]u ustanovljena [[Gališko-ruska matica]]. Med [[revolucije leta 1848 v Avstrijskem cesarstvu|revolucijo 1848-49]] v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] so [[Ukrajinci]] v [[Galicija|Galiciji]] začeli navezovati stike s slovanskimi osebnostmi Avstrijskega cesarstva, zlasti so sodelovali na prvem [[Slovanski kongres v Pragi, 1848|panlovanskem kongresu v Pragi]]. Pod vplivom zamisli iz Rusije je del ukrajinske inteligence stopil na pot [[moskvofilstvo|moskvofilstva]] (galicijskega rusofilstva), ki so ga podpirali ruski panslovanski krogi. Kot je pozneje leta 1922 o veji promoskovskih panslavistov zapisal [[Dmitro Ivanovič Dorošenko|Dmitro Dorošenko]]: <blockquote> »''Slovanske zadeve v Ukrajini so v zadnjih desetletjih postale manj priljubljene zaradi tako imenovanih »slavofilskih krogov«, ki so se ukvarjali z monopolno oskrbo in združevali svoje zanimanje za slovanstvo z ozkim in nestrpnim moskovskim nacionalizmom. Ti državni slovanofili so bili pripravljeni nadlegovati in zadušiti nacionalno gibanje tako med slovanskimi narodi, ki so že pripadali imperiju, kot so Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, kot med drugimi Slovani, ki so jih zanimali in pomagali različni „Slovanski dobrodelni odbori“ iz Rusije''«.<ref name="doro_1922" /> </blockquote> Nekateri vodilni ukrajinski javni delavci na področju znanosti in kulture druge polovice 19. in začetka 20. stoletja, zlasti [[Mihajlo Sergijovič Gruševski|Mihajlo Gruševski]] (1866–1915), so odkrito nasprotovali »panslavizmu«, saj so v njem videli grožnjo [[nacionalni interes|nacionalnim interesom]] ukrajinskega naroda. == Razvoj v novejšem času == Pristna zamisel enotnosti Slovanov je po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] skoraj izginila, ko je maksima »[[versajska mirovna pogodba|Versailles]] in [[trianonska mirovna pogodba|Trianon]] končala vseslovanstvo«<ref name="jako_1985" /> in je bila dokončno ukinjena s [[revolucije leta 1989|padcem komunizma]] v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] v poznih 1980-ih. Z razpadom zveznih držav, kot sta [[Češkoslovaška]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], ter problemom ruske prevlade v kateri koli predlagani vseslovanski organizaciji, zamisel panslovanske enotnosti v zahodnem svetu večinoma velja za mrtvo. Med slovanskimi državami sedaj obstajajo različni odnosi – segajo od enakovrednega medsebojnega spoštovanja in naklonjenosti drug do drugega prek tradicionalnega odpora in sovraštva do brezbrižnosti. Nobena, razen organizacij, ki so usmerjene v kulturo in dediščino, trenutno ne velja za obliko zbliževanja med državami slovanskega izvora. [[politična stranka|Politične stranke]], ki kot del svojega programa vključujejo panslavizem, običajno živijo na obrobju političnega spektra. Na Poljskem na primer kandidati stranke [[Slovanska zveza (stranka)|Slovanska zveza]] (''Związek Słowiański''), ustanovljene leta 2006, niso prejeli več kot nekaj tisoč glasov. V sodobnem času se pozivi k panslavizmu pogosto pajavljajo v [[Belorusija|Belorusiji]], [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]] in na [[Slovaška|Slovaškem]].<ref name="dule_1998" /> == Nastanek panslovanskih jezikov == Podobnost slovanskih jezikov je navdihnila mnoge za ustvarjanje [[panslovanski jeziki|panslovanskih jezikov]], to je [[conski pomožni jezik|conskih pomožnih jezikov]] za sporazumevanje vseh Slovanov med seboj. V preteklosti so ustvarili več takšnih jezikov, veliko panslovanskih jezikov pa so zaradi [[internet]]a ustvarili v [[informacijska doba|digitalni dobi]]. Najbolj priljubljen sodobni panslovanski jezik je [[medslovanščina]]. Križanić je leta 1665 napisal prvo panslovansko slovnico ''Gramatíčno izkâzanje ob rúskom jezíku''.<ref name="kriz_1665" /> Jezik je imenoval »ruski jezik«, v resnici pa je temeljil na mešanici ruske izdaje [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščine]] in njegovega lastnega [[čakavščina|južnočakavskega]] nareščja [[hrvaščina|hrvaščine]]. Uporabljal ga je ne samo za slovnico, ampak tudi v drugih delih, med drugim v razpravi ''Politika'' (1663–1666). Po analizi nizozemskega slavista Toma Ekmana je 59 % besed, uporabljenih v ''Politiki'', skupnega slovanskega porekla, 10 % jih prihaja iz ruščine in cerkvenoslovanščine, 9 % iz hrvaščine in 2,5 % iz [[poljščina|poljščine]].<ref name="duli" /> V drugi polovici 19. stoletja so bili projekti panslovanskega jezika večinoma domena Slovencev in Hrvatov. V tej dobi prebujanja narodne zavesti so bili Rusi edini Slovani, ki so imeli svojo državo – drugi slovanski narodi so naseljevali velike, večinoma neslovanske države, jasne meje med različnimi narodi pa so večinoma manjkale. Med številnimi prizadevanji za oblikovanje pisnih standardov za južnoslovanske jezike so bila tudi prizadevanja za vzpostavitev skupnega južnoslovanskega jezika, [[ilirščina|ilirščine]], ki bi lahko v prihodnosti služil tudi kot [[knjižni jezik]] za vse Slovane. Posebno pomembno je delo [[Matija Majar|Matije Majarja]] (1809–1892), avstroslavista, ki je pozneje prestopil v panslavizem. Leta 1865 je izdal ''Vzajemni slovanski pravopis'' (''[[Uzajemni Pravopis Slavjanski]]'').<ref name="maja_1865" /> V tem delu je domneval, da je najboljši način za sporazumevanje Slovanov z drugimi Slovani ta, da za izhodišče vzamejo svoj jezik in ga nato postopoma spreminjajo. Najprej je predlagal spremembo pravopisa vsakega posameznega jezika v generični (»vzajemni«) panslovanski pravopis, nato je opisal slovnico, ki je temeljila na primerjavi petih glavnih slovanskih jezikov njegovih dni: starocerkvenoslovanskega, ruskega, poljskega, češkega in srbskega. Poleg knjige o jeziku samem jo je Majar uporabil tudi za biografijo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] ''Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola'' ter za revijo ''[[Slavjan]]'', ki jo je izdajal v letih med 1873 in 1875. Odlomek v jeziku je še vedno viden na oltarju Majarjeve cerkve v [[Goriče v Ziljski dolini|Goričah v Ziljski dolini]].<ref name="minn" /> Druge panslovanske projekte so v istem obdobju objavili [[Hrvati|hrvaško]]-[[Srbi|srbski]] književnik, diplomat in politik [[Matija Ban]], Slovenca [[Radoslav Razlag]] in [[Božidar Raič]] ter [[Makedonski Bolgari|Makedonski Bolgar]] [[Grigor Prličev]] – vse temelječe na zamisli združitve [[stara cerkvena slovanščina|stare cerkvene slovanščine]] z elementi iz sodobnih [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanskih jezikov]].<ref name="ban__1851" /><ref name="raic_1853" /><ref name="prli_1868" /> == Glej tudi == {{div col|colwidth=20em}} * ''[[Slovanska epopeja]]'' ([[Alfons Maria Mucha]]) * [[avstroslavizem]] * [[vseslovanski kongres]] * [[panhelenizem]] * [[panarabizem]] * [[panafrikanizem]] * [[slovanofilstvo]] ([[slavofilstvo]]) * [[triedini ruski narod]] * [[rusofilstvo]] * [[slovakizacija]] * [[ilirizem]] * [[Zvezna država (nadržavna zveza)]] * [[neoslavizem]] * [[evroslavizem]] * [[trializem (Avstro-Ogrska)]] * [[Zedinjena Slovenija]] * [[Kraljevina Slovenija]] * [[Velika Srbija]] ([[pansrbizem]], [[velikosrbstvo]]) * [[Srbske združene države]] * [[jugoslovanstvo]] * [[nastanek Jugoslavije]] * [[narodni buditelji]] * [[mednarodna organizacija]] * [[ekspanzionistični nacionalizem]] * ''[[Slovanski vestnik]]'' * [[slavistika]] * [[medslovanščina]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici|4|refs= <ref name="fran_2021-0">{{navedi splet|title= panslavizem|work= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]], [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]|date= 2021|url= https://fran.si/iskanje?View=1&Query=panslavizem|accessdate= 2. marca 2022}}</ref> <ref name="fran_2021-1">{{navedi splet|title= vseslovanstvo|work=Fran, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU|date= 2021|url= https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vseslovanstvo|accessdate= 2. marca 2022}}</ref> <ref name="leti_1985">{{sktxt|Letiche|Dmytryshyn|1985}}.</ref> <ref name="bana_1988">{{sktxt|Banac|1988|pp=71}}.</ref> <ref name="evan_2006">{{sktxt|Evans|2006}}.</ref> <ref name="ReferenceA">Glej opombo 134 na strani 725 dela ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 14''. (International Publishers: New York, 1980).</ref> <ref name="enge_1980">{{sktxt|Engels|1980|pp=156–158}}.</ref> <ref name="ReferenceB">Glej biografsko opombo na strani 784 dela ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 14''.</ref> <ref name="Encyclopedia">{{citat|contribution= Austro-Slavism|date= 2005|title= Encyclopedia of Rusyn History and Culture|editor1-last= Magocsi|editor1-first= Robert|editor2-last= Pop|editor2-first= Ivan|pages= 21|place= Toronto|publisher= [[University of Toronto Press]]|ref= harv}}</ref> <ref name="ReferenceC">Glej biografsko opombo na strani 787 dela ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 14''.</ref> <ref name="mrde_2017">{{sktxt|Mrđenović|2017}}.</ref> <ref name="thee_1992">{{navedi knjigo|title= The Eighteenth Century: A Current Bibliography|url= https://books.google.com/books?id=GBtVAAAAYAAJ|date= 1992|publisher= American Society for Eighteenth Century Studies|page= 162|isbn= 9780001610996|quote=... delo nekaterih zgodnjih »panslovanskih« ideologij v 16. (Pribojevic) in 17. (Gundulic, Komulovic, Kasic,...)|ref= harv}}</ref> <ref name="conr_1921">{{sktxt|Conrad|1921}}.</ref> <ref name="vili_2003">{{sktxt|Vilinbahov|2003}}.</ref> <ref name="bse">{{navedi splet|title= Панславизм / Большая советская энциклопедия|url= http://www.gatchina3000.ru/great-soviet-encyclopedia/bse/086/636.htm|access-date= 1. februarja 2022|website= www.gatchina3000.ru|language= ru|ref= harv}}</ref> <ref name="stur_1993">{{jezik-sk|Každý národ má svoj čas pod Božím slnkom, a lipa kvitne až dub už dávno odkvitol.}} – {{sktxt|Štúr|1993|pp=59}}.</ref> <ref name="kuli">Kuliš, str. 14.</ref> <ref name="yavu_2011">{{sktxt|Yavus|Sluglett|2011|pp=1–2}}.</ref> <ref name="ban__1851">{{sktxt|Ban|1851}}.</ref> <ref name="rame_2006">{{sktxt|Ramet|2006}}.</ref> <ref name="doro_1922">{{sktxt|Dorošenko|1922}}.</ref> <ref name="staj_1908">{{citat|title= Panslavizem|work= [[Štajerc]]|date= 11. oktober 1908|volume= IX|issue= 41|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-029HOASR|ref= harv}}.</ref> <ref name="dule_1998">{{sktxt|Duleba|1998}}.</ref> <ref name="trof_2015">{{sktxt|Trofimuk|2015}}.</ref> <ref name="duli">Duličenko.</ref> <ref name="kuli_1847">{{sktxt|Kuliš|1847|loc=[109]}}.</ref> <ref name="jako_1985">{{sktxt|Jakobson|1985}}.</ref> <ref name="kriz_1665">{{sktxt|Križanić|1665}}.</ref> <ref name="maja_1865">{{sktxt|Majar|1865}}.</ref> <ref name="minn">{{sktxt|Minnich|2006|pp= 104}}.</ref> <ref name="raic_1853">{{sktxt|Raič|1853}}.</ref> <ref name="prli_1868">{{sktxt|Prličev|1868}}.</ref> }} == Viri == {{refbegin|4}} * {{citat|last1= Ban|first1= Matija|authorlink1= Matija Ban|chapter= Osnova Sveslavjanskoga jezika|title= Cviet narodnog književstva. Svezak drugi|date= 1851|location= Zagreb|pages= 131–174|language= hr|ref= harv}} * {{citat|last1= Banac|first1= Ivo|authorlink1= Ivo Banac|title= The National Question in Yugoslavia: Origins, History, Politics|date= 1988|publisher= [[Cornell University Press]]|pages= 71|url= https://books.google.com/books?id=KfqbujXqQBkC&pg=PA71|ref= harv}} * {{citat|last1= Conrad|first1= Joseph|authorlink1= Joseph Conrad|title= Notes on Life and Letters|date= 1921|ref= harv}} * {{citat|last1= Dorošenko|first1= Dmitro Ivanovič|authorlink1= Dmitro Ivanovič Dorošenko|title= Слов'янський світ у його минулому й сучасному т. 1 Б|date= 1922|publisher= [[Ukrajinske slovo]]|ref= harv}} * {{citat|last1= Duleba|first1= Alexander|title= From Domination to Partnership: The perspectives of Russian-Central-East European Relations, Final Report to the NATO Research Fellowship Program, 1996-1998|date= 1998|quote= Z drugimi besedami, panslovanska zamera ruskim evroazijcem ni čudna, vendar je ta pretežno omejena na postsovjetski prostor. V tem je razlika med evroazijci in ruskimi radikalnimi nacionalisti v njihovem sodobnem odnosu do panslavizma. Radikalni nacionalisti so edini, ki sledijo tradiciji in idejnemu sporočilu srednje- in južnoevropskega panslavizma carske Rusije. Panslavizem jim služi kot orodje za izkazovanje odločnih protizahodnih stališč in kot »zgodovinska« folklora, uporabljena v notranjepolitičnih bojih, ki ruskemu ušesu zvenijo tako sladko. Zamisli panslavizma najdejo odmev le pri delu nekaterih srbskih in deloma slovaških nacionalistov.|url= http://www.nato.int/acad/fellow/96-98/duleba.pdf|ref= harv}} * {{navedi splet|last1= Duličenko|first1= Aleksander Dimitrovič|authorlink1= Aleksander Dimitrovič Duličenko|title= Из истории интерлингвистической мысли в России|publisher= Miresperanto.com|url= http://miresperanto.com/esperantologio/interlingv_mysl.htm|access-date= 11. januarja 2015|language= ru|ref= harv}} * {{citat|last1= Engels|first1= Friedrich|authorlink1= Friedrich Engels|chapter= Germany and Pan-Slavism|title= Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 14|date= 1980|pages= 156–158|ref= harv}} * {{citat|last1= Evans|first1= Robert John Weston|authorlink1= Robert John Weston Evans|chapter= Nationality in East-Central Europe: Perception and Definition before 1848|title= Austria, Hungary, and the Habsburgs: Essays on Central Europe, c.1683-1867|date= 2006|ref=harv}} * {{citat|last1= Jakobson|first1= Roman|authorlink1= Roman Jakobson|title= Comparative Slavic Studies, Volume 6|date= 1985|publisher= Walter de Gruyter|isbn= 9783110106053| url= https://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=ISBN3110106051&id=AsO_M5SaxDgC&pg=PA2&lpg=PA2&dq=%22west+slavs%22&sig=EmpK-yEW2OHxlLLqb7pZ1GvOOws|ref= harv}} * {{citat|last1= Jež|first1= Andraž|authorlink1= Andraž Jež|title= Stanko Vraz in nacionalizem: od narobe Katona do narobe Prešerna|date= 2016|publisher= [[Založba ZRC]]|location= Ljubljana|cobiss= 286506752|isbn= 978-961-254-942-8|series= Studia litteraria|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O7IIUTUE|ref= harv}} * {{citat|last1= Križanić|first1= Juraj|authorlink1= Juraj Križanić|title= Граматично изказанје об руском језику|date= 1665|location= Moskva|ref= harv}} * {{citat|last1= Kuliš|first1= Pantelejmon Oleksandrovič|authorlink1= Pantelejmon Oleksandrovič Kuliš|title= Моє життя|ref= harv}} * {{citat|last1= Kuliš|first1= Pantelejmon Oleksandrovič|authorlink1= |title= Книги буття українського народу|date= 1847|ref= harv}} * {{citat|last1= Letiche|first1= John M.|last2= Dmytryshyn|first2= Basil|title= Russian Statecraft: The Politika of Iurii Krizhanich|date= 1985|location= Oxford, New York|ref= harv}} * {{citat|last1= Majar-Ziljski|first1= Matija|authorlink1= Matija Majar|title= Uzajemni Pravopis Slavjanski, to je: Uzajemna Slovnica ali Mluvnica Slavjanska|date= 1865|location= Praga|ref= harv}} * {{citat|last1= Majciger|first1= Janez|authorlink1= Janez Majciger|last2= Pleteršnik|first2= Maks|authorlink2= Maks Pleteršnik|last3= Raič|first3= Božidar|authorlink3= Božidar Raič|title= Slovanstvo. Prvi del:|date= 1870|publisher= [[Matica slovenska]]|location= Ljubljana|url= https://books.google.si/books?id=ZLpayAEACAAJ|ref= harv}} * {{citat|last1= Minnich|first1= Robert Gary|chapter= Collective identity formation and linguistic identities in the Austro-Italian Slovene border region|editor-last1= Stern|editor-first1= Dieter|editor-last2= Voss|editor-first2= Christian|title= Marginal Linguistic Identities: Studies in Slavic Contact and Borderland Varieties|date= 2006|pages= 104|ref= harv}} * {{citat|last1= Mrđenović|first1= Milan|title= Panslavizem in slovanska vzajemnost med Slovenci|date= 31. maj 2017|url= https://si.rbth.com/blogs/2017/05/31/panslavizem-in-slovanska-vzajemnost-med-slovenci_773745|work= [[Russia Beyond]]|accessdate= 8. marca 2022|ref= harv}} * {{citat|last1= Prličev|first1= Grigor|authorlink1= Grigor Prličev|title= Кратка славянска грамматика|date= 1868|location= Konstantinopel|ref= harv}} * {{citat|last1= Raič|first1= Božidar|authorlink1= Božidar Raič|title= Vvod v slovnicų vseslavenskųjų|editor-last1= Razlag|editor-first1= Radoslav|editor-link1= Radoslav Razlag|title= Zora Jugoslavenska no. 2|date= 1853|location= Zagreb|pages= 23–44|ref= harv}} * {{citat|last1= Ramet|first1= Sabrina P.|title= The three Yugoslavias: state-building and legitimation, 1918-2005|date= 2006|publisher= [[Indiana University Press]]|isbn= 0-253-34656-8|ref= harv}} * {{citat|last1= Štúr|first1= Ľudovít|authorlink1= Ľudovít Štúr|title= Slovanstvo a svet budúcnosti|date= 1993|location= Bratislava|pages= 59|ref= harv}} * {{citat|last1= Trofimuk|first1= Miroslav Stepanovič|authorlink1= Miroslav Stepanovič Trofimuk|title= Книги буття українського народу|date= 15. januar 2015|work= [[Zbruč (časopis)|Zbruč]]|url= https://zbruc.eu/node/31674|accessdate= 4. marca 2022|language= uk|ref= harv}} * {{navedi disertacijo|last1= Vilinbahov|first1= Georgij Vadimovič|title= Государственная геральдика в России: Теория и практика|date= 2003|url= http://www.dissercat.com/content/gosudarstvennaya-geraldika-v-rossii-teoriya-i-praktika|language= ru|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last1= Yavus|first1= M. Hakan|last2= Sluglett|first2= Peter|title= War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1877-1878 and the Treaty of Berlin|publisher= University of Utah|date= 2011|isbn= 978-1607811503|location= Salt Lake City|pages= 1–2|ref= harv}} * {{citat|last1= Zajc|first1= Marko|authorlink1= Marko Zajc|title= »Panslavizem, panslavizem, bi se kričalo od vseh strani!« K zgodovini slovanstva, slovenstva in nemškega strahu pred panslavizmom 1788-1861|date= 2009|journal= [[Prispevki za novejšo zgodovino]]|volume= |issue= 1|pages= 31–42|publisher= [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštitut za novejšo zgodovino]]|location= Ljubljana|url= http://hdl.handle.net/11686/1571|issn= 0353-0329|ref= harv}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat|last1= Kohn|first1= Hans|authorlink1= Hans Kohn|title= Nationalism: Its meaning and history|date= 1955|publisher= D. Van Nostrand Company, Inc.|doi= 10.1017/s0003055400300594}} * {{navedi revijo|last1= Kohn|first1= Hans|title= The Impact of Pan-Slavism on Central Europe|journal= The Review of Politics|date= julij 1961|volume= 23|issue= 3|pages= 323–333|jstor= 1405438|doi= 10.1017/s0034670500008767}} * {{citat|last1= Snyder|first1= Louis L.|title= Encyclopedia of Nationalism|date= 1990|pages= 309–315}} * {{citat|last1= Vyšný|first1= Paul|title= Neo-Slavism and the Czechs, 1898-1914|date= 1977|publisher= [[Cambridge University Press]]}} * {{navedi revijo|last1= Yiǧit Gülseven|first1= Aslı|title= Rethinking Russian pan-Slavism in the Ottoman Balkans: N.P. Ignatiev and the Slavic Benevolent Committee (1856–77)|journal= Middle Eastern Studies|date= 26. oktober 2016|volume= 53|issue= 3|pages= 332–348|doi= 10.1080/00263206.2016.1243532|language= en|issn= 0026-3206|hdl= 11693/37207|s2cid= 220378577|hdl-access= free}} * »Pan-Slavism« v [[Columbia Encyclopedia]] * {{navedi knjigo|last1= Osmańczyk|first1= Edmund Jan|title= Encyclopedia of the United Nations and International Agreements: N to S|chapter= Pan-Slavism|date= 2003|publisher= Taylor & Francis|isbn= 9780415939232|chapter-url= https://books.google.com/books?id=7jCi6jCc3KcC&q=pan-slavism&pg=PA1762|access-date= 22. septembra 2018|language= en|pages= 1762–}} * {{navedi knjigo|last1= Riasanovsky|first1= Nicholas Valentine|title= A History of Russia|date= 2006|publisher= [[Oxford University Press]]|location= ZDA|isbn= 978-0-19-512179-7|page= 450|edition= 6.|url= https://books.google.com/books?vid=ISBN0195121791|access-date= 22. septembra 2018|language= en}} * {{navedi revijo|last1= Grigorieva|first1= Anna A.|title= Pan-Slavism in Central and Southeastern Europe|journal= Journal of Siberian Federal University|date= 2010|volume= 3|issue= 1|pages= 13–21|url= https://core.ac.uk/download/pdf/38633132.pdf|access-date= 22. septembra 2018|series= Humanities & Social Sciences|quote= [https://docs.google.com/viewer?a=v&pid=sites&srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxieWFubmFncmlnb3JpZXZhfGd4OjQxM2M3MDZkOWZiOTY3YzM Pan-Slavism_in_Central_and_Southeastern_Europe_Panslavizm_v_Tsentralnoi_i_Yugo-Vostochnoi_Evrope_ A. Grigorieva Pan-Slavism in Central and Southeastern Europe // Journal of Siberian Federal University. Humanities & Social Sciences 1 (2010 3) 13-21.]}} * [https://docs.google.com/viewer?a=v&pid=sites&srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxieWFubmFncmlnb3JpZXZhfGd4OjNlOGYxMzI0M2RjNzU0ZTI Panslavizm_ideologiya_i_politika_40-e_gody_XIX_-_nachalo_XX_veka_Pan-Slavism_Ideology_and_Politics_1840s_-_Early_20th_century_ A. Grigorieva Pan-Slavism: Ideology and Politics (1840s – Early 20th century)] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pan-Slavism|panslavizem}} * [http://slavija.proboards.com/ Slavic nationalist forum] (v več jezikih, vključno z angleščino) * [https://img.memecdn.com/slavs_o_7193977.jpg Self-explanatory Slavic meme] {{ikona en}} {{škrbina-politika}} {{škrbina-zgodovina}} [[Kategorija:Panslavizem]] [[Kategorija:Pannacionalizem]] [[Kategorija:Politične teorije]] [[Kategorija:Slavizacija]] [[Kategorija:Rusifikacija]] [[Kategorija:Politične ideologije]] [[Kategorija:Slovenska filozofija]] [[Kategorija:Ruski nacionalizem]] [[Kategorija:Ruska filozofija]] qlfl4nqt25p9u3bg2lds2estfvvcll3 0 515068 5726182 5723562 2022-07-31T19:22:53Z Sporti 5955 /* Koledar dirk */ dp wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Motorsport current event.svg}} '''Sezona Formule 1 2022''' je triinsedemdeseta sezona [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule]] 1 pod okriljem [[FIA|FIE]]. Začela se je [[20. marec|20. marca]] [[2022]] z dirko za {{Vn|Bahrajna|2022}}, končala pa se bo [[20. november|20. novembra]] 2022 z dvaindvajseto dirko sezone za {{Vn|Abu Dabija|2022}}. ==Dirkači in moštva== {{Glava za dirkače in moštva F1|2022}} |- |data-sort-value="Alfa"|{{flagg|cnxa|Switzerland}}Alfa Romeo F1 Team [[PKN Orlen|Orlen]] !nowrap |[[Alfa Romeo in Formula One|Alfa Romeo]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |[[Alfa Romeo C42|C42]]<ref>{{Cite web|title=Alfa Romeo clear up confusion over name of 2022 car|url=https://racingnews365.com/alfa-romeo-clear-up-confusion-over-name-of-2022-car|access-date=2022-02-01|website=RacingNews365|language=en}}</ref> |Ferrari 066/7 |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|24<br>77 |{{flagg|cnxa|China}}[[Guanju Žou]]<br>{{flagg|cnxa|Finland}}[[Valtteri Bottas]] |- |data-sort-value="Scuderia Alpha"|{{flagg|cnxa|Italy}}Scuderia AlphaTauri !nowrap|[[Scuderia AlphaTauri|AlphaTauri]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] ||[[AlphaTauri AT03|AT03]]<ref name="AT03">{{cite web|url=https://scuderia.alphatauri.com/en/at03/ |title=Scuderia AlphaTauri AT03 |publisher=Scuderia AlphaTauri |accessdate=18 February 2022}}</ref> |{{nowrap|Red Bull RBPTH001}}<ref name="AT03"/> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|10<br>22 |{{flagg|cnxa|France}}[[Pierre Gasly]]<br>{{flagg|cnxa|Japan}}[[Juki Cunoda]] |- |data-sort-value="BWT"|{{flagg|cnxa|France}}[[BWT (company)|BWT]] Alpine F1 Team<ref>{{cite web|url=https://en.media.alpinecars.com/news/bwt-and-alpine-f1-team-combine-forces-in-strategic-partnership-aimed-at-sustainability-drive-50ef-989c5.html|title=BWT and Alpine F1 Team combine forces in strategic partnership aimed at sustainability drive|website=Alpinecars.com|date=11 February 2022|access-date=11 February 2022}}</ref> ![[Alpine F1 Team|Alpine]]-[[Renault in Formula One|Renault]] |[[Alpine A522|A522]]<ref>{{Cite tweet|number=1484505176761319428|user=AlpineF1Team|title=Attention: This 𝙞𝙨 the sound of our fire-up 💥|author=Alpine F1 Team|author-link=Alpine F1 Team|date=21 January 2022|access-date=21 January 2021|language=en}}</ref> |Renault E-Tech RE22<ref>{{cite web|url=https://www.alpinecars.com/en/formula-1/alpine-a522/|title=Alpine A522|website=Alpinecars.com|access-date=21 February 2022}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|14<br>31 |Nowrap|{{flagg|cnxa|Spain}}[[Fernando Alonso]]<br>{{flagg|cnxa|France}}[[Esteban Ocon]] |- |nowrap data-sort-value="Aston"|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}Aston Martin [[Saudi Aramco|Aramco]] [[Cognizant]] F1 Team<ref>{{Cite web|title=AMF1 and Aramco enter a long-term strategic partnership|url=https://www.astonmartinf1.com/en-GB/news/announcement/amf1-and-aramco-enter-a-long-term-strategic-partnership|date=3 February 2022|website=Aston Martin Aramco Cognizant F1 Team}}</ref> !nowrap|[[Aston Martin in Formula One|Aston Martin]] [[Saudi Aramco|Aramco]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] |[[Aston Martin AMR22|AMR22]]<ref>{{Cite tweet|number=1481913987386257415|user=AstonMartinF1|title=The journey continues. 10.02.22. 💚 #AMR22|author=Aston Martin Cognizant F1 Team|author-link=Aston Martin in Formula One|date=14 January 2022|access-date=14 January 2021|language=en}}</ref> |{{nowrap|Mercedes-AMG F1 M13}} |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|27<br>5<br>18 |{{flagg|cnxa|Germany}}[[Nico Hülkenberg]]<br>{{flagg|cnxa|Germany}}[[Sebastian Vettel]]<br>{{flagg|cnxa|Canada}}[[Lance Stroll]] |- |data-sort-value="Scuderia Fer"|{{flagg|cnxa|Italy}}Scuderia Ferrari ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |[[Ferrari F1-75|F1-75]]<ref name="F1-75">{{cite web |title=F1-75, the New Ferrari Single-Seater |url=https://www.ferrari.com/en-GB/formula1/singleseater-2022 |publisher=Ferrari |access-date=18 February 2022}}</ref> |Ferrari 066/7<ref name="F1-75"/> |{{Pirelli}} |style="text-align:center" |16<br>55 |{{flagg|cnxa|Monaco}}[[Charles Leclerc]]<br>{{flagg|cnxa|Spain}}[[Carlos Sainz Jr.]] |- |data-sort-value="Haas"|{{flagg|cnxa|United States}}Haas F1 Team ![[Haas F1 Team|Haas]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |[[Haas VF-22|VF-22]]<ref name="VF-22">{{cite web|url=https://www.haasf1team.com/season/machine/vf-22 |title=VF-22 |publisher=Haas F1 Team |accessdate=18 February 2022}}</ref> |Ferrari 066/7<ref name="VF-22"/> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|20<br>47 |nowrap|{{flagg|cnxa|Denmark}}[[Kevin Magnussen]]<br>{{flagg|cnxa|Germany}}[[Mick Schumacher]] |- |scope="row" data-sort-value="McL"|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}McLaren F1 Team !scope="row" nowrap|[[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] |[[McLaren MCL36|MCL36]]<ref name="MCL36">{{Cite web |date=2022-02-11 |title=McLaren MCL36A Technical Specification |url=https://www.mclaren.com/racing/2022/car-launch/mclaren-mcl36-technical-specification/ |website=[[McLaren|McLaren Racing]] |publisher=[[McLaren|McLaren Racing Ltd.]] |accessdate=18 February 2022}}</ref> ||Mercedes-AMG F1 M13<ref name="MCL36"/> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|3<br>4 |{{flagg|cnxa|Australia}}[[Daniel Ricciardo]]<br>{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Lando Norris]] |- |data-sort-value="Merc"|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Germany}}Mercedes-AMG [[Petronas]] F1 Team}} ![[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] |nowrap|[[Mercedes W13|F1 W13]]<ref name=":0">{{Cite web|date=23 December 2021|title=Haas homologates chassis as Merc fires up for '22|url=https://racer.com/2021/12/23/haas-homologates-chassis-as-merc-fires-up-for-22/|access-date=23 December 2021|website=RACER|language=en-US}}</ref> |Mercedes-AMG F1 M13 |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|44<br>63 |{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Lewis Hamilton]]<br>{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[George Russell (racing driver)|George Russell]] |- |data-sort-value="Oracle"|{{flagg|cnxa|Austria}}[[Oracle Corporation|Oracle]] Red Bull Racing<ref>{{Cite news|date=2022-02-09|title=Motor racing-Oracle signs F1 title sponsorship deal with Red Bull|language=en|work=Financial Post|url=https://financialpost.com/pmn/business-pmn/motor-racing-oracle-signs-f1-title-sponsorship-deal-with-red-bull|access-date=2022-02-09}}</ref> !{{nowrap|[[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]}} |[[Red Bull Racing RB18|RB18]]<ref>{{Cite web|title=Join Us For The Launch Of RB18|url=https://www.redbullracing.com/int-en/join-us-for-the-launch-of-rb18|date=14 January 2022|access-date=14 January 2022|website=www.redbullracing.com|author=Red Bull Racing|language=en}}</ref> |{{nowrap|Red Bull RBPTH001}}<ref name="RedBull-engine">{{cite web|title=Red Bull agree deal to run Honda engine technology until 2025|url=https://www.formula1.com/en/latest/article.breaking-red-bull-agree-deal-to-run-honda-engine-technology-until-2025.3wmTSMrtsv6miuwqApz8IT.html|website=Formula1.com|date=15 February 2021|access-date=15 February 2021|archive-date=15 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210215215037/https://www.formula1.com/en/latest/article.breaking-red-bull-agree-deal-to-run-honda-engine-technology-until-2025.3wmTSMrtsv6miuwqApz8IT.html|url-status=live}}</ref><ref name="Autosport Red Bull badged Honda engines">{{Cite news|url= https://www.autosport.com/f1/news/hondas-sakura-facility-will-supply-red-bull-f1-engines-in-2022/6624598/ |title= Honda's Sakura facility will supply Red Bull F1 engines in 2022 |last= Smith |first= Luke |date=3 July 2021|access-date= 18 July 2021 |work= [[Autosport]]}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|1<br>11 |{{flagg|cnxa|Netherlands}}[[Max Verstappen]]<br>{{flagg|cnxa|Mexico}}[[Sergio Pérez]] |- |data-sort-value="Will"|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}Williams Racing ![[Williams Grand Prix Engineering|Williams]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] |[[Williams FW44|FW44]]<ref>{{cite web|url=https://www.formula1.com/en/latest/article.williams-announce-launch-date-for-2022-fw44-challenger.3IAXw0tBmrCLWdhTMftPUP.html|title=Williams announce launch date for 2022 FW44 challenger|website=Formula1.com|date=8 February 2022|access-date=8 February 2022}}</ref> |Mercedes-AMG F1 M13<ref>{{cite news|last1=Horton|first1=Phillip|url=https://motorsportweek.com/news/id/24415|title=Williams extends Mercedes F1 power unit deal through 2025|date=13 September 2019|work=MotorSport Week|access-date=13 September 2019|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921211835/https://motorsportweek.com/news/id/24415|archive-date=21 September 2019}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|6<br>23 |{{flagg|cnxa|Canada}}[[Nicholas Latifi]]<br>{{flagg|cnxa|Thailand}}[[Alexander Albon]] |-class="sortbottom" |colspan="7" style="background-color:#EAECF0;text-align:center"|'''Viri:'''<ref>Official entry lists: *{{cite web |url=https://www.fia.com/sites/default/files/decision-document/2022%20Bahrain%20Grand%20Prix%20-%20Entry%20List.pdf |title=2022 Bahrain Grand Prix – Entry List |publisher=[[Fédération Internationale de l'Automobile]] |date=18 March 2022 |access-date=18 March 2022 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.fia.com/events/fia-formula-one-world-championship/season-2022/2022-fia-formula-one-world-championship-entry |title=2022 FIA Formula One World Championship – Entry List |publisher=[[Fédération Internationale de l'Automobile]] |date=18 March 2022 |access-date=18 March 2022}}</ref> |} == Koledar dirk == {{Glava za Velike nagrade F1}} |- ! 1 | {{ikonazastave|Bahrajn}} [[Velika nagrada Bahrajna|Bahrajn]] | [[Bahrain International Circuit|Bahrain]] | [[20. marec]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="FER"|{{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2022|Poročilo]] |- ! 2 | {{ikonazastave|Saudova Arabija}} [[Velika nagrada Saudove Arabije|Saudova Arabija]] | [[Jeddah Street Circuit|Jeddah]] | [[27. marec]] |data-sort-value="PER" nowrap|{{flagg|cxxlo|MEX}} [[Sergio Pérez]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Saudove Arabije 2022|Poročilo]] |- ! 3 | {{ikonazastave|Australia}} [[Velika nagrada Avstralije|Avstralija]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]] | [[10. april]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="FER"|{{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Avstralije 2022|Poročilo]] |- ! 4 | {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Emilije - Romanje|Emilija - Romanja]] | [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|Imola]] | [[24. april]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Emilije - Romanje 2022|Poročilo]] |- ! 5 | {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada Miamija|Miami]] | [[Miami International Autodrome|Miami]] | [[8. maj]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Miamija 2022|Poročilo]] |- ! 6 | {{ikonazastave|Spain}} [[Velika nagrada Španije|Španija]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[22. maj]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="PER" nowrap|{{flagg|cxxlo|MEX}} [[Sergio Pérez]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Španije 2022|Poročilo]] |- ! 7 | {{ikonazastave|Monako}} [[Velika nagrada Monaka|Monako]] | [[Circuit de Monaco|Monaco]] | [[29. maj]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="NOR" nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lando Norris]] |data-sort-value="PER" nowrap|{{flagg|cxxlo|MEX}} [[Sergio Pérez]] |data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Monaka 2022|Poročilo]] |- ! 8 | {{ikonazastave|AZE}} [[Velika nagrada Azerbajdžana|Azerbajdžan]] | [[Mestno dirkališče Baku|Baku]] | [[12. junij]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] |data-sort-value="PER" nowrap|{{flagg|cxxlo|MEX}} [[Sergio Pérez]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Azerbajdžana 2022|Poročilo]] |- ! 9 | {{ikonazastave|CAN}} [[Velika nagrada Kanade|Kanada]] | [[Circuit Gilles Villeneuve|Montreal]] | [[19. junij]] |data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="SAI" nowrap|{{flagg|cxxlo|ESP}}[[Carlos Sainz Jr.]] |data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] |data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Kanade 2022|Poročilo]] |- ! 10 | {{ikonazastave|UK}} [[Velika nagrada Velike Britanije|V. Britanija]] | [[Silverstone Circuit|Silverstone]] | [[3. julij]] |data-sort-value="SAI" nowrap|{{flagg|cxxlo|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]] |{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lewis Hamilton]] |{{flagg|cxxlo|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]] |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2022|Poročilo]] |- ! 11 | {{ikonazastave|AUT}} [[Velika nagrada Avstrije|Avstrija]] | [[Red Bull Ring|Spielberg]] | [[10. julij]] | {{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] | {{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] | {{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] | {{flagg|cxxlo|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Avstrije 2022|Poročilo]] |- ! 12 | {{ikonazastave|FRA}} [[Velika nagrada Francije|Francija]] | [[Circuit Paul Ricard|Paul Ricard]] | [[24. julij]] | data-sort-value="LEC" nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] | data-sort-value="SAI" nowrap|{{flagg|cxxlo|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]] | data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] | data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Francije 2022|Poročilo]] |- ! 13 | {{ikonazastave|Hungary}} [[Velika nagrada Madžarske|Madžarska]] | [[Hungaroring]] | [[31. julij]] | data-sort-value="RUS" nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]] | data-sort-value="HAM" nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | data-sort-value="VER" nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] | data-sort-value="RED" nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Madžarske 2022|Poročilo]] |- ! 14 | {{ikonazastave|Belgium}} [[Velika nagrada Belgije|Belgija]] | [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa]] | [[28. avgust]] | | | | | [[Velika nagrada Belgije 2022|Poročilo]] |- ! 15 | {{ikonazastave|NED}} [[Velika nagrada Nizozemske|Nizozemska]] | [[Circuit Park Zandvoort|Zandvoort]] | [[4. september]] | | | | | [[Velika nagrada Nizozemske 2022|Poročilo]] |- ! 16 | {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Italije|Italija]] | [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]] | [[11. september]] | | | | | [[Velika nagrada Italije 2022|Poročilo]] |- ! 17 | {{ikonazastave|Singapore}} [[Velika nagrada Singapurja|Singapur]] | [[Marina Bay Street Circuit|Marina Bay]] | [[2. oktober]] | | | | | [[Velika nagrada Singapurja 2022|Poročilo]] |- ! 18 | {{ikonazastave|Japan}} [[Velika nagrada Japonske|Japonska]] | [[Suzuka Circuit|Suzuka]] | [[9. oktober]] | | | | | [[Velika nagrada Japonske 2022|Poročilo]] |- ! 19 | {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada ZDA|ZDA]] | [[Circuit of the Americas|Americas]] | [[23. oktober]] | | | | | [[Velika nagrada ZDA 2022|Poročilo]] |- ! 20 | {{ikonazastave|MEX}} [[Velika nagrada Mehike|Mehika]] | [[Autódromo Hermanos Rodríguez|México]] | [[30. oktober]] | | | | | [[Velika nagrada Mehike 2022|Poročilo]] |- ! 21 | {{ikonazastave|Brazil}} [[Velika nagrada Sao Paula|Sao Paulo]] | [[Autódromo José Carlos Pace|Interlagos]] | [[13. november]] | | | | | [[Velika nagrada Sao Paula 2022|Poročilo]] |- ! 22 | {{ikonazastave|United Arab Emirates}} [[Velika nagrada Abu Dabija|Abu Dabi]] | [[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]] | [[20. november]] | | | | | [[Velika nagrada Abu Dabija 2022|Poročilo]] |} == Sklici == {{sklici|2}} {{kategorija v Zbirki|2022 in Formula One}} {{Moštva Formule 1}} {{Prvenstvo Formule 1}} [[Kategorija:Sezone Formule 1|2022]] [[Kategorija:2022 v športu]] m9h71o5th125msdfug69ct7lwvoc76p 0 517645 5726375 5721259 2022-08-01T11:42:42Z 46.123.236.15 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | image = <!-- WD --> | caption = Marta Kos v Latviji, 2014 | office = Podpredsednica stranke [[Gibanje Svoboda]] | term_start =2022 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022- )|relations=[[Drago Kos]] (brat)}} '''Marta Kos''', [[Slovenci|slovenska]] [[Veleposlanik|veleposlanica]], [[pisatelj]]ica in [[Politik|političarka]], * [[28. junij]] [[1965]], [[Prevalje]].{{Navedi vir}} Je nekdanja slovenska novinarka, kasneje pa se je vključila v politiko in v diplomacijo. Bila je veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji in v Švici. Junija 2022 je napovedala kandidaturo za predsednico države.<ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Marta Kos je obiskovala [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteto za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].{{Navedi vir}} Kasneje je delovala kot novinarka športnega uredništva Radiotelevizije Slovenija in dopisnica RTV iz Nemčije ter kot dopisnica Deutsche Welle.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Marta Kos: Odhod v politiko? Nikakor ne.|url=https://www.dnevnik.si/1042977758|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29}}</ref> Nekaj let je bila tudi podpredsednica [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]].<ref name=":0" /> == Politična kariera == Iz novinarstva se je Marta Kos v politiko sprva podala kot direktorica urada vlade za informiranje in kot tiskovna predstavnica vlade.<ref name=":0" /> V času [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je bila leta 2013 imenovana na funkcijo slovenske veleposlanice [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji|v Nemčiji]]. Leta 2016 jo je nemška revija Diplomatisches Magazin izbrala za veleposlanico leta.<ref name=":0" /> Koseva je bila slovenska veleposlanica [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Švici|v Švici]], a je zaradi zaradi drugačnih pogledov na vodenje veleposlaništva in zunanje politike po menjavi slovenske vlade in tudi očitanih nepravilnosti in izrednega inšpekcijskega nadzora na veleposlaništvu s položaja odstopila pred iztekom mandata.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopila tudi zaradi izrednega inšpekcijskega nadzora na veleposlaništvu v Bernu |url=https://www.dnevnik.si/1042933136|website=www.dnevnik.si|accessdate=2020-06-01}}</ref> Leta 2022 se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]]{{Navedi vir}} ter od aprila 2022 dalje deluje kot ena od dveh podpredsednic stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje Svoboda ima še drugo podpredsednico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-z-odzivom-na-aktualno-dogajanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> 28. junija 2022 je uradno napovedala svojo kandidaturo za predsednico države.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> == Zasebno življenje == Marta Kos je bila jugoslovanska in slovenska prvakinja in rekorderka v plavanju.<ref name=":0" /> Je soavtorica več knjig, med drugim pri "Politično komuniciranje" ter "Države in svet".{{Navedi vir}} Marta je sestra [[Drago Kos|Draga Kosa]].<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos Marko: Ženske so mi najbolj odpirale vrata|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5864028d1b1c0/marta-kos-marko-zenske-so-mi-najbolj-odpirale-vrata|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref> == Viri == {{Reflist}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kos, Marta}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Švici]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] m0jaccov4f4pumt7klft6tyj0ueaf6o 0 520847 5725973 5714355 2022-07-31T12:25:33Z Duxborut 2887 /* Italija */ wikitext text/x-wiki [[File:Mouton sur la route de Entrevaux a Annot 0566.JPG|thumb|upright=1.2|Transhumanca v [[Alpes-de-Haute-Provence]], Francija]] '''Transhumanca''' ali '''preseljevanje živine''' je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki. V gorskih regijah (navpična selitev) pomeni gibanje med višjimi pašniki poleti in nižjimi dolinami pozimi. Pastirji imajo stalno bivališče, običajno v dolinah. Običajno potujejo le črede z določenim številom ljudi, ki zanje skrbijo, medtem ko glavna populacija ostane v bazi. Nasprotno pa je horizontalna selitev živali bolj dovzetna za motnje zaradi podnebnih, gospodarskih ali političnih sprememb.<ref>{{Cite book|author-last=Blench |author-first=Roger |title='You can't go home again' – Pastoralism in the new millennium |publisher =Overseas Development Institute | location=London |date=17 May 2001 |page=12 |url=http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf }}</ref> Tradicionalna ali ustaljena selitev živali se pojavlja po vsem naseljenem svetu, zlasti v Evropi in zahodni Aziji. Pogosto je pomembna za pastirske družbe, saj lahko mlečni izdelki čred, ki se selijo na pašo (mleko, maslo, jogurt in sir), predstavljajo velik del prehrane takšnih populacij. V mnogih jezikih obstajajo besede za višje poletne pašnike in pogosto so bile te besede uporabljene kot imena krajev: npr. ''hafod'' v Walesu in ''shieling'' na Škotskem ali ''alp'' v nemško govorečih regijah Švice. == Etimologija in definicija == Beseda ''transhumanca'' prihaja iz [[francoščina|francoščine]] in izhaja iz latinskih besed ''trans'' za 'čez' in ''humus'' za 'tla'. Transhumanca se je razvila na vseh naseljenih celinah. Čeprav obstajajo precejšnje kulturne in tehnološke razlike, so osnovne prakse za izkoriščanje oddaljenih sezonskih pašnikov podobne. [[File:Transhumance-Aigoual-1.jpg|thumb|upright|Premikanje ovac po cesti v Centralnem masivu v Franciji]] Preseljevanje je »oblika paše ali nomadstva«.<ref>[https://www.britannica.com/topic/transhumance Encyclopædia Britannica]</ref> Khazanov kategorizira nomadske oblike pašništva v pet skupin, kot sledi:<ref>Anatoly M. Khazanov, Nomads and the Outside World (2nd Edition), University of Wisconsin Press, 1994, pp 19-23, {{ISBN|978-0-299-14284-1}}</ref> *čisto pastirsko nomadstvo, *polnomadsko pastirstvo, *polsedeče pastirstvo, *reja na oddaljenih pašnikih in *sezonska selitev. Eickelman ne razlikuje med transhumantnim pastoralizmom in seminomadizmom, vendar jasno razlikuje med nomadskim pastoralizmom in seminomadizmom.<ref>Dale F. Eickelman, The Middle East and Central Asia: An Anthropological Approach, Prentice Hall, 2002, p. 11, {{ISBN|9780130336781}}</ref> == V prazgodovini == Selitev živali so v Evropi izvajali že v prazgodovini. Izotopske študije kosti živine kažejo, da so živali včasih selili sezonsko.<ref name=Costello>{{cite book |last1=Costello |first1=Eugene |last2=Svensson |first2=Eva |title=Historical Archaeologies of Transhumance across Europe |url=https://books.google.com/books?id=qGJODwAAQBAJ&pg=PT27 |year=2018 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-351-21337-0 }}</ref> == Evropa == === Alpe === Alpska selitev je selitev, kot jo izvajajo v Alpah, to je sezonsko preganjanje pašne živine med dolinami pozimi in visokogorskimi pašniki poleti (nemško ''Alpwirtschaft'', ''Almwirtschaft'' iz izraza za "sezonsko planinsko pašo", ''Alp, Alm''). Selitev živali je tradicionalna praksa, ki je oblikovala velik del pokrajine v Alpah, saj bi brez nje večina območij pod 2000 m bila zaraščena z gozdom. Medtem ko turizem in industrija danes veliko prispevata k alpskemu gospodarstvu, se sezonska selitev na visoke pašnike še vedno izvaja na [[Bavarska|Bavarskem]], v [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Švica|Švici]], razen v njihovih najbolj obiskanih turističnih središčih. Ponekod za govedo skrbijo lokalne kmečke družine, ki se preselijo v višje kraje. V drugih je to delo za pastirje, ki so zaposleni v zadrugi, ki ima v lasti pašnike.<ref>Lauber S., Herzog F., Seidl I., Böni R., Bürgi M., Gmür P., Hofer G., Mann S., Raaflaub M., Schick M., Schneider M., Wunderli R. (eds.) (2013) Zukunft der Schweizer Alpwirtschaft. Fakten, Analysen und Denkanstösse aus dem Forschungsprogramm AlpFUTUR. Birmensdorf, Eidg. Forschungsanstalt WSL; Zürich-Reckenholz, Forschungsanstalt Agroscope. 200 S. (in German, French and Italian, see www.alpfutur.ch)</ref> Večina alpskih pašnikov je pod 2400 m; vsi so pod 2800 m.<ref>The alp of Bréona (Evolène, Valais) is among the highest, with buildings at 2,435 m (''Remointse de Bréona'') and pastures reaching as high as 2,800 m.[https://books.google.ch/books?id=qGxf2Ng8w90C&pg=PA229&lpg=PA229&dq=Breona+Valais&source=bl&ots=sMr17NIoqv&sig=GV4F1fB3T0DDikZnRZK6ICetaW0&hl=de&sa=X&oi=book_result&resnum=9&ct=result]</ref> Višja območja, ki niso primerna za selitev, so znana kot Visoke Alpe. === Balkan === [[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb|right|520 px|Romunska in Vlaška transhumanca na Balkanu]] [[File:Raffet - Berger du Banat.jpg|thumb|upright|Vlaški pastirji v [[Banat]]u]] Na Balkanu so grški Sarakacani, vzhodnoromunski narodi (Romuni, Vlahi, Meglejski Vlahi in [[Istroromuni]]) in turški Yörüki tradicionalno preživljali poletne mesece v gorah in se pozimi vračali v nižine. Ko je bilo območje del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], so bile meje med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in nekdanjo Jugoslavijo razmeroma neovirane. Poleti so se nekatere skupine odpravile daleč na sever do Balkanskega gorovja, zimo pa so preživele na toplejših planjavah v bližini Egejskega morja. Morlaki ali Karavlahi so bili populacija vzhodnoromunskih pastirjev (»predniki« Istroromunov), ki so živeli v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]] (zahodni Balkan v sodobni rabi) in se nenehno selili v iskanju boljših pašnikov za svoje ovčje črede. Ko pa so se na območju nekdanjega Osmanskega cesarstva pojavile nacionalne države, so se razvile nove državne meje, ki so delile poletne in zimske habitate številnih pašnih skupin. Te so preprečevale enostavno prehajanje meja, zlasti v času vojn, ki so bile pogoste. === Britanija === ==== Wales ==== V večini delov [[Wales]]a so kmečki delavci in včasih kmetje poletne mesece preživeli v poletni hiši na pobočju (''hafod'') (izgovorjeno [ˈhavɔd]), kjer se je pasla živina. Pozno jeseni so kmečka družina in delavci odgnali črede v doline in ostali v glavnem prebivališču ali ''hendref'' ([ˈhɛndrɛv]).<ref>{{cite web| url = http://www.tal-y-bont.org/uploads/130_213low.pdf | title = On the land – yesterday and today | first = Eirwen | last = Gwynn | access-date = 12 September 2010 }}</ref> Ta sistem selitve živali se na splošno ne izvaja že skoraj stoletje; nadaljevala se je v [[Snowdonija|Snowdoniji]], potem ko je prenehala drugod v Walesu, in ostanke te prakse je še danes mogoče najti v podeželskih kmetijskih skupnostih v regiji.<ref>{{cite web |url=http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080324105452/http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |url-status=dead |archive-date=24 March 2008 |title=History of Hafod Elwy Hall |publisher=Hafodelwyhall.co.uk |access-date=12 September 2010 }}</ref> Tako "Hafod" kot "Hendref" sta preživela v Walesu kot krajevna in hišna imena ter v enem primeru kot ime kravjega sira iz surovega mleka (''Hafod''). Danes se govedo in ovce tistega poletja na številnih hribovskih kmetijah še vedno prevažajo na nižinske zimske pašnike, vendar s tovornjaki, namesto da bi jih gnali peš. ==== Škotska ==== V mnogih hribovitih in goratih območjih [[Škotska|Škotske]] so kmetijski delavci preživeli poletne mesece v ''bothies'' (zavetišče) [8] ali ''shielings'' – koča (''airigh'' v škotski gelščini). Glavne poti za pogon živine v vzhodnem delu Škotske so Cairnamounth, Elsick Mounth in Causey Mounth. Ta praksa je večinoma prenehala, vendar se je izvajala v živem spominu na [[Hebridi]]h in v [[Škotsko višavje|Škotskem višavju]]. Danes se večina selitev izvaja s tovornjaki, pri čemer se tropi v gorskih predelih pozimi prevažajo pod nadzorom na nižje ležeče pašnike. ==== Anglija ==== Obstajajo dokazi o selitvi živali v Angliji vsaj od srednjega veka, od [[Cornwall]]a na jugozahodu do severne Anglije.<ref>McDonnell, John (1988). Medieval transhumance hut on Draynes Common, 500m south-west of Westerlake Farm [https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1007779]</ref> V jezerskem okrožju se hribovske pasme ovc, kot sta ''Herdwick'' in ''Swaledale'', premikajo med barjem in dolino poleti oziroma pozimi. To je privedlo do lastnosti in sistema, znanega kot ''hefting'', pri čemer ovce in čreda ostanejo na kmetu dodeljenem območju (''heaf'') skupnega premoženja, kar se še vedno izvaja.<ref>{{Cite web | url=https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/19ZsJR8pv8tM6GcxbhFbwRD/nine-things-you-never-knew-about-sheep |title = BBC Radio 4 - Radio 4 in Four - Nine things you never knew about sheep}}</ref> Vendar pa je verjetno, da je bilo izvedeno v veliko manjšem obsegu kot drugod po Evropi. === Irska === Na [[Irska|Irskem]] je selitev živali znana kot ''booleying''.<ref>{{cite web|url=http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |title=How the Irish invented Hallowe'en |author=Sharkie, Brendan |publisher=Irish Culture and Customs (via Wayback Machine) |access-date=26 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323012534/http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |archive-date=23 March 2013 }}</ref> Pašniki za selitev so bili znani kot ''Booley, Boley, Bouley, Buaile'' in ''Boola''. Ta imena so ohranjena v številnih imenih krajev, kot je Buaile h'Anraoi v župniji Kilcommon, Erris, Severni Mayo, kjer pokrajina še vedno jasno kaže postavitev kmetijskega sistema ''rundale'' (delitev). Živino, običajno govedo, so preselili iz stalne nižinske vasi na poletne pašnike v gorah. Pojav ''Summerhill'' (irsko ''Cnoc an tSamhraidh'') v številnih krajevnih imenih prav tako priča o tej praksi.<ref>{{cite web|url=http://www.logainm.ie/en/s?txt=summerhill&str=on |title=summerhill |website=Logainm.ie |date=13 April 2016 |access-date=20 August 2016}}</ref> Ta prenos je zmanjšal pritisk na pridelke in zagotovil svežo pašo za živino. ''Booleying'', omenjen v Brehonovih zakonih, sega v obdobje zgodnjega srednjega veka ali celo prej. Praksa je bila na zahodu Irske razširjena vse do druge svetovne vojne. Sezonske migracije delavcev na Škotsko in v Anglijo za zimske mesece so nadomestile ta starodavni sistem, skupaj s trajnejšim izseljevanjem v ZDA. === Italija === [[File:Transumanza a Dobbiaco 2017 - 06.jpg|thumb|Transhumanca v [[Toblach]]u, Južna Tirolska]] V južni Italiji, zlasti v [[Italijanske dežele|deželah]] [[Molise]], [[Apulija]] in [[Abruzzo]], je praksa gonjenja čred na planinske pašnike poleti že od nekdaj v veljavi in je imela dolgo dokumentirano zgodovino vse do 50. in 60. let 20. stoletja, ko je s pojavom alternativnega cestnega prevoza prenehala. Do 100 metrov široke in več kot 100 km dolge poti za gonjenje živine ali ''tratturi'' so omogočale prehod in pašo čred, predvsem ovc, ter pritegnile zakonsko ureditev in ustanovitev konjeniške policije že v 17. stoletju. Tratturiji ostajajo javna last in so predmet varstva po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Regija Molise kandidira ''tratturi'' na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. === Španija === [[File:Principales vias pecuarias.png|thumb|Glavne selitvene poti v Španiji]] {{glavni|Mesta}} Selitev pasme je v preteklosti razširjena po večjem delu Španije, zlasti v regijah Kastilja, Leon in Ekstremadura, kjer nomadski pastirji goveda in ovac potujejo na dolge razdalje v iskanju bolj zelenih pašnikov poleti in toplejših podnebnih razmer pozimi. Španska selitev je izvor številnih sorodnih kultur v Ameriki, kot so kavboji v Združenih državah in gavči v Argentini, Paragvaju in Braziliji. Mreža delitvenih poti ali ''cañadas'' prečka celoten polotok in poteka večinoma od jugozahoda proti severovzhodu. Začrtane so že od antičnih časov in razvrščeni glede na širino; standardna ''cañada'' je široka med 37,5 in 75 metri, nekatere ''cañadas reales'' (kar pomeni kraljeve poti) pa so na določenih točkah široke 800 metrov. Zemljišča znotraj teh so v javni lasti in so zaščitena z zakonom. V nekaterih visokih dolinah [[Pireneji|Pirenejev]] in [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskih gorah]] je bila selitvena reja glavna ali edina gospodarska dejavnost. Urejeni prehodi in pašniki so bili razdeljeni med različne doline in skupnosti glede na sezonski obseg uporabe in jurisdikcijo skupnosti. Edinstvene družbene skupine, povezane s selitvenim življenjskim slogom, so včasih identificirane kot ostanek starejše etnične kulture, ki zdaj živi v izoliranih manjšinah, kot so ''Pasiegos'' v Kantabriji, ''Agotes'' v Navarri in ''Vaqueiros de alzada'' v Asturiji in Leónu. === Pireneji === [[File:Chevaux estive Pyrenees.jpg|thumb|Čreda konj na poletnem gorskem pašniku v Pirenejih]] Preselitev živine v Pirenejih vključuje selitev živine (krave, ovce, konji) v visoke gore za poletne mesece, ker so kmetije v nižinah premajhne, da bi vzdrževale večjo čredo vse leto.<ref name=ariegecom>{{cite web |url=http://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |title=The Transhumance |publisher=Ariege.com |access-date=2016-02-01}}</ref> Gorsko obdobje se začne konec maja ali v začetku junija in konča v začetku oktobra. Do 1970-ih je bila selitev živali namenjena predvsem kravam molznicam, v poletnih mesecih pa je bila pomembna dejavnost sirarstvo. V nekaterih regijah so se skoraj vsi člani družine utaborili v višje gore s svojimi kravami in živeli v rudimentarnih kamnitih kočah za poletno sezono paše. Ta sistem, ki se je razvil v srednjem veku, je trajal vse do 20. stoletja. Pod pritiskom industrializacije je nazadovalo in se zlomilo, saj so ljudje odhajali s podeželja na delo v mesta. Vendar pa se pomen selitve še vedno priznava s praznovanjem na priljubljenih festivalih.<ref name=chevalEnPyrenees>{{cite web |url=http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |title=The traditional transhumance of pyrenean horses |access-date=1 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160207175134/http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |archive-date=7 February 2016 |url-status=live }}</ref> Območje [[Pireneji - Mont Perdu]] je bilo uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine na podlagi povezave s sistemom kmetijstva s selitvijo pašnikov.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/773 |title=Pyrénées - Mont Perdu |website=UNESCO World Heritage List. |access-date=26 April 2013}}</ref> === Skandinavija === [[File:Seter.jpg|thumb|''Seter'' v Gudbrandsdalu na Norveškem. Nad gozdno mejo v gorah se uporablja kot bivališče za tiste, ki spremljajo živino na poletno pašo.]] V [[Skandinavija|Skandinaviji]] se selitev živali do določene mere še izvaja; vendar se živina med pašniki prevaža z motornimi vozili, kar spremeni značaj gibanja. Ljudstvo [[Sami]] izvaja selitev severnih jelenov po drugačnem sistemu, kot je opisano neposredno spodaj. Skupni planinski ali gozdni pašnik, ki se poleti uporablja za selitev, se imenuje ''seter'' ali ''bod / bua''. Isti izraz se uporablja za sorodno planinsko kočo, ki je bila uporabljena kot poletna rezidenca. Poleti (običajno konec junija) živino preselijo na gorsko kmetijo, pogosto precej oddaljeno od domače kmetije, da ohranijo travnike v dolinah za pridelavo sena. Živino poleti običajno redijo dekleta in mlajše ženske, ki tudi molzejo in izdelujejo sir. Biki običajno ostanejo na domači kmetiji. Ko se bliža jesen in je paša izčrpana, se živina vrne na kmetijo. Na Švedskem se je ta sistem večinoma uporabljal v Värmlandu, Dalarni, Härjedalenu, Jämtlandu, Hälsinglandu, Medelpadu in Ångermanlandu. Praksa je bila pogosta po večini Norveške zaradi njene visoko gorate narave in omejenih nižinskih območij za gojenje. {{blockquote|Območje Gudbrandsdal vključuje stranske doline, kot so Gausdal, Heidal, Vinstra in Ottadalen. To območje obsega nižinske župnije 200 m nad morsko gladino in gorske župnije 800 m nad morsko gladino, rodovitno zemljo v glavni dolini in nerodovitne vrhove v Rondanu in Dovrefjellu. Te kmetije obkrožajo gozdovi, višje pa se gozdovi umaknejo gorski planoti brez gozdov. To je ''seterfjell'' ali regija poletnega kmetovanja, ki je bila nekoč ključnega pomena tako kot poletni pašnik kot za košnjo sena.<ref>Erling Welle-Strand, ''Adventure Roads in Norway'', Nortrabooks, 1996. {{ISBN|82-90103-71-9}}</ref>}} Medtem ko je prej veliko kmetij imelo svoje lastne seterje, je bolj običajno, da si več kmetov deli posodobljen skupni seter (''fellesseter''). Večina starih seterjev je bila prepuščena propadanju ali pa se uporabljajo kot rekreacijske koče. Ime za navadne planine v večini skandinavskih jezikov izhaja iz staronordijskega izraza ''setr''. V norveščini je izraz ''sæter'' ali ''seter''; v švedščini ''säter''. Ime kraja se na Švedskem pojavlja v več oblikah kot Säter in Sätra ter kot pripone: ''-säter, -sätra, -sätt'' in ''-sättra''. Ta imena se pogosto pojavljajo po vsej Švedski s središčem v porečju Mälaren in v Östergötlandu. Priimek "Satter" izhaja iz teh besed. V osrčju švedske regije selitve živali je najpogosteje uporabljen izraz ''bod'' ali ''bua'' (beseda se uporablja tudi za majhna skladišča in podobno; v sodobni standardni švedščini, ''fäbod''). Najstarejša omemba setra na Norveškem je v sagi ''Heimskringla'', sagi o Olafu II. o potovanju Norveške skozi Valldal v Lesjo.<ref>''Snorre Sturluson: Norges kongesagaer''; prepared by Kjeld-Willy Hansen, John Larsen og Dyre Vaa. Libri Art 1995, s.36.</ref> === Kavkaz in severna Anatolija === [[Image:Vilage near Çaykara, Trabzon.jpg|thumb|right|280px|Poletno naselje vasi Ğorğoras v okrožju Çaykara v provinci Trabzon v Turčiji]] V gozdnatem [[Kavkaz]]u in [[Pontsko gorovje|Pontskem gorovju]] različna ljudstva še vedno v različni meri izvajajo selitev. V razmeroma kratkem poletju prinaša veter s [[Črno morje|Črnega morja]] vlažen zrak v strme doline, ki podpirajo rodovitna travišča na nadmorski višini do 2500 metrov in bogato tundro na nadmorski višini do 3500 metrov. Tradicionalno so bile vasi razdeljene na dve, tri ali celo štiri ločena naselja (eno za vsak letni čas) na različnih višinah gorskega pobočja. Velik del tega podeželskega življenja se je končal v prvi polovici 20. stoletja, ko so [[Mustafa Kemal Atatürk|kemalistične]] in pozneje sovjetske vlade poskušale modernizirati družbe in poudarjati urbani razvoj, namesto da bi ohranile podeželske tradicije. V drugi polovici 20. stoletja je migracija zaradi dela iz Pontskih gora v mesta v Turčiji in zahodni Evropi ter iz severnega Kavkaza v Moskvo dramatično zmanjšala število ljudi, ki živijo s selitvijo. Ocenjuje pa se, da na desettisoče podeželskih ljudi še vedno izvaja te tradicije v vaseh na severnem in jugozahodnem pobočju Kavkaza, na [[Mali Kavkaz|Malem Kavkazu]] v [[Armenija|Armeniji]] in v turški regiji Črnega morja. Nekatere skupnosti še naprej igrajo starodavne migracijske vzorce. Pontski Grki na primer obiščejo območje in samostan Sumela poleti. Turki iz mest v Evropi so zgradili poletno zatočišče na nekdanjem pašniku ''yayla''. V [[Gruzija|Gruziji]] se še vedno izvaja selitev živine, povezane z ovčerejo. Pastirji s svojimi čredami morajo prečkati 2826 metrov visok prelaz Abano iz gorovja Tušeti v ravnice [[Kaheti]]ja.<ref>{{cite news|last1=Chapple|first1=Amos|title=The Mountain Shepherds|url=https://www.rferl.org/a/28817495.html?ltflags=mailer|access-date=29 October 2017|agency=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=October 2017}}</ref> Vse do razpada Sovjetske zveze so za iste namene intenzivno uporabljali Kizlyarsko nižino severnega Dagestana. == Azija == === Afganistan === V osrednjem višavju [[Afganistan]]a, ki obdaja Koh-i-Babo in se nadaljuje proti vzhodu v pogorje [[Hindukuš]]a, so zelo mrzle zime ter kratka in hladna poletja. To visokogorje ima poleti gorske pašnike (''sardsīr''), ki jih napajajo številni majhni potoki in reke. Pozimi so na voljo tudi pašniki v sosednjih toplih nižinah (''garmsīr''), zaradi česar je regija idealna za sezonsko selitev. Afganistansko višavje obsega približno 225.000 km2 poletnih pašnikov, ki jih uporabljajo tako naseljene skupnosti kot nomadski pastirji, kot so [[Paštuni|paštunski]] Kuči. Glavni pašniki v regiji so pašnik Nawur v severni provinci Ghazni (katerega območje je približno 600 km2 na nadmorski višini do 3350 m) ter pašnik Shewa in Mali Pamir v vzhodni provinci Badakšan. Pašnik Mali Pamir, katerega nadmorska višina je nad 4000 m, uporabljajo afganistanski Kirgizi za vzrejo živine.<ref name="icimod">{{cite journal |last1=Ali |first1=Aziz |last2=Shaoliang |first2=Yi |title=Highland Rangelands of Afghanistan: Significance, Management Issues, and Strategies |url=https://lib.icimod.org/api/files/b329e25d-b7b2-439c-b29f-471fde5d2ead/2.HAR.pdf |publisher=International Centre for Integrated Mountain Development |publication-place=Lalitpur, Nepal |pages=10 |access-date=19 October 2021}}</ref> V Nuristanu prebivalci živijo v stalnih vaseh, obdanih z obdelovalnimi polji na namakanih terasah. Večino živine predstavljajo koze. Pastirji jih vsako pomlad odpeljejo na vrsto poletnih pašnikov, medtem ko večina vaščanov ostane, da namakajo terasasta polja in gojijo proso, koruzo in pšenico; delo, ki ga večinoma opravljajo ženske. Jeseni po spravilu žita in sadja živino pripeljejo nazaj na prezimovanje v hlevih. [25] === Iran === [[Image:Shepherds iran.jpg|thumb|right|Iranski pastirji premikajo svoje ovce]] Iransko pleme [[Bahtijari]] je še sredi 20. stoletja prakticiralo ta način življenja. Po vsej gorski verigi [[Zagros]] od [[Azerbajdžan]]a do Arabskega morja se pastirska plemena s svojimi čredami premikajo sem in tja vsako leto glede na letne čase, med svojimi stalnimi domovi v dolini in domovi v vznožju.<ref>Ramazani, Rouhollah (1966). ''The Northern Tier: Afghanistan, Iran and Turkey''. D. Van Nostrand Company: New Jersey, p. 85</ref> ''Qashqai'' (Kaškai) so turško pleme iz južnega Irana, ki se je sredi 20. stoletja še vedno ukvarjalo s selitvijo živali. Pleme naj bi se v starih časih naselilo v provinci Fars blizu [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in do sredine 20. stoletja živelo onkraj gorovja Makran. V svojih letnih selitvah na sveže pašnike so Kaškaji gnali svojo živino z juga na sever, kjer so živeli v poletnih prostorih, znanih kot ''Yeilak'', v visokih gorah od aprila do oktobra. Svoje črede so tradicionalno pasli na pobočjih Kuh-è-Dinarja, skupine gora, ki je del verige Zagros. Jeseni so Kaškaji podrli tabor in zapustili visokogorje, da bi prezimili v toplejših regijah blizu Firuzabada, Kazeruna, Jerrèja, Farašbanda, na bregovih reke Mond. Njihovo zimsko bivališče je bilo znano kot ''Qishlaq''. Migracijo je organiziral in nadzoroval poglavar Kaškajev. Plemena so se izogibala vasi in mest, kot sta [[Širaz]] in [[Isfahan]], saj bi njihove velike črede, ki štejejo sedem milijonov glav, lahko povzročile resno škodo. V 1950-ih naj bi plemena Kaškai skupaj štela 400.000 ljudi.<ref>Ullens de Schooten, Marie-Tèrése. (1956). ''Lords of the Mountains: Southern Persia & the Kashkai Tribe''. Chatto and Windus Ltd. Reprint: The Travel Book Club. London, pp. 53–54, 114–118.</ref>] Od takrat je bilo veliko družbenih sprememb. === Libanon === Primere fiksne selitve živali najdemo v severnem guvernoratu [[Libanon]]a. Mesta in vasi v dolini Kadiša so na povprečni nadmorski višini 1400 metrov. Nekatera naselja, kot sta Ehden in Kfarsghab, se uporabljajo v poletnih obdobjih od začetka junija do sredine oktobra. Prebivalstvo se oktobra preseli v obmorska mesta, ki ležijo v povprečju 200 metrov nad morjem. Preseljevanje je motivirano s kmetijskimi dejavnostmi (zgodovinsko gledano s kulturo murvinih [[sviloprejka|sviloprejk]]). Glavni pridelki v obalnih mestih so oljke, grozdje in citrusi. Za gorska mesta so pridelki poletno sadje, predvsem jabolka in hruške. Drugi primeri selitve živali obstajajo v Libanonu. === Kirgizistan === [[File:Ala-Bel pass, Kyrgyzstan (30629368518).jpg|thumb|right|Jurta v Kirgizistanu]] V [[Kirgizistan]]u je praksa selitve, ki v sovjetskem obdobju nikoli ni prenehala, ponovno oživela v težkih gospodarskih časih po osamosvojitvi leta 1991. Selitev je sestavni del kirgiške nacionalne kulture. [[Kirgizi]] uporabljajo šotor iz volnene klobučevine, znan kot [[jurta]] ali ''jailoo'', medtem ko živijo na teh poletnih pašnikih. Simboliziran je na njihovi državni zastavi. Ti pastirji cenijo fermentirano pijačo iz kobiljega mleka, znano kot [[kumis]]. Orodje, ki se uporablja pri njegovi izdelavi, je soimenjak [[Biškek]]a, glavnega mesta države. === JV in vzhodna Azija === Prakse selitve živali najdemo v zmernih območjih, nad ≈1000 m na območju Himalaja–Hindukuš (v nadaljevanju imenovano Himalaja); in hladno polsuho območje severno od Himalaje, preko tibetanske planote in severne Kitajske do [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Mongolija, Kitajska, Kazahstan, Kirgizistan, Butan, Indija, Nepal in Pakistan<ref>{{Cite journal|date=1 November 2006|title=Transhumance livestock production in the Northern Areas of Pakistan: Nutritional inputs and productive outputs|journal=Agriculture, Ecosystems & Environment|language=en|volume=117|issue=2–3|pages=195–204|issn=0167-8809|last1=Duncan|first1=A.|last2=Rahman|first2=A.|last3=Miller|first3=D.|last4=Frutos|first4=P.|last5=Gordon|first5=I.|last6=Rehman|first6=A.|last7=Baig|first7=A.|last8=Ali|first8=F.|last9=Wright|first9=I.}}</ref> imajo vse preostale kulture za selitev. Ljudstvo [[Burmanci|Bamar]] iz [[Mjanmar]]a je bilo pred prihodom v regijo s selitveno živino. V Mongoliji uporabljajo selitev živali, da bi se izognili izgubam živine med ostrimi zimami, znanimi kot ''zuds''. V regijah Himalaje je selitev živali še vedno temelj za več skoraj samooskrbnih gospodarstev – na primer [[Zanskar]] v severozahodni Indiji, Van Gujjars in Bakarwals v Džamuju in [[Kašmir]]ju v Indiji, Kham Magar v zahodnem Nepalu in Gaddis v regiji Bharmaur v Himačal Pradešu. V nekaterih primerih so lahko razdalje, ki jih prepotujejo ljudje s svojo živino, dovolj velike, da jih označimo za nomadsko pašo. == Oceanija == === Avstralija === V Avstraliji, ki ima veliko kulturo ''station'' (postaj, tj. rančev), živinorejci zagotovijo delovno silo za selitev čred na sezonske pašnike. Transhumantna paša je pomemben vidik kulturne dediščine avstralskih Alp, katerih območje je bilo vključeno na seznam avstralske nacionalne dediščine. Kolonisti so to regijo začeli uporabljati za poletno pašo v 1830-ih, ko je bila nižje paša slaba. Praksa se je nadaljevala v 19. in 20. stoletju, kar je pripomoglo k temu, da je paša v Avstraliji postala uspešna. Transhumantna paša je ustvarila poseben način življenja, ki je pomemben del pionirske zgodovine in kulture Avstralije. Na tem območju so značilnosti, ki spominjajo na transhumantno pašo, vključno z zapuščenimi živinorejskimi kočami, živinorejskimi dvorišči in živinorejskimi potmi.<ref>"Australian Alps National Parks and Reserves, The Alpine Way, Thredbo Village, NSW, Australia (Place ID 105891)"[http://www.environment.gov.au/cgi-bin/ahdb/search.pl?mode=place_detail;place_id=105891]. Australian Heritage Database. Australian Government. Retrieved 12 September 2010.</ref> == Afrika == === Severna Afrika === [[Berberi]] v Severni Afriki so bili tradicionalno poljedelci, ki so živeli v gorah razmeroma blizu sredozemske obale ali prebivalci oaz. Vendar [[Tuaregi]] in [[Zenagi]] iz južne Sahare izvajajo nomadsko selitev. Druge skupine, kot je Chaouis, so izvajale fiksno selitev. === Afriški rog === Na podeželskih območjih Somalci in Afarji v severovzhodni Afriki tudi tradicionalno izvajajo nomadsko selitev. Njihovo pastirstvo je osredotočeno na rejo kamel z dodatno pašo ovac in koz. Klasično, "fiksno" selitev živali izvajajo v Etiopskem višavju. V obdelovalni sezoni zemljišča okoli vasi niso dostopna za pašo. Na primer, kmetje z živino v Dogu'a Tembien <ref name="trans">{{cite journal |title=Transhumance in the Tigray highlands (Ethiopia) |journal=Mountain Research and Development |date=2009 |volume=29 |issue=3 |pages=255–264 |last1=Nyssen |first1=Jan |last2=Descheemaeker |first2=Katrien |last3=Zenebe |first3=Amanuel |last4=Poesen |first4=Jean |last5=Deckers |first5=Jozef |last6=Haile |first6=Mitiku |s2cid=54058639 |doi-access=free }}</ref><ref name="ch28">{{cite book |title=Cattle breeds, milk production, and transhumance in Dogu'a Tembien. In: Geotrekking in Ethiopia's tropical mountains, Chapter 28 |date=2019 |publisher=SpringerNature |location=Cham |doi=10.1659/mrd.00033 |s2cid=199323600 }}</ref> organizirajo letno selitev živali, zlasti proti oddaljenim in prostranim pašnikom, globoko v dolinah (kjer trava zgodaj zraste zaradi temperature) ali vrhovom gora. Živina bo tam ostala čez noč (transhumance) z otroki in nekaj odraslimi, ki jo bodo čuvali. [[File:Kayeh_Be'ati,_"red_caves"_in_Adigrat_Sandstone,_near_Gelebeda.jpg|thumb|right| "Rdeče jame" ali Kayeh Be'ati v peščenjaku Adigrat, priljubljena destinacija za selitev]] Na primer, govedo Addi Geza'iti (2580 m) vsako deževno sezono pripeljejo v sotesko reke Tsaliet (1930 m), ki ima gosto vegetacijo. Govedorejci postavijo ograde za govedo in prostore za spanje, pogosto v skalnih zavetjih. Živina ostane tam do žetve, ko jo potrebujejo za mlatev in ko je strnišče na voljo za pašo. Veliko goveda Haddinnet in tudi Ayninbirkekin v Dogu'a Tembien je pripeljanih do vznožja strmine v Ab'aru. Govedo se tam zadržuje na širokih pašnikih. Nekateri rejci goveda se preselijo daleč navzdol v odprte gozdove in postavijo svoj tabor v velikih jamah v peščenjaku. === Vzhodna Afrika === Skupnost Pokot so polnomadski pastirji, ki živijo predvsem v severozahodni [[Kenija|Keniji]] in okrožju Amudat v [[Uganda|Ugandi]]. Skupnost izvaja nomadsko selitev živali s sezonskimi selitvami med travniki Kenije (podokrožje Severni Pokot) in Ugande (okrožja Amudat, Nakapiripirit in Moroto) (George Magak Oguna, 2014). [[Masaji]] so polnomadski ljudje, ki živijo predvsem v Keniji in severni [[Tanzanija|Tanzaniji]] in imajo kulture selitve živali, ki se vrtijo okoli njihovega goveda. === Nigerija === [[File:Fulani herdsman.jpg|thumb| Fulanski pastir žene svojo živino]] ''Fulani'' je beseda Hausa za pastirska ljudstva [[Nigerija|Nigerije]], ki pripadajo selitveni etnični skupini Fulbe. Fulani redijo večino nigerijskega goveda, tradicionalno ocenjenega na 83 % pašnega, 17 % vaškega goveda in 0,3 % primestnega goveda). <ref name=":0">{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> Govedo opravlja več vlog v kmetijsko-pastirskih skupnostih, zagotavlja meso, mleko in vlečno energije, medtem ko prodaja živine ustvarja dohodek in zagotavlja zavarovanje pred nesrečami. Imajo tudi ključno vlogo pri statusu in prestižu ter pri utrjevanju družbenih odnosov, kot so sorodstvo in zakon. Za pastirje je govedo glavno premoženje gospodinjstev. Pastirstvo kot način preživetja je zaradi spreminjajočih se družbenih, gospodarskih, političnih in okoljskih razmer pod vse večjim pritiskom po vsej Afriki. Pred 1950-timi je obstajal simbiotski odnos med pastirji, pridelovalci pridelkov in njihovim okoljem s pastirji, ki so se ukvarjali s selitvijo živali. Med sušnim obdobjem so se pastirji selili v južne dele območja gvinejske savane, kjer je bilo veliko pašnikov in nižja gostota poljedelcev. V deževnem obdobju so se ta območja soočila z velikim izzivom afriške živalske tripanosomiaze, ki jo prenašajo [[muha cece|muhe cece]], zato so se pastirji selili, da bi obiskali kmetijska zemljišča v območju savane severnega [[Sudan]]a, kjer so lokalno kmetijsko skupnost oskrbovali z mlečnimi izdelki. Vzajemno je kmetijska skupnost oskrbovala pastirje z žitom, po žetvi pa je bilo dovoljeno, da se živina pase na ostankih pridelka na poljih, pri čemer je za seboj puščal dragocen gnoj. === Angola === V južni Angoli ima več ljudstev, predvsem Ovambo in del Nyaneka-Khumbi, kulture, ki so v celoti organizirane v skladu s prakso selitve.<ref>Eduardo Cruz de Carvalho & Jorge Vieira da Silva, "The Cunene Region: Ecological analysis of an African agropastoralist system", in Franz-Wilhelm Heimer (ed.), ''Social Change in Angola'' (1973). München: Weltforum Verlag. pp. 145–191</ref> === Lesoto === [[File:High mountain Shepherds.jpg|thumb| Visokogorski pastirji v Lesotu]] Tradicionalno gospodarstvo Basoto v Lesotu temelji na vzreji goveda. Izvajajo sezonsko selitev med dolino in visokimi planotami Maloti (bazaltne gore Lesota). Pritisk na pašnike se je povečal zaradi povečanja števila prebivalcev, pa tudi zaradi gradnje velikih akumulacijskih jezov v teh gorah, da bi zagotovili vodo za suho industrijsko središče Južne Afrike. Naraščajoči pritisk na pašnike prispeva k degradaciji občutljivih travišč in lahko prispeva k sedimentaciji v umetnih jezerih. Tradicionalni vzorec selitve živali se je spremenil.<ref name="Quinlan Morris 1994">{{cite journal | last1=Quinlan | first1=T. | last2=Morris | first2=C.D. | title=Implications of changes to the transhumance system for conservation of the mountain catchments in eastern Lesotho | journal=African Journal of Range & Forage Science | volume=11 | issue=3 | year=1994 | doi=10.1080/10220119.1994.9647851 | issn=1022-0119 | pages=76–81}}</ref> === Južna Afrika === [[File:Richtersveld World Heritage Site, Matjieshuts at Glybank near Kuboes.JPG|thumb| Haru Oms v Glybank blizu Kuboesa v Richtersveldu]] V Južni Afriki se selitveni način življenja [[Ljudstvo Nami|ljudstva Nami]] iz plemena [[Kojkoji]] nadaljuje v Richtersveldu, gorski puščavi blizu atlantske obale na severozahodnem območju države. Na tem območju se ljudje selijo sezonsko (trikrat ali štirikrat na leto) s čredami ovac in koz. Transhumanca temelji na majhnih družinskih enotah, ki vsako leto uporabljajo iste kampe. Prenosni kupolasti šotor, imenovan ''Matjieshut'' (v afrikanščini pomeni "hiša za podstavke") ali ''Haru Oms'' (kar pomeni "hiša v naglici" v jeziku Nami), je značilnost kulture Kojkoji. Ta bivališča uporabljajo v svojih sezonskih kampih v Richtersveldu. Sestavljen je iz okvirja, ki je tradicionalno prevlečen z zastirkami iz rogoza. V 21. stoletju ljudje včasih uporabljajo različne proizvedene materiale. Zaradi priznanja njegovega pomena je bil Richtersveld uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO World Heritage List">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1265 |publisher=UNESCO |title=Richtersveld Cultural and Botanical Landscape |access-date=27 December 2012}}</ref> == Severna Amerika == V južnih [[Apalači]]h v Združenih državah v 19. in zgodnjem 20. stoletju so naseljenci pogosto pasli živino, zlasti ovce, na travnatih plešastih vrhovih gora, kjer prevladuje divji oves. Zgodovinarji domnevajo, da so ti "plešasti" ostanki starodavnih pašnikov za bizone (ki so jih verjetno vzdrževala zgodnja domorodna ljudstva Severne Amerike). Zaradi pomanjkanja selitve so te plešaste gore od konca 20. stoletja prekrili gozdovi. Ni jasno, ali si bodo prizadevali za ohranitev teh zgodovinskih upravljanih ekosistemov. Transhumana, ki se v večini primerov opira na uporabo javnega zemljišča, je še naprej pomembna živinorejska praksa v zahodnih Združenih državah.<ref name="Huntsinger"> Huntsinger, L., Forero, L. and Sulak A. (2010). "Transhumance and pastoralist resilience in the western United States". ''Pastoralism: Research, Policy, and Practice'' '''1''':10–37 </ref> V severnih območjih je ta tradicija temeljila na selitvi čred v višje ležeče z ozelenitvijo visokogorskih pašnikov spomladi in poleti. Te vzpetine so del velikih javnih zemljišč, ki so pogosto v pristojnosti Zavoda za gozdove Združenih držav Amerike. Pozimi črede uporabljajo nižinske stepe ali puščave, pogosto tudi vladna zemljišča v pristojnosti Urada za upravljanje zemljišč. V Kaliforniji in Teksasu je zaradi različnega zgodovinskega razvoja teh območij večji delež območja v zasebni lasti. Splošni vzorec je, da poleti rančarske družine, najeti pastirji ali najeti kavboji potujejo v gore in poleti ostanejo v taborišču. Prav tako lahko redno obiskujejo gorski ranč in uporabljajo prikolice za prevoz konjev za uporabo v visokogorju. [[File:Cowboy4.jpg|thumb| Kavboj, ki pase živino v Montani]] Tradicionalno so na ameriškem zahodu pastirji preživeli večino leta z ovčjo čredo in v vsakem letnem času iskali najboljšo krmo. Ta vrsta pastirstva je dosegla vrhunec v poznem 19. stoletju. Črede govedi in ovc na splošno temeljijo na zasebnih zemljiščih, čeprav je to lahko majhen del celotnega obsega, če so vključene vse sezone. Nekateri kmetje, ki so redili ovce, so zaposlili baskovske pastirje, da so skrbeli za črede, vključno z upravljanjem selitev med pašniki.<ref>Starrs, P. F. (1998). ''Let the Cowboy Ride''. Johns Hopkins University Press.</ref> Delavci iz Peruja, Čila (pogosto ameriški staroselci) in Mongolije so zdaj prevzeli vloge pastirjev; Baski so kupili lastne ranče ali se preselili za delovna mesta v mesto. Pastirji poleti odpeljejo ovce v gore (dokumentirano v filmu ''Sweetgrass'' iz leta 2009), pozimi pa v puščavo, včasih pa uporabijo strnišče posevkov in pašnik na zasebnem zemljišču, ko je na voljo. V Združenih državah obstaja več različnih oblik selitve živali: Ljudstvo Navajo se je začelo ukvarjati s selitvijo živali v 1850-ih, potem ko so bili izgnani iz svoje tradicionalne domovine v dolini reke San Juan. Vzdržujejo veliko ovac.<ref>{{cite journal|author= Farmer, J. |url=https://www.americanscientist.org/article/erosion-of-trust |title=Erosion of Trust |doi=10.1511/2010.85.348 |journal=American Scientist |volume=98|issue=4|page=348|access-date=12 September 2010|doi-broken-date=28 February 2022 }}</ref> V Kaliforniji ima domači ranč običajno več zasebnega zemljišča, predvsem zaradi zapuščine španskega sistema dodeljevanja zemljišč. Iz tega razloga obsežne površine sredozemskega hrastovega gozda in travnikov upravljajo ranči, katerih gospodarstvo je odvisno od poletnega območja na državnih zemljiščih pod jurisdikcijo ameriške službe za gozdove.<ref>Sulak, A. and Huntsinger, L. (2007). "Public lands grazing in California: untapped conservation potential for private lands?" ''Rangelands'' '''23'''(3):9–13.</ref> == Južna Amerika == [[File:Gauchos in Calchaquí Valleys, Argentina 04.jpg|thumb|Gavči v dolinah Calchaquí v Argentini]] Južnoameriška selitev se delno opira na "kavbojske" primerke, ''[[gaučo]]'' iz Argentine, Urugvaja, Paragvaja in (s črkovanjem "gaúcho") južne Brazilije, ''[[llanero]]'' iz Venezuele in ''[[huaso]]'' iz Čila. Selitev živali se trenutno izvaja vsaj v Argentini, Čilu, Peruju in Boliviji<ref>Andaluz Westreicher, Carlos, Mérega, Juan Luis, y Palmili, Gabriel, ''The Economics of Pastoralism: Study on Current Practices in South America'', 2007, ''Nomadic Peoples'', volume 11, issue 2 (Print), 1752–2366 (Online) [https://www.academia.edu/4176090/Cattle_ranching_conservation_and_transhumance_in_the_Brazilian_Pantanal], page = 87</ref> ter v brazilskem [[Pantanal]]u.<ref>{{Cite journal| author = de Abreu, Urbano Gomes Pinto; McManus, Concepta; y Santos, Sandra Aparecida | title = Cattle ranching, conservation and transhumance in the Brazilian Pantanal| year = 2010| journal = Pastoralism| volume = 1| issue = 1| id = pp. 99–114. (print), 2041-7136 (online)}}</ref> Vključuje predvsem premik goveda v Pantanalu in v delih Argentine. V [[Altiplano|Altiplanu]] so skupnosti domorodnih prebivalcev odvisne od vzreje kamel, zlasti lam. Črede koz se upravljajo s selitvijo v severnem Neuquénu in južni Mendozi, medtem ko se ovce bolj uporabljajo v patagonskih ravnicah. Criollos in domorodna ljudstva uporabljajo prakse transhumance na območjih Južne Amerike. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Jones, Schuyler. "Transhumance Reconsidered". Journal of the Royal Anthropological Institute, London, 2005. *Jones, Schuyler. Men of Influence: Social Control & Dispute Settlement in Waigal Valley, Afghanistan. Seminar Press, London & New York, 1974. *{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/DOCREP/006/Y4856E/y4856e06.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Asia] * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/docrep/t6260e/t6260e02.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Africa] *[https://web.archive.org/web/20090331200354/http://museums.ncl.ac.uk/roman_africa/TRANSHUM.HTM Transhumance and 'The Waiting Zone' in North Africa] *[https://web.archive.org/web/20060228100800/http://www.australianalps.deh.gov.au/publications/cultural-values/pubs/cultural-values.pdf Limited traditional transhumance in Australia] * [http://anthro.palomar.edu/subsistence/sub_3.htm Pastoralism] *[https://web.archive.org/web/20081114210429/https://usinfo.state.gov/products/pubs/geography/geog12.htm Short mention of transhumance in North America] * [http://www.alporama.ch Swiss land registry of alpine pastures (German)] * [http://www.madrid-guide-spain.com/la-transhumancia.html La transhumancia in Madrid Spain] * [https://www.merano-suedtirol.it/en/schnalstal-valley/summer/culture/annual-transhumance-in-schnalstal-valley/ The transhumance from Schnals Valley (Italy) to Ötz Valley (Austria)] [[Kategorija:Nomadi]] [[Kategorija:Živinoreja]] 77en1n4cslynt1f4h13t2fpqhocdu5o 5725976 5725973 2022-07-31T12:28:45Z Duxborut 2887 /* Avstralija */ wikitext text/x-wiki [[File:Mouton sur la route de Entrevaux a Annot 0566.JPG|thumb|upright=1.2|Transhumanca v [[Alpes-de-Haute-Provence]], Francija]] '''Transhumanca''' ali '''preseljevanje živine''' je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki. V gorskih regijah (navpična selitev) pomeni gibanje med višjimi pašniki poleti in nižjimi dolinami pozimi. Pastirji imajo stalno bivališče, običajno v dolinah. Običajno potujejo le črede z določenim številom ljudi, ki zanje skrbijo, medtem ko glavna populacija ostane v bazi. Nasprotno pa je horizontalna selitev živali bolj dovzetna za motnje zaradi podnebnih, gospodarskih ali političnih sprememb.<ref>{{Cite book|author-last=Blench |author-first=Roger |title='You can't go home again' – Pastoralism in the new millennium |publisher =Overseas Development Institute | location=London |date=17 May 2001 |page=12 |url=http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf }}</ref> Tradicionalna ali ustaljena selitev živali se pojavlja po vsem naseljenem svetu, zlasti v Evropi in zahodni Aziji. Pogosto je pomembna za pastirske družbe, saj lahko mlečni izdelki čred, ki se selijo na pašo (mleko, maslo, jogurt in sir), predstavljajo velik del prehrane takšnih populacij. V mnogih jezikih obstajajo besede za višje poletne pašnike in pogosto so bile te besede uporabljene kot imena krajev: npr. ''hafod'' v Walesu in ''shieling'' na Škotskem ali ''alp'' v nemško govorečih regijah Švice. == Etimologija in definicija == Beseda ''transhumanca'' prihaja iz [[francoščina|francoščine]] in izhaja iz latinskih besed ''trans'' za 'čez' in ''humus'' za 'tla'. Transhumanca se je razvila na vseh naseljenih celinah. Čeprav obstajajo precejšnje kulturne in tehnološke razlike, so osnovne prakse za izkoriščanje oddaljenih sezonskih pašnikov podobne. [[File:Transhumance-Aigoual-1.jpg|thumb|upright|Premikanje ovac po cesti v Centralnem masivu v Franciji]] Preseljevanje je »oblika paše ali nomadstva«.<ref>[https://www.britannica.com/topic/transhumance Encyclopædia Britannica]</ref> Khazanov kategorizira nomadske oblike pašništva v pet skupin, kot sledi:<ref>Anatoly M. Khazanov, Nomads and the Outside World (2nd Edition), University of Wisconsin Press, 1994, pp 19-23, {{ISBN|978-0-299-14284-1}}</ref> *čisto pastirsko nomadstvo, *polnomadsko pastirstvo, *polsedeče pastirstvo, *reja na oddaljenih pašnikih in *sezonska selitev. Eickelman ne razlikuje med transhumantnim pastoralizmom in seminomadizmom, vendar jasno razlikuje med nomadskim pastoralizmom in seminomadizmom.<ref>Dale F. Eickelman, The Middle East and Central Asia: An Anthropological Approach, Prentice Hall, 2002, p. 11, {{ISBN|9780130336781}}</ref> == V prazgodovini == Selitev živali so v Evropi izvajali že v prazgodovini. Izotopske študije kosti živine kažejo, da so živali včasih selili sezonsko.<ref name=Costello>{{cite book |last1=Costello |first1=Eugene |last2=Svensson |first2=Eva |title=Historical Archaeologies of Transhumance across Europe |url=https://books.google.com/books?id=qGJODwAAQBAJ&pg=PT27 |year=2018 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-351-21337-0 }}</ref> == Evropa == === Alpe === Alpska selitev je selitev, kot jo izvajajo v Alpah, to je sezonsko preganjanje pašne živine med dolinami pozimi in visokogorskimi pašniki poleti (nemško ''Alpwirtschaft'', ''Almwirtschaft'' iz izraza za "sezonsko planinsko pašo", ''Alp, Alm''). Selitev živali je tradicionalna praksa, ki je oblikovala velik del pokrajine v Alpah, saj bi brez nje večina območij pod 2000 m bila zaraščena z gozdom. Medtem ko turizem in industrija danes veliko prispevata k alpskemu gospodarstvu, se sezonska selitev na visoke pašnike še vedno izvaja na [[Bavarska|Bavarskem]], v [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Švica|Švici]], razen v njihovih najbolj obiskanih turističnih središčih. Ponekod za govedo skrbijo lokalne kmečke družine, ki se preselijo v višje kraje. V drugih je to delo za pastirje, ki so zaposleni v zadrugi, ki ima v lasti pašnike.<ref>Lauber S., Herzog F., Seidl I., Böni R., Bürgi M., Gmür P., Hofer G., Mann S., Raaflaub M., Schick M., Schneider M., Wunderli R. (eds.) (2013) Zukunft der Schweizer Alpwirtschaft. Fakten, Analysen und Denkanstösse aus dem Forschungsprogramm AlpFUTUR. Birmensdorf, Eidg. Forschungsanstalt WSL; Zürich-Reckenholz, Forschungsanstalt Agroscope. 200 S. (in German, French and Italian, see www.alpfutur.ch)</ref> Večina alpskih pašnikov je pod 2400 m; vsi so pod 2800 m.<ref>The alp of Bréona (Evolène, Valais) is among the highest, with buildings at 2,435 m (''Remointse de Bréona'') and pastures reaching as high as 2,800 m.[https://books.google.ch/books?id=qGxf2Ng8w90C&pg=PA229&lpg=PA229&dq=Breona+Valais&source=bl&ots=sMr17NIoqv&sig=GV4F1fB3T0DDikZnRZK6ICetaW0&hl=de&sa=X&oi=book_result&resnum=9&ct=result]</ref> Višja območja, ki niso primerna za selitev, so znana kot Visoke Alpe. === Balkan === [[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb|right|520 px|Romunska in Vlaška transhumanca na Balkanu]] [[File:Raffet - Berger du Banat.jpg|thumb|upright|Vlaški pastirji v [[Banat]]u]] Na Balkanu so grški Sarakacani, vzhodnoromunski narodi (Romuni, Vlahi, Meglejski Vlahi in [[Istroromuni]]) in turški Yörüki tradicionalno preživljali poletne mesece v gorah in se pozimi vračali v nižine. Ko je bilo območje del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], so bile meje med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in nekdanjo Jugoslavijo razmeroma neovirane. Poleti so se nekatere skupine odpravile daleč na sever do Balkanskega gorovja, zimo pa so preživele na toplejših planjavah v bližini Egejskega morja. Morlaki ali Karavlahi so bili populacija vzhodnoromunskih pastirjev (»predniki« Istroromunov), ki so živeli v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]] (zahodni Balkan v sodobni rabi) in se nenehno selili v iskanju boljših pašnikov za svoje ovčje črede. Ko pa so se na območju nekdanjega Osmanskega cesarstva pojavile nacionalne države, so se razvile nove državne meje, ki so delile poletne in zimske habitate številnih pašnih skupin. Te so preprečevale enostavno prehajanje meja, zlasti v času vojn, ki so bile pogoste. === Britanija === ==== Wales ==== V večini delov [[Wales]]a so kmečki delavci in včasih kmetje poletne mesece preživeli v poletni hiši na pobočju (''hafod'') (izgovorjeno [ˈhavɔd]), kjer se je pasla živina. Pozno jeseni so kmečka družina in delavci odgnali črede v doline in ostali v glavnem prebivališču ali ''hendref'' ([ˈhɛndrɛv]).<ref>{{cite web| url = http://www.tal-y-bont.org/uploads/130_213low.pdf | title = On the land – yesterday and today | first = Eirwen | last = Gwynn | access-date = 12 September 2010 }}</ref> Ta sistem selitve živali se na splošno ne izvaja že skoraj stoletje; nadaljevala se je v [[Snowdonija|Snowdoniji]], potem ko je prenehala drugod v Walesu, in ostanke te prakse je še danes mogoče najti v podeželskih kmetijskih skupnostih v regiji.<ref>{{cite web |url=http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080324105452/http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |url-status=dead |archive-date=24 March 2008 |title=History of Hafod Elwy Hall |publisher=Hafodelwyhall.co.uk |access-date=12 September 2010 }}</ref> Tako "Hafod" kot "Hendref" sta preživela v Walesu kot krajevna in hišna imena ter v enem primeru kot ime kravjega sira iz surovega mleka (''Hafod''). Danes se govedo in ovce tistega poletja na številnih hribovskih kmetijah še vedno prevažajo na nižinske zimske pašnike, vendar s tovornjaki, namesto da bi jih gnali peš. ==== Škotska ==== V mnogih hribovitih in goratih območjih [[Škotska|Škotske]] so kmetijski delavci preživeli poletne mesece v ''bothies'' (zavetišče) [8] ali ''shielings'' – koča (''airigh'' v škotski gelščini). Glavne poti za pogon živine v vzhodnem delu Škotske so Cairnamounth, Elsick Mounth in Causey Mounth. Ta praksa je večinoma prenehala, vendar se je izvajala v živem spominu na [[Hebridi]]h in v [[Škotsko višavje|Škotskem višavju]]. Danes se večina selitev izvaja s tovornjaki, pri čemer se tropi v gorskih predelih pozimi prevažajo pod nadzorom na nižje ležeče pašnike. ==== Anglija ==== Obstajajo dokazi o selitvi živali v Angliji vsaj od srednjega veka, od [[Cornwall]]a na jugozahodu do severne Anglije.<ref>McDonnell, John (1988). Medieval transhumance hut on Draynes Common, 500m south-west of Westerlake Farm [https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1007779]</ref> V jezerskem okrožju se hribovske pasme ovc, kot sta ''Herdwick'' in ''Swaledale'', premikajo med barjem in dolino poleti oziroma pozimi. To je privedlo do lastnosti in sistema, znanega kot ''hefting'', pri čemer ovce in čreda ostanejo na kmetu dodeljenem območju (''heaf'') skupnega premoženja, kar se še vedno izvaja.<ref>{{Cite web | url=https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/19ZsJR8pv8tM6GcxbhFbwRD/nine-things-you-never-knew-about-sheep |title = BBC Radio 4 - Radio 4 in Four - Nine things you never knew about sheep}}</ref> Vendar pa je verjetno, da je bilo izvedeno v veliko manjšem obsegu kot drugod po Evropi. === Irska === Na [[Irska|Irskem]] je selitev živali znana kot ''booleying''.<ref>{{cite web|url=http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |title=How the Irish invented Hallowe'en |author=Sharkie, Brendan |publisher=Irish Culture and Customs (via Wayback Machine) |access-date=26 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323012534/http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |archive-date=23 March 2013 }}</ref> Pašniki za selitev so bili znani kot ''Booley, Boley, Bouley, Buaile'' in ''Boola''. Ta imena so ohranjena v številnih imenih krajev, kot je Buaile h'Anraoi v župniji Kilcommon, Erris, Severni Mayo, kjer pokrajina še vedno jasno kaže postavitev kmetijskega sistema ''rundale'' (delitev). Živino, običajno govedo, so preselili iz stalne nižinske vasi na poletne pašnike v gorah. Pojav ''Summerhill'' (irsko ''Cnoc an tSamhraidh'') v številnih krajevnih imenih prav tako priča o tej praksi.<ref>{{cite web|url=http://www.logainm.ie/en/s?txt=summerhill&str=on |title=summerhill |website=Logainm.ie |date=13 April 2016 |access-date=20 August 2016}}</ref> Ta prenos je zmanjšal pritisk na pridelke in zagotovil svežo pašo za živino. ''Booleying'', omenjen v Brehonovih zakonih, sega v obdobje zgodnjega srednjega veka ali celo prej. Praksa je bila na zahodu Irske razširjena vse do druge svetovne vojne. Sezonske migracije delavcev na Škotsko in v Anglijo za zimske mesece so nadomestile ta starodavni sistem, skupaj s trajnejšim izseljevanjem v ZDA. === Italija === [[File:Transumanza a Dobbiaco 2017 - 06.jpg|thumb|Transhumanca v [[Toblach]]u, Južna Tirolska]] V južni Italiji, zlasti v [[Italijanske dežele|deželah]] [[Molise]], [[Apulija]] in [[Abruzzo]], je praksa gonjenja čred na planinske pašnike poleti že od nekdaj v veljavi in je imela dolgo dokumentirano zgodovino vse do 50. in 60. let 20. stoletja, ko je s pojavom alternativnega cestnega prevoza prenehala. Do 100 metrov široke in več kot 100 km dolge poti za gonjenje živine ali ''tratturi'' so omogočale prehod in pašo čred, predvsem ovc, ter pritegnile zakonsko ureditev in ustanovitev konjeniške policije že v 17. stoletju. Tratturiji ostajajo javna last in so predmet varstva po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Regija Molise kandidira ''tratturi'' na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. === Španija === [[File:Principales vias pecuarias.png|thumb|Glavne selitvene poti v Španiji]] {{glavni|Mesta}} Selitev pasme je v preteklosti razširjena po večjem delu Španije, zlasti v regijah Kastilja, Leon in Ekstremadura, kjer nomadski pastirji goveda in ovac potujejo na dolge razdalje v iskanju bolj zelenih pašnikov poleti in toplejših podnebnih razmer pozimi. Španska selitev je izvor številnih sorodnih kultur v Ameriki, kot so kavboji v Združenih državah in gavči v Argentini, Paragvaju in Braziliji. Mreža delitvenih poti ali ''cañadas'' prečka celoten polotok in poteka večinoma od jugozahoda proti severovzhodu. Začrtane so že od antičnih časov in razvrščeni glede na širino; standardna ''cañada'' je široka med 37,5 in 75 metri, nekatere ''cañadas reales'' (kar pomeni kraljeve poti) pa so na določenih točkah široke 800 metrov. Zemljišča znotraj teh so v javni lasti in so zaščitena z zakonom. V nekaterih visokih dolinah [[Pireneji|Pirenejev]] in [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskih gorah]] je bila selitvena reja glavna ali edina gospodarska dejavnost. Urejeni prehodi in pašniki so bili razdeljeni med različne doline in skupnosti glede na sezonski obseg uporabe in jurisdikcijo skupnosti. Edinstvene družbene skupine, povezane s selitvenim življenjskim slogom, so včasih identificirane kot ostanek starejše etnične kulture, ki zdaj živi v izoliranih manjšinah, kot so ''Pasiegos'' v Kantabriji, ''Agotes'' v Navarri in ''Vaqueiros de alzada'' v Asturiji in Leónu. === Pireneji === [[File:Chevaux estive Pyrenees.jpg|thumb|Čreda konj na poletnem gorskem pašniku v Pirenejih]] Preselitev živine v Pirenejih vključuje selitev živine (krave, ovce, konji) v visoke gore za poletne mesece, ker so kmetije v nižinah premajhne, da bi vzdrževale večjo čredo vse leto.<ref name=ariegecom>{{cite web |url=http://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |title=The Transhumance |publisher=Ariege.com |access-date=2016-02-01}}</ref> Gorsko obdobje se začne konec maja ali v začetku junija in konča v začetku oktobra. Do 1970-ih je bila selitev živali namenjena predvsem kravam molznicam, v poletnih mesecih pa je bila pomembna dejavnost sirarstvo. V nekaterih regijah so se skoraj vsi člani družine utaborili v višje gore s svojimi kravami in živeli v rudimentarnih kamnitih kočah za poletno sezono paše. Ta sistem, ki se je razvil v srednjem veku, je trajal vse do 20. stoletja. Pod pritiskom industrializacije je nazadovalo in se zlomilo, saj so ljudje odhajali s podeželja na delo v mesta. Vendar pa se pomen selitve še vedno priznava s praznovanjem na priljubljenih festivalih.<ref name=chevalEnPyrenees>{{cite web |url=http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |title=The traditional transhumance of pyrenean horses |access-date=1 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160207175134/http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |archive-date=7 February 2016 |url-status=live }}</ref> Območje [[Pireneji - Mont Perdu]] je bilo uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine na podlagi povezave s sistemom kmetijstva s selitvijo pašnikov.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/773 |title=Pyrénées - Mont Perdu |website=UNESCO World Heritage List. |access-date=26 April 2013}}</ref> === Skandinavija === [[File:Seter.jpg|thumb|''Seter'' v Gudbrandsdalu na Norveškem. Nad gozdno mejo v gorah se uporablja kot bivališče za tiste, ki spremljajo živino na poletno pašo.]] V [[Skandinavija|Skandinaviji]] se selitev živali do določene mere še izvaja; vendar se živina med pašniki prevaža z motornimi vozili, kar spremeni značaj gibanja. Ljudstvo [[Sami]] izvaja selitev severnih jelenov po drugačnem sistemu, kot je opisano neposredno spodaj. Skupni planinski ali gozdni pašnik, ki se poleti uporablja za selitev, se imenuje ''seter'' ali ''bod / bua''. Isti izraz se uporablja za sorodno planinsko kočo, ki je bila uporabljena kot poletna rezidenca. Poleti (običajno konec junija) živino preselijo na gorsko kmetijo, pogosto precej oddaljeno od domače kmetije, da ohranijo travnike v dolinah za pridelavo sena. Živino poleti običajno redijo dekleta in mlajše ženske, ki tudi molzejo in izdelujejo sir. Biki običajno ostanejo na domači kmetiji. Ko se bliža jesen in je paša izčrpana, se živina vrne na kmetijo. Na Švedskem se je ta sistem večinoma uporabljal v Värmlandu, Dalarni, Härjedalenu, Jämtlandu, Hälsinglandu, Medelpadu in Ångermanlandu. Praksa je bila pogosta po večini Norveške zaradi njene visoko gorate narave in omejenih nižinskih območij za gojenje. {{blockquote|Območje Gudbrandsdal vključuje stranske doline, kot so Gausdal, Heidal, Vinstra in Ottadalen. To območje obsega nižinske župnije 200 m nad morsko gladino in gorske župnije 800 m nad morsko gladino, rodovitno zemljo v glavni dolini in nerodovitne vrhove v Rondanu in Dovrefjellu. Te kmetije obkrožajo gozdovi, višje pa se gozdovi umaknejo gorski planoti brez gozdov. To je ''seterfjell'' ali regija poletnega kmetovanja, ki je bila nekoč ključnega pomena tako kot poletni pašnik kot za košnjo sena.<ref>Erling Welle-Strand, ''Adventure Roads in Norway'', Nortrabooks, 1996. {{ISBN|82-90103-71-9}}</ref>}} Medtem ko je prej veliko kmetij imelo svoje lastne seterje, je bolj običajno, da si več kmetov deli posodobljen skupni seter (''fellesseter''). Večina starih seterjev je bila prepuščena propadanju ali pa se uporabljajo kot rekreacijske koče. Ime za navadne planine v večini skandinavskih jezikov izhaja iz staronordijskega izraza ''setr''. V norveščini je izraz ''sæter'' ali ''seter''; v švedščini ''säter''. Ime kraja se na Švedskem pojavlja v več oblikah kot Säter in Sätra ter kot pripone: ''-säter, -sätra, -sätt'' in ''-sättra''. Ta imena se pogosto pojavljajo po vsej Švedski s središčem v porečju Mälaren in v Östergötlandu. Priimek "Satter" izhaja iz teh besed. V osrčju švedske regije selitve živali je najpogosteje uporabljen izraz ''bod'' ali ''bua'' (beseda se uporablja tudi za majhna skladišča in podobno; v sodobni standardni švedščini, ''fäbod''). Najstarejša omemba setra na Norveškem je v sagi ''Heimskringla'', sagi o Olafu II. o potovanju Norveške skozi Valldal v Lesjo.<ref>''Snorre Sturluson: Norges kongesagaer''; prepared by Kjeld-Willy Hansen, John Larsen og Dyre Vaa. Libri Art 1995, s.36.</ref> === Kavkaz in severna Anatolija === [[Image:Vilage near Çaykara, Trabzon.jpg|thumb|right|280px|Poletno naselje vasi Ğorğoras v okrožju Çaykara v provinci Trabzon v Turčiji]] V gozdnatem [[Kavkaz]]u in [[Pontsko gorovje|Pontskem gorovju]] različna ljudstva še vedno v različni meri izvajajo selitev. V razmeroma kratkem poletju prinaša veter s [[Črno morje|Črnega morja]] vlažen zrak v strme doline, ki podpirajo rodovitna travišča na nadmorski višini do 2500 metrov in bogato tundro na nadmorski višini do 3500 metrov. Tradicionalno so bile vasi razdeljene na dve, tri ali celo štiri ločena naselja (eno za vsak letni čas) na različnih višinah gorskega pobočja. Velik del tega podeželskega življenja se je končal v prvi polovici 20. stoletja, ko so [[Mustafa Kemal Atatürk|kemalistične]] in pozneje sovjetske vlade poskušale modernizirati družbe in poudarjati urbani razvoj, namesto da bi ohranile podeželske tradicije. V drugi polovici 20. stoletja je migracija zaradi dela iz Pontskih gora v mesta v Turčiji in zahodni Evropi ter iz severnega Kavkaza v Moskvo dramatično zmanjšala število ljudi, ki živijo s selitvijo. Ocenjuje pa se, da na desettisoče podeželskih ljudi še vedno izvaja te tradicije v vaseh na severnem in jugozahodnem pobočju Kavkaza, na [[Mali Kavkaz|Malem Kavkazu]] v [[Armenija|Armeniji]] in v turški regiji Črnega morja. Nekatere skupnosti še naprej igrajo starodavne migracijske vzorce. Pontski Grki na primer obiščejo območje in samostan Sumela poleti. Turki iz mest v Evropi so zgradili poletno zatočišče na nekdanjem pašniku ''yayla''. V [[Gruzija|Gruziji]] se še vedno izvaja selitev živine, povezane z ovčerejo. Pastirji s svojimi čredami morajo prečkati 2826 metrov visok prelaz Abano iz gorovja Tušeti v ravnice [[Kaheti]]ja.<ref>{{cite news|last1=Chapple|first1=Amos|title=The Mountain Shepherds|url=https://www.rferl.org/a/28817495.html?ltflags=mailer|access-date=29 October 2017|agency=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=October 2017}}</ref> Vse do razpada Sovjetske zveze so za iste namene intenzivno uporabljali Kizlyarsko nižino severnega Dagestana. == Azija == === Afganistan === V osrednjem višavju [[Afganistan]]a, ki obdaja Koh-i-Babo in se nadaljuje proti vzhodu v pogorje [[Hindukuš]]a, so zelo mrzle zime ter kratka in hladna poletja. To visokogorje ima poleti gorske pašnike (''sardsīr''), ki jih napajajo številni majhni potoki in reke. Pozimi so na voljo tudi pašniki v sosednjih toplih nižinah (''garmsīr''), zaradi česar je regija idealna za sezonsko selitev. Afganistansko višavje obsega približno 225.000 km2 poletnih pašnikov, ki jih uporabljajo tako naseljene skupnosti kot nomadski pastirji, kot so [[Paštuni|paštunski]] Kuči. Glavni pašniki v regiji so pašnik Nawur v severni provinci Ghazni (katerega območje je približno 600 km2 na nadmorski višini do 3350 m) ter pašnik Shewa in Mali Pamir v vzhodni provinci Badakšan. Pašnik Mali Pamir, katerega nadmorska višina je nad 4000 m, uporabljajo afganistanski Kirgizi za vzrejo živine.<ref name="icimod">{{cite journal |last1=Ali |first1=Aziz |last2=Shaoliang |first2=Yi |title=Highland Rangelands of Afghanistan: Significance, Management Issues, and Strategies |url=https://lib.icimod.org/api/files/b329e25d-b7b2-439c-b29f-471fde5d2ead/2.HAR.pdf |publisher=International Centre for Integrated Mountain Development |publication-place=Lalitpur, Nepal |pages=10 |access-date=19 October 2021}}</ref> V Nuristanu prebivalci živijo v stalnih vaseh, obdanih z obdelovalnimi polji na namakanih terasah. Večino živine predstavljajo koze. Pastirji jih vsako pomlad odpeljejo na vrsto poletnih pašnikov, medtem ko večina vaščanov ostane, da namakajo terasasta polja in gojijo proso, koruzo in pšenico; delo, ki ga večinoma opravljajo ženske. Jeseni po spravilu žita in sadja živino pripeljejo nazaj na prezimovanje v hlevih. [25] === Iran === [[Image:Shepherds iran.jpg|thumb|right|Iranski pastirji premikajo svoje ovce]] Iransko pleme [[Bahtijari]] je še sredi 20. stoletja prakticiralo ta način življenja. Po vsej gorski verigi [[Zagros]] od [[Azerbajdžan]]a do Arabskega morja se pastirska plemena s svojimi čredami premikajo sem in tja vsako leto glede na letne čase, med svojimi stalnimi domovi v dolini in domovi v vznožju.<ref>Ramazani, Rouhollah (1966). ''The Northern Tier: Afghanistan, Iran and Turkey''. D. Van Nostrand Company: New Jersey, p. 85</ref> ''Qashqai'' (Kaškai) so turško pleme iz južnega Irana, ki se je sredi 20. stoletja še vedno ukvarjalo s selitvijo živali. Pleme naj bi se v starih časih naselilo v provinci Fars blizu [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in do sredine 20. stoletja živelo onkraj gorovja Makran. V svojih letnih selitvah na sveže pašnike so Kaškaji gnali svojo živino z juga na sever, kjer so živeli v poletnih prostorih, znanih kot ''Yeilak'', v visokih gorah od aprila do oktobra. Svoje črede so tradicionalno pasli na pobočjih Kuh-è-Dinarja, skupine gora, ki je del verige Zagros. Jeseni so Kaškaji podrli tabor in zapustili visokogorje, da bi prezimili v toplejših regijah blizu Firuzabada, Kazeruna, Jerrèja, Farašbanda, na bregovih reke Mond. Njihovo zimsko bivališče je bilo znano kot ''Qishlaq''. Migracijo je organiziral in nadzoroval poglavar Kaškajev. Plemena so se izogibala vasi in mest, kot sta [[Širaz]] in [[Isfahan]], saj bi njihove velike črede, ki štejejo sedem milijonov glav, lahko povzročile resno škodo. V 1950-ih naj bi plemena Kaškai skupaj štela 400.000 ljudi.<ref>Ullens de Schooten, Marie-Tèrése. (1956). ''Lords of the Mountains: Southern Persia & the Kashkai Tribe''. Chatto and Windus Ltd. Reprint: The Travel Book Club. London, pp. 53–54, 114–118.</ref>] Od takrat je bilo veliko družbenih sprememb. === Libanon === Primere fiksne selitve živali najdemo v severnem guvernoratu [[Libanon]]a. Mesta in vasi v dolini Kadiša so na povprečni nadmorski višini 1400 metrov. Nekatera naselja, kot sta Ehden in Kfarsghab, se uporabljajo v poletnih obdobjih od začetka junija do sredine oktobra. Prebivalstvo se oktobra preseli v obmorska mesta, ki ležijo v povprečju 200 metrov nad morjem. Preseljevanje je motivirano s kmetijskimi dejavnostmi (zgodovinsko gledano s kulturo murvinih [[sviloprejka|sviloprejk]]). Glavni pridelki v obalnih mestih so oljke, grozdje in citrusi. Za gorska mesta so pridelki poletno sadje, predvsem jabolka in hruške. Drugi primeri selitve živali obstajajo v Libanonu. === Kirgizistan === [[File:Ala-Bel pass, Kyrgyzstan (30629368518).jpg|thumb|right|Jurta v Kirgizistanu]] V [[Kirgizistan]]u je praksa selitve, ki v sovjetskem obdobju nikoli ni prenehala, ponovno oživela v težkih gospodarskih časih po osamosvojitvi leta 1991. Selitev je sestavni del kirgiške nacionalne kulture. [[Kirgizi]] uporabljajo šotor iz volnene klobučevine, znan kot [[jurta]] ali ''jailoo'', medtem ko živijo na teh poletnih pašnikih. Simboliziran je na njihovi državni zastavi. Ti pastirji cenijo fermentirano pijačo iz kobiljega mleka, znano kot [[kumis]]. Orodje, ki se uporablja pri njegovi izdelavi, je soimenjak [[Biškek]]a, glavnega mesta države. === JV in vzhodna Azija === Prakse selitve živali najdemo v zmernih območjih, nad ≈1000 m na območju Himalaja–Hindukuš (v nadaljevanju imenovano Himalaja); in hladno polsuho območje severno od Himalaje, preko tibetanske planote in severne Kitajske do [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Mongolija, Kitajska, Kazahstan, Kirgizistan, Butan, Indija, Nepal in Pakistan<ref>{{Cite journal|date=1 November 2006|title=Transhumance livestock production in the Northern Areas of Pakistan: Nutritional inputs and productive outputs|journal=Agriculture, Ecosystems & Environment|language=en|volume=117|issue=2–3|pages=195–204|issn=0167-8809|last1=Duncan|first1=A.|last2=Rahman|first2=A.|last3=Miller|first3=D.|last4=Frutos|first4=P.|last5=Gordon|first5=I.|last6=Rehman|first6=A.|last7=Baig|first7=A.|last8=Ali|first8=F.|last9=Wright|first9=I.}}</ref> imajo vse preostale kulture za selitev. Ljudstvo [[Burmanci|Bamar]] iz [[Mjanmar]]a je bilo pred prihodom v regijo s selitveno živino. V Mongoliji uporabljajo selitev živali, da bi se izognili izgubam živine med ostrimi zimami, znanimi kot ''zuds''. V regijah Himalaje je selitev živali še vedno temelj za več skoraj samooskrbnih gospodarstev – na primer [[Zanskar]] v severozahodni Indiji, Van Gujjars in Bakarwals v Džamuju in [[Kašmir]]ju v Indiji, Kham Magar v zahodnem Nepalu in Gaddis v regiji Bharmaur v Himačal Pradešu. V nekaterih primerih so lahko razdalje, ki jih prepotujejo ljudje s svojo živino, dovolj velike, da jih označimo za nomadsko pašo. == Oceanija == === Avstralija === V Avstraliji, ki ima veliko kulturo ''station'' (postaj, tj. rančev), živinorejci zagotovijo delovno silo za selitev čred na sezonske pašnike. Transhumantna paša je pomemben vidik kulturne dediščine avstralskih Alp, katerih območje je bilo vključeno na seznam avstralske nacionalne dediščine. Kolonisti so to regijo začeli uporabljati za poletno pašo v 30. letih 19. stoletja, ko je bila nižje paša slaba. Praksa se je nadaljevala v 19. in 20. stoletju, kar je pripomoglo k temu, da je paša v Avstraliji postala uspešna. Transhumantna paša je ustvarila poseben način življenja, ki je pomemben del pionirske zgodovine in kulture Avstralije. Na tem območju so značilnosti, ki spominjajo na transhumantno pašo, vključno z zapuščenimi živinorejskimi kočami, živinorejskimi dvorišči in živinorejskimi potmi.<ref>"Australian Alps National Parks and Reserves, The Alpine Way, Thredbo Village, NSW, Australia (Place ID 105891)"[http://www.environment.gov.au/cgi-bin/ahdb/search.pl?mode=place_detail;place_id=105891]. Australian Heritage Database. Australian Government. Retrieved 12 September 2010.</ref> == Afrika == === Severna Afrika === [[Berberi]] v Severni Afriki so bili tradicionalno poljedelci, ki so živeli v gorah razmeroma blizu sredozemske obale ali prebivalci oaz. Vendar [[Tuaregi]] in [[Zenagi]] iz južne Sahare izvajajo nomadsko selitev. Druge skupine, kot je Chaouis, so izvajale fiksno selitev. === Afriški rog === Na podeželskih območjih Somalci in Afarji v severovzhodni Afriki tudi tradicionalno izvajajo nomadsko selitev. Njihovo pastirstvo je osredotočeno na rejo kamel z dodatno pašo ovac in koz. Klasično, "fiksno" selitev živali izvajajo v Etiopskem višavju. V obdelovalni sezoni zemljišča okoli vasi niso dostopna za pašo. Na primer, kmetje z živino v Dogu'a Tembien <ref name="trans">{{cite journal |title=Transhumance in the Tigray highlands (Ethiopia) |journal=Mountain Research and Development |date=2009 |volume=29 |issue=3 |pages=255–264 |last1=Nyssen |first1=Jan |last2=Descheemaeker |first2=Katrien |last3=Zenebe |first3=Amanuel |last4=Poesen |first4=Jean |last5=Deckers |first5=Jozef |last6=Haile |first6=Mitiku |s2cid=54058639 |doi-access=free }}</ref><ref name="ch28">{{cite book |title=Cattle breeds, milk production, and transhumance in Dogu'a Tembien. In: Geotrekking in Ethiopia's tropical mountains, Chapter 28 |date=2019 |publisher=SpringerNature |location=Cham |doi=10.1659/mrd.00033 |s2cid=199323600 }}</ref> organizirajo letno selitev živali, zlasti proti oddaljenim in prostranim pašnikom, globoko v dolinah (kjer trava zgodaj zraste zaradi temperature) ali vrhovom gora. Živina bo tam ostala čez noč (transhumance) z otroki in nekaj odraslimi, ki jo bodo čuvali. [[File:Kayeh_Be'ati,_"red_caves"_in_Adigrat_Sandstone,_near_Gelebeda.jpg|thumb|right| "Rdeče jame" ali Kayeh Be'ati v peščenjaku Adigrat, priljubljena destinacija za selitev]] Na primer, govedo Addi Geza'iti (2580 m) vsako deževno sezono pripeljejo v sotesko reke Tsaliet (1930 m), ki ima gosto vegetacijo. Govedorejci postavijo ograde za govedo in prostore za spanje, pogosto v skalnih zavetjih. Živina ostane tam do žetve, ko jo potrebujejo za mlatev in ko je strnišče na voljo za pašo. Veliko goveda Haddinnet in tudi Ayninbirkekin v Dogu'a Tembien je pripeljanih do vznožja strmine v Ab'aru. Govedo se tam zadržuje na širokih pašnikih. Nekateri rejci goveda se preselijo daleč navzdol v odprte gozdove in postavijo svoj tabor v velikih jamah v peščenjaku. === Vzhodna Afrika === Skupnost Pokot so polnomadski pastirji, ki živijo predvsem v severozahodni [[Kenija|Keniji]] in okrožju Amudat v [[Uganda|Ugandi]]. Skupnost izvaja nomadsko selitev živali s sezonskimi selitvami med travniki Kenije (podokrožje Severni Pokot) in Ugande (okrožja Amudat, Nakapiripirit in Moroto) (George Magak Oguna, 2014). [[Masaji]] so polnomadski ljudje, ki živijo predvsem v Keniji in severni [[Tanzanija|Tanzaniji]] in imajo kulture selitve živali, ki se vrtijo okoli njihovega goveda. === Nigerija === [[File:Fulani herdsman.jpg|thumb| Fulanski pastir žene svojo živino]] ''Fulani'' je beseda Hausa za pastirska ljudstva [[Nigerija|Nigerije]], ki pripadajo selitveni etnični skupini Fulbe. Fulani redijo večino nigerijskega goveda, tradicionalno ocenjenega na 83 % pašnega, 17 % vaškega goveda in 0,3 % primestnega goveda). <ref name=":0">{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> Govedo opravlja več vlog v kmetijsko-pastirskih skupnostih, zagotavlja meso, mleko in vlečno energije, medtem ko prodaja živine ustvarja dohodek in zagotavlja zavarovanje pred nesrečami. Imajo tudi ključno vlogo pri statusu in prestižu ter pri utrjevanju družbenih odnosov, kot so sorodstvo in zakon. Za pastirje je govedo glavno premoženje gospodinjstev. Pastirstvo kot način preživetja je zaradi spreminjajočih se družbenih, gospodarskih, političnih in okoljskih razmer pod vse večjim pritiskom po vsej Afriki. Pred 1950-timi je obstajal simbiotski odnos med pastirji, pridelovalci pridelkov in njihovim okoljem s pastirji, ki so se ukvarjali s selitvijo živali. Med sušnim obdobjem so se pastirji selili v južne dele območja gvinejske savane, kjer je bilo veliko pašnikov in nižja gostota poljedelcev. V deževnem obdobju so se ta območja soočila z velikim izzivom afriške živalske tripanosomiaze, ki jo prenašajo [[muha cece|muhe cece]], zato so se pastirji selili, da bi obiskali kmetijska zemljišča v območju savane severnega [[Sudan]]a, kjer so lokalno kmetijsko skupnost oskrbovali z mlečnimi izdelki. Vzajemno je kmetijska skupnost oskrbovala pastirje z žitom, po žetvi pa je bilo dovoljeno, da se živina pase na ostankih pridelka na poljih, pri čemer je za seboj puščal dragocen gnoj. === Angola === V južni Angoli ima več ljudstev, predvsem Ovambo in del Nyaneka-Khumbi, kulture, ki so v celoti organizirane v skladu s prakso selitve.<ref>Eduardo Cruz de Carvalho & Jorge Vieira da Silva, "The Cunene Region: Ecological analysis of an African agropastoralist system", in Franz-Wilhelm Heimer (ed.), ''Social Change in Angola'' (1973). München: Weltforum Verlag. pp. 145–191</ref> === Lesoto === [[File:High mountain Shepherds.jpg|thumb| Visokogorski pastirji v Lesotu]] Tradicionalno gospodarstvo Basoto v Lesotu temelji na vzreji goveda. Izvajajo sezonsko selitev med dolino in visokimi planotami Maloti (bazaltne gore Lesota). Pritisk na pašnike se je povečal zaradi povečanja števila prebivalcev, pa tudi zaradi gradnje velikih akumulacijskih jezov v teh gorah, da bi zagotovili vodo za suho industrijsko središče Južne Afrike. Naraščajoči pritisk na pašnike prispeva k degradaciji občutljivih travišč in lahko prispeva k sedimentaciji v umetnih jezerih. Tradicionalni vzorec selitve živali se je spremenil.<ref name="Quinlan Morris 1994">{{cite journal | last1=Quinlan | first1=T. | last2=Morris | first2=C.D. | title=Implications of changes to the transhumance system for conservation of the mountain catchments in eastern Lesotho | journal=African Journal of Range & Forage Science | volume=11 | issue=3 | year=1994 | doi=10.1080/10220119.1994.9647851 | issn=1022-0119 | pages=76–81}}</ref> === Južna Afrika === [[File:Richtersveld World Heritage Site, Matjieshuts at Glybank near Kuboes.JPG|thumb| Haru Oms v Glybank blizu Kuboesa v Richtersveldu]] V Južni Afriki se selitveni način življenja [[Ljudstvo Nami|ljudstva Nami]] iz plemena [[Kojkoji]] nadaljuje v Richtersveldu, gorski puščavi blizu atlantske obale na severozahodnem območju države. Na tem območju se ljudje selijo sezonsko (trikrat ali štirikrat na leto) s čredami ovac in koz. Transhumanca temelji na majhnih družinskih enotah, ki vsako leto uporabljajo iste kampe. Prenosni kupolasti šotor, imenovan ''Matjieshut'' (v afrikanščini pomeni "hiša za podstavke") ali ''Haru Oms'' (kar pomeni "hiša v naglici" v jeziku Nami), je značilnost kulture Kojkoji. Ta bivališča uporabljajo v svojih sezonskih kampih v Richtersveldu. Sestavljen je iz okvirja, ki je tradicionalno prevlečen z zastirkami iz rogoza. V 21. stoletju ljudje včasih uporabljajo različne proizvedene materiale. Zaradi priznanja njegovega pomena je bil Richtersveld uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO World Heritage List">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1265 |publisher=UNESCO |title=Richtersveld Cultural and Botanical Landscape |access-date=27 December 2012}}</ref> == Severna Amerika == V južnih [[Apalači]]h v Združenih državah v 19. in zgodnjem 20. stoletju so naseljenci pogosto pasli živino, zlasti ovce, na travnatih plešastih vrhovih gora, kjer prevladuje divji oves. Zgodovinarji domnevajo, da so ti "plešasti" ostanki starodavnih pašnikov za bizone (ki so jih verjetno vzdrževala zgodnja domorodna ljudstva Severne Amerike). Zaradi pomanjkanja selitve so te plešaste gore od konca 20. stoletja prekrili gozdovi. Ni jasno, ali si bodo prizadevali za ohranitev teh zgodovinskih upravljanih ekosistemov. Transhumana, ki se v večini primerov opira na uporabo javnega zemljišča, je še naprej pomembna živinorejska praksa v zahodnih Združenih državah.<ref name="Huntsinger"> Huntsinger, L., Forero, L. and Sulak A. (2010). "Transhumance and pastoralist resilience in the western United States". ''Pastoralism: Research, Policy, and Practice'' '''1''':10–37 </ref> V severnih območjih je ta tradicija temeljila na selitvi čred v višje ležeče z ozelenitvijo visokogorskih pašnikov spomladi in poleti. Te vzpetine so del velikih javnih zemljišč, ki so pogosto v pristojnosti Zavoda za gozdove Združenih držav Amerike. Pozimi črede uporabljajo nižinske stepe ali puščave, pogosto tudi vladna zemljišča v pristojnosti Urada za upravljanje zemljišč. V Kaliforniji in Teksasu je zaradi različnega zgodovinskega razvoja teh območij večji delež območja v zasebni lasti. Splošni vzorec je, da poleti rančarske družine, najeti pastirji ali najeti kavboji potujejo v gore in poleti ostanejo v taborišču. Prav tako lahko redno obiskujejo gorski ranč in uporabljajo prikolice za prevoz konjev za uporabo v visokogorju. [[File:Cowboy4.jpg|thumb| Kavboj, ki pase živino v Montani]] Tradicionalno so na ameriškem zahodu pastirji preživeli večino leta z ovčjo čredo in v vsakem letnem času iskali najboljšo krmo. Ta vrsta pastirstva je dosegla vrhunec v poznem 19. stoletju. Črede govedi in ovc na splošno temeljijo na zasebnih zemljiščih, čeprav je to lahko majhen del celotnega obsega, če so vključene vse sezone. Nekateri kmetje, ki so redili ovce, so zaposlili baskovske pastirje, da so skrbeli za črede, vključno z upravljanjem selitev med pašniki.<ref>Starrs, P. F. (1998). ''Let the Cowboy Ride''. Johns Hopkins University Press.</ref> Delavci iz Peruja, Čila (pogosto ameriški staroselci) in Mongolije so zdaj prevzeli vloge pastirjev; Baski so kupili lastne ranče ali se preselili za delovna mesta v mesto. Pastirji poleti odpeljejo ovce v gore (dokumentirano v filmu ''Sweetgrass'' iz leta 2009), pozimi pa v puščavo, včasih pa uporabijo strnišče posevkov in pašnik na zasebnem zemljišču, ko je na voljo. V Združenih državah obstaja več različnih oblik selitve živali: Ljudstvo Navajo se je začelo ukvarjati s selitvijo živali v 1850-ih, potem ko so bili izgnani iz svoje tradicionalne domovine v dolini reke San Juan. Vzdržujejo veliko ovac.<ref>{{cite journal|author= Farmer, J. |url=https://www.americanscientist.org/article/erosion-of-trust |title=Erosion of Trust |doi=10.1511/2010.85.348 |journal=American Scientist |volume=98|issue=4|page=348|access-date=12 September 2010|doi-broken-date=28 February 2022 }}</ref> V Kaliforniji ima domači ranč običajno več zasebnega zemljišča, predvsem zaradi zapuščine španskega sistema dodeljevanja zemljišč. Iz tega razloga obsežne površine sredozemskega hrastovega gozda in travnikov upravljajo ranči, katerih gospodarstvo je odvisno od poletnega območja na državnih zemljiščih pod jurisdikcijo ameriške službe za gozdove.<ref>Sulak, A. and Huntsinger, L. (2007). "Public lands grazing in California: untapped conservation potential for private lands?" ''Rangelands'' '''23'''(3):9–13.</ref> == Južna Amerika == [[File:Gauchos in Calchaquí Valleys, Argentina 04.jpg|thumb|Gavči v dolinah Calchaquí v Argentini]] Južnoameriška selitev se delno opira na "kavbojske" primerke, ''[[gaučo]]'' iz Argentine, Urugvaja, Paragvaja in (s črkovanjem "gaúcho") južne Brazilije, ''[[llanero]]'' iz Venezuele in ''[[huaso]]'' iz Čila. Selitev živali se trenutno izvaja vsaj v Argentini, Čilu, Peruju in Boliviji<ref>Andaluz Westreicher, Carlos, Mérega, Juan Luis, y Palmili, Gabriel, ''The Economics of Pastoralism: Study on Current Practices in South America'', 2007, ''Nomadic Peoples'', volume 11, issue 2 (Print), 1752–2366 (Online) [https://www.academia.edu/4176090/Cattle_ranching_conservation_and_transhumance_in_the_Brazilian_Pantanal], page = 87</ref> ter v brazilskem [[Pantanal]]u.<ref>{{Cite journal| author = de Abreu, Urbano Gomes Pinto; McManus, Concepta; y Santos, Sandra Aparecida | title = Cattle ranching, conservation and transhumance in the Brazilian Pantanal| year = 2010| journal = Pastoralism| volume = 1| issue = 1| id = pp. 99–114. (print), 2041-7136 (online)}}</ref> Vključuje predvsem premik goveda v Pantanalu in v delih Argentine. V [[Altiplano|Altiplanu]] so skupnosti domorodnih prebivalcev odvisne od vzreje kamel, zlasti lam. Črede koz se upravljajo s selitvijo v severnem Neuquénu in južni Mendozi, medtem ko se ovce bolj uporabljajo v patagonskih ravnicah. Criollos in domorodna ljudstva uporabljajo prakse transhumance na območjih Južne Amerike. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Jones, Schuyler. "Transhumance Reconsidered". Journal of the Royal Anthropological Institute, London, 2005. *Jones, Schuyler. Men of Influence: Social Control & Dispute Settlement in Waigal Valley, Afghanistan. Seminar Press, London & New York, 1974. *{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/DOCREP/006/Y4856E/y4856e06.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Asia] * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/docrep/t6260e/t6260e02.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Africa] *[https://web.archive.org/web/20090331200354/http://museums.ncl.ac.uk/roman_africa/TRANSHUM.HTM Transhumance and 'The Waiting Zone' in North Africa] *[https://web.archive.org/web/20060228100800/http://www.australianalps.deh.gov.au/publications/cultural-values/pubs/cultural-values.pdf Limited traditional transhumance in Australia] * [http://anthro.palomar.edu/subsistence/sub_3.htm Pastoralism] *[https://web.archive.org/web/20081114210429/https://usinfo.state.gov/products/pubs/geography/geog12.htm Short mention of transhumance in North America] * [http://www.alporama.ch Swiss land registry of alpine pastures (German)] * [http://www.madrid-guide-spain.com/la-transhumancia.html La transhumancia in Madrid Spain] * [https://www.merano-suedtirol.it/en/schnalstal-valley/summer/culture/annual-transhumance-in-schnalstal-valley/ The transhumance from Schnals Valley (Italy) to Ötz Valley (Austria)] [[Kategorija:Nomadi]] [[Kategorija:Živinoreja]] 7b4ojfmkvy7hxzd0ggahrbrpfocly0i 5725980 5725976 2022-07-31T12:33:59Z Duxborut 2887 /* Nigerija */ wikitext text/x-wiki [[File:Mouton sur la route de Entrevaux a Annot 0566.JPG|thumb|upright=1.2|Transhumanca v [[Alpes-de-Haute-Provence]], Francija]] '''Transhumanca''' ali '''preseljevanje živine''' je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki. V gorskih regijah (navpična selitev) pomeni gibanje med višjimi pašniki poleti in nižjimi dolinami pozimi. Pastirji imajo stalno bivališče, običajno v dolinah. Običajno potujejo le črede z določenim številom ljudi, ki zanje skrbijo, medtem ko glavna populacija ostane v bazi. Nasprotno pa je horizontalna selitev živali bolj dovzetna za motnje zaradi podnebnih, gospodarskih ali političnih sprememb.<ref>{{Cite book|author-last=Blench |author-first=Roger |title='You can't go home again' – Pastoralism in the new millennium |publisher =Overseas Development Institute | location=London |date=17 May 2001 |page=12 |url=http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf }}</ref> Tradicionalna ali ustaljena selitev živali se pojavlja po vsem naseljenem svetu, zlasti v Evropi in zahodni Aziji. Pogosto je pomembna za pastirske družbe, saj lahko mlečni izdelki čred, ki se selijo na pašo (mleko, maslo, jogurt in sir), predstavljajo velik del prehrane takšnih populacij. V mnogih jezikih obstajajo besede za višje poletne pašnike in pogosto so bile te besede uporabljene kot imena krajev: npr. ''hafod'' v Walesu in ''shieling'' na Škotskem ali ''alp'' v nemško govorečih regijah Švice. == Etimologija in definicija == Beseda ''transhumanca'' prihaja iz [[francoščina|francoščine]] in izhaja iz latinskih besed ''trans'' za 'čez' in ''humus'' za 'tla'. Transhumanca se je razvila na vseh naseljenih celinah. Čeprav obstajajo precejšnje kulturne in tehnološke razlike, so osnovne prakse za izkoriščanje oddaljenih sezonskih pašnikov podobne. [[File:Transhumance-Aigoual-1.jpg|thumb|upright|Premikanje ovac po cesti v Centralnem masivu v Franciji]] Preseljevanje je »oblika paše ali nomadstva«.<ref>[https://www.britannica.com/topic/transhumance Encyclopædia Britannica]</ref> Khazanov kategorizira nomadske oblike pašništva v pet skupin, kot sledi:<ref>Anatoly M. Khazanov, Nomads and the Outside World (2nd Edition), University of Wisconsin Press, 1994, pp 19-23, {{ISBN|978-0-299-14284-1}}</ref> *čisto pastirsko nomadstvo, *polnomadsko pastirstvo, *polsedeče pastirstvo, *reja na oddaljenih pašnikih in *sezonska selitev. Eickelman ne razlikuje med transhumantnim pastoralizmom in seminomadizmom, vendar jasno razlikuje med nomadskim pastoralizmom in seminomadizmom.<ref>Dale F. Eickelman, The Middle East and Central Asia: An Anthropological Approach, Prentice Hall, 2002, p. 11, {{ISBN|9780130336781}}</ref> == V prazgodovini == Selitev živali so v Evropi izvajali že v prazgodovini. Izotopske študije kosti živine kažejo, da so živali včasih selili sezonsko.<ref name=Costello>{{cite book |last1=Costello |first1=Eugene |last2=Svensson |first2=Eva |title=Historical Archaeologies of Transhumance across Europe |url=https://books.google.com/books?id=qGJODwAAQBAJ&pg=PT27 |year=2018 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-351-21337-0 }}</ref> == Evropa == === Alpe === Alpska selitev je selitev, kot jo izvajajo v Alpah, to je sezonsko preganjanje pašne živine med dolinami pozimi in visokogorskimi pašniki poleti (nemško ''Alpwirtschaft'', ''Almwirtschaft'' iz izraza za "sezonsko planinsko pašo", ''Alp, Alm''). Selitev živali je tradicionalna praksa, ki je oblikovala velik del pokrajine v Alpah, saj bi brez nje večina območij pod 2000 m bila zaraščena z gozdom. Medtem ko turizem in industrija danes veliko prispevata k alpskemu gospodarstvu, se sezonska selitev na visoke pašnike še vedno izvaja na [[Bavarska|Bavarskem]], v [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Švica|Švici]], razen v njihovih najbolj obiskanih turističnih središčih. Ponekod za govedo skrbijo lokalne kmečke družine, ki se preselijo v višje kraje. V drugih je to delo za pastirje, ki so zaposleni v zadrugi, ki ima v lasti pašnike.<ref>Lauber S., Herzog F., Seidl I., Böni R., Bürgi M., Gmür P., Hofer G., Mann S., Raaflaub M., Schick M., Schneider M., Wunderli R. (eds.) (2013) Zukunft der Schweizer Alpwirtschaft. Fakten, Analysen und Denkanstösse aus dem Forschungsprogramm AlpFUTUR. Birmensdorf, Eidg. Forschungsanstalt WSL; Zürich-Reckenholz, Forschungsanstalt Agroscope. 200 S. (in German, French and Italian, see www.alpfutur.ch)</ref> Večina alpskih pašnikov je pod 2400 m; vsi so pod 2800 m.<ref>The alp of Bréona (Evolène, Valais) is among the highest, with buildings at 2,435 m (''Remointse de Bréona'') and pastures reaching as high as 2,800 m.[https://books.google.ch/books?id=qGxf2Ng8w90C&pg=PA229&lpg=PA229&dq=Breona+Valais&source=bl&ots=sMr17NIoqv&sig=GV4F1fB3T0DDikZnRZK6ICetaW0&hl=de&sa=X&oi=book_result&resnum=9&ct=result]</ref> Višja območja, ki niso primerna za selitev, so znana kot Visoke Alpe. === Balkan === [[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb|right|520 px|Romunska in Vlaška transhumanca na Balkanu]] [[File:Raffet - Berger du Banat.jpg|thumb|upright|Vlaški pastirji v [[Banat]]u]] Na Balkanu so grški Sarakacani, vzhodnoromunski narodi (Romuni, Vlahi, Meglejski Vlahi in [[Istroromuni]]) in turški Yörüki tradicionalno preživljali poletne mesece v gorah in se pozimi vračali v nižine. Ko je bilo območje del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], so bile meje med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in nekdanjo Jugoslavijo razmeroma neovirane. Poleti so se nekatere skupine odpravile daleč na sever do Balkanskega gorovja, zimo pa so preživele na toplejših planjavah v bližini Egejskega morja. Morlaki ali Karavlahi so bili populacija vzhodnoromunskih pastirjev (»predniki« Istroromunov), ki so živeli v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]] (zahodni Balkan v sodobni rabi) in se nenehno selili v iskanju boljših pašnikov za svoje ovčje črede. Ko pa so se na območju nekdanjega Osmanskega cesarstva pojavile nacionalne države, so se razvile nove državne meje, ki so delile poletne in zimske habitate številnih pašnih skupin. Te so preprečevale enostavno prehajanje meja, zlasti v času vojn, ki so bile pogoste. === Britanija === ==== Wales ==== V večini delov [[Wales]]a so kmečki delavci in včasih kmetje poletne mesece preživeli v poletni hiši na pobočju (''hafod'') (izgovorjeno [ˈhavɔd]), kjer se je pasla živina. Pozno jeseni so kmečka družina in delavci odgnali črede v doline in ostali v glavnem prebivališču ali ''hendref'' ([ˈhɛndrɛv]).<ref>{{cite web| url = http://www.tal-y-bont.org/uploads/130_213low.pdf | title = On the land – yesterday and today | first = Eirwen | last = Gwynn | access-date = 12 September 2010 }}</ref> Ta sistem selitve živali se na splošno ne izvaja že skoraj stoletje; nadaljevala se je v [[Snowdonija|Snowdoniji]], potem ko je prenehala drugod v Walesu, in ostanke te prakse je še danes mogoče najti v podeželskih kmetijskih skupnostih v regiji.<ref>{{cite web |url=http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080324105452/http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |url-status=dead |archive-date=24 March 2008 |title=History of Hafod Elwy Hall |publisher=Hafodelwyhall.co.uk |access-date=12 September 2010 }}</ref> Tako "Hafod" kot "Hendref" sta preživela v Walesu kot krajevna in hišna imena ter v enem primeru kot ime kravjega sira iz surovega mleka (''Hafod''). Danes se govedo in ovce tistega poletja na številnih hribovskih kmetijah še vedno prevažajo na nižinske zimske pašnike, vendar s tovornjaki, namesto da bi jih gnali peš. ==== Škotska ==== V mnogih hribovitih in goratih območjih [[Škotska|Škotske]] so kmetijski delavci preživeli poletne mesece v ''bothies'' (zavetišče) [8] ali ''shielings'' – koča (''airigh'' v škotski gelščini). Glavne poti za pogon živine v vzhodnem delu Škotske so Cairnamounth, Elsick Mounth in Causey Mounth. Ta praksa je večinoma prenehala, vendar se je izvajala v živem spominu na [[Hebridi]]h in v [[Škotsko višavje|Škotskem višavju]]. Danes se večina selitev izvaja s tovornjaki, pri čemer se tropi v gorskih predelih pozimi prevažajo pod nadzorom na nižje ležeče pašnike. ==== Anglija ==== Obstajajo dokazi o selitvi živali v Angliji vsaj od srednjega veka, od [[Cornwall]]a na jugozahodu do severne Anglije.<ref>McDonnell, John (1988). Medieval transhumance hut on Draynes Common, 500m south-west of Westerlake Farm [https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1007779]</ref> V jezerskem okrožju se hribovske pasme ovc, kot sta ''Herdwick'' in ''Swaledale'', premikajo med barjem in dolino poleti oziroma pozimi. To je privedlo do lastnosti in sistema, znanega kot ''hefting'', pri čemer ovce in čreda ostanejo na kmetu dodeljenem območju (''heaf'') skupnega premoženja, kar se še vedno izvaja.<ref>{{Cite web | url=https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/19ZsJR8pv8tM6GcxbhFbwRD/nine-things-you-never-knew-about-sheep |title = BBC Radio 4 - Radio 4 in Four - Nine things you never knew about sheep}}</ref> Vendar pa je verjetno, da je bilo izvedeno v veliko manjšem obsegu kot drugod po Evropi. === Irska === Na [[Irska|Irskem]] je selitev živali znana kot ''booleying''.<ref>{{cite web|url=http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |title=How the Irish invented Hallowe'en |author=Sharkie, Brendan |publisher=Irish Culture and Customs (via Wayback Machine) |access-date=26 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323012534/http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |archive-date=23 March 2013 }}</ref> Pašniki za selitev so bili znani kot ''Booley, Boley, Bouley, Buaile'' in ''Boola''. Ta imena so ohranjena v številnih imenih krajev, kot je Buaile h'Anraoi v župniji Kilcommon, Erris, Severni Mayo, kjer pokrajina še vedno jasno kaže postavitev kmetijskega sistema ''rundale'' (delitev). Živino, običajno govedo, so preselili iz stalne nižinske vasi na poletne pašnike v gorah. Pojav ''Summerhill'' (irsko ''Cnoc an tSamhraidh'') v številnih krajevnih imenih prav tako priča o tej praksi.<ref>{{cite web|url=http://www.logainm.ie/en/s?txt=summerhill&str=on |title=summerhill |website=Logainm.ie |date=13 April 2016 |access-date=20 August 2016}}</ref> Ta prenos je zmanjšal pritisk na pridelke in zagotovil svežo pašo za živino. ''Booleying'', omenjen v Brehonovih zakonih, sega v obdobje zgodnjega srednjega veka ali celo prej. Praksa je bila na zahodu Irske razširjena vse do druge svetovne vojne. Sezonske migracije delavcev na Škotsko in v Anglijo za zimske mesece so nadomestile ta starodavni sistem, skupaj s trajnejšim izseljevanjem v ZDA. === Italija === [[File:Transumanza a Dobbiaco 2017 - 06.jpg|thumb|Transhumanca v [[Toblach]]u, Južna Tirolska]] V južni Italiji, zlasti v [[Italijanske dežele|deželah]] [[Molise]], [[Apulija]] in [[Abruzzo]], je praksa gonjenja čred na planinske pašnike poleti že od nekdaj v veljavi in je imela dolgo dokumentirano zgodovino vse do 50. in 60. let 20. stoletja, ko je s pojavom alternativnega cestnega prevoza prenehala. Do 100 metrov široke in več kot 100 km dolge poti za gonjenje živine ali ''tratturi'' so omogočale prehod in pašo čred, predvsem ovc, ter pritegnile zakonsko ureditev in ustanovitev konjeniške policije že v 17. stoletju. Tratturiji ostajajo javna last in so predmet varstva po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Regija Molise kandidira ''tratturi'' na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. === Španija === [[File:Principales vias pecuarias.png|thumb|Glavne selitvene poti v Španiji]] {{glavni|Mesta}} Selitev pasme je v preteklosti razširjena po večjem delu Španije, zlasti v regijah Kastilja, Leon in Ekstremadura, kjer nomadski pastirji goveda in ovac potujejo na dolge razdalje v iskanju bolj zelenih pašnikov poleti in toplejših podnebnih razmer pozimi. Španska selitev je izvor številnih sorodnih kultur v Ameriki, kot so kavboji v Združenih državah in gavči v Argentini, Paragvaju in Braziliji. Mreža delitvenih poti ali ''cañadas'' prečka celoten polotok in poteka večinoma od jugozahoda proti severovzhodu. Začrtane so že od antičnih časov in razvrščeni glede na širino; standardna ''cañada'' je široka med 37,5 in 75 metri, nekatere ''cañadas reales'' (kar pomeni kraljeve poti) pa so na določenih točkah široke 800 metrov. Zemljišča znotraj teh so v javni lasti in so zaščitena z zakonom. V nekaterih visokih dolinah [[Pireneji|Pirenejev]] in [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskih gorah]] je bila selitvena reja glavna ali edina gospodarska dejavnost. Urejeni prehodi in pašniki so bili razdeljeni med različne doline in skupnosti glede na sezonski obseg uporabe in jurisdikcijo skupnosti. Edinstvene družbene skupine, povezane s selitvenim življenjskim slogom, so včasih identificirane kot ostanek starejše etnične kulture, ki zdaj živi v izoliranih manjšinah, kot so ''Pasiegos'' v Kantabriji, ''Agotes'' v Navarri in ''Vaqueiros de alzada'' v Asturiji in Leónu. === Pireneji === [[File:Chevaux estive Pyrenees.jpg|thumb|Čreda konj na poletnem gorskem pašniku v Pirenejih]] Preselitev živine v Pirenejih vključuje selitev živine (krave, ovce, konji) v visoke gore za poletne mesece, ker so kmetije v nižinah premajhne, da bi vzdrževale večjo čredo vse leto.<ref name=ariegecom>{{cite web |url=http://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |title=The Transhumance |publisher=Ariege.com |access-date=2016-02-01}}</ref> Gorsko obdobje se začne konec maja ali v začetku junija in konča v začetku oktobra. Do 1970-ih je bila selitev živali namenjena predvsem kravam molznicam, v poletnih mesecih pa je bila pomembna dejavnost sirarstvo. V nekaterih regijah so se skoraj vsi člani družine utaborili v višje gore s svojimi kravami in živeli v rudimentarnih kamnitih kočah za poletno sezono paše. Ta sistem, ki se je razvil v srednjem veku, je trajal vse do 20. stoletja. Pod pritiskom industrializacije je nazadovalo in se zlomilo, saj so ljudje odhajali s podeželja na delo v mesta. Vendar pa se pomen selitve še vedno priznava s praznovanjem na priljubljenih festivalih.<ref name=chevalEnPyrenees>{{cite web |url=http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |title=The traditional transhumance of pyrenean horses |access-date=1 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160207175134/http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |archive-date=7 February 2016 |url-status=live }}</ref> Območje [[Pireneji - Mont Perdu]] je bilo uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine na podlagi povezave s sistemom kmetijstva s selitvijo pašnikov.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/773 |title=Pyrénées - Mont Perdu |website=UNESCO World Heritage List. |access-date=26 April 2013}}</ref> === Skandinavija === [[File:Seter.jpg|thumb|''Seter'' v Gudbrandsdalu na Norveškem. Nad gozdno mejo v gorah se uporablja kot bivališče za tiste, ki spremljajo živino na poletno pašo.]] V [[Skandinavija|Skandinaviji]] se selitev živali do določene mere še izvaja; vendar se živina med pašniki prevaža z motornimi vozili, kar spremeni značaj gibanja. Ljudstvo [[Sami]] izvaja selitev severnih jelenov po drugačnem sistemu, kot je opisano neposredno spodaj. Skupni planinski ali gozdni pašnik, ki se poleti uporablja za selitev, se imenuje ''seter'' ali ''bod / bua''. Isti izraz se uporablja za sorodno planinsko kočo, ki je bila uporabljena kot poletna rezidenca. Poleti (običajno konec junija) živino preselijo na gorsko kmetijo, pogosto precej oddaljeno od domače kmetije, da ohranijo travnike v dolinah za pridelavo sena. Živino poleti običajno redijo dekleta in mlajše ženske, ki tudi molzejo in izdelujejo sir. Biki običajno ostanejo na domači kmetiji. Ko se bliža jesen in je paša izčrpana, se živina vrne na kmetijo. Na Švedskem se je ta sistem večinoma uporabljal v Värmlandu, Dalarni, Härjedalenu, Jämtlandu, Hälsinglandu, Medelpadu in Ångermanlandu. Praksa je bila pogosta po večini Norveške zaradi njene visoko gorate narave in omejenih nižinskih območij za gojenje. {{blockquote|Območje Gudbrandsdal vključuje stranske doline, kot so Gausdal, Heidal, Vinstra in Ottadalen. To območje obsega nižinske župnije 200 m nad morsko gladino in gorske župnije 800 m nad morsko gladino, rodovitno zemljo v glavni dolini in nerodovitne vrhove v Rondanu in Dovrefjellu. Te kmetije obkrožajo gozdovi, višje pa se gozdovi umaknejo gorski planoti brez gozdov. To je ''seterfjell'' ali regija poletnega kmetovanja, ki je bila nekoč ključnega pomena tako kot poletni pašnik kot za košnjo sena.<ref>Erling Welle-Strand, ''Adventure Roads in Norway'', Nortrabooks, 1996. {{ISBN|82-90103-71-9}}</ref>}} Medtem ko je prej veliko kmetij imelo svoje lastne seterje, je bolj običajno, da si več kmetov deli posodobljen skupni seter (''fellesseter''). Večina starih seterjev je bila prepuščena propadanju ali pa se uporabljajo kot rekreacijske koče. Ime za navadne planine v večini skandinavskih jezikov izhaja iz staronordijskega izraza ''setr''. V norveščini je izraz ''sæter'' ali ''seter''; v švedščini ''säter''. Ime kraja se na Švedskem pojavlja v več oblikah kot Säter in Sätra ter kot pripone: ''-säter, -sätra, -sätt'' in ''-sättra''. Ta imena se pogosto pojavljajo po vsej Švedski s središčem v porečju Mälaren in v Östergötlandu. Priimek "Satter" izhaja iz teh besed. V osrčju švedske regije selitve živali je najpogosteje uporabljen izraz ''bod'' ali ''bua'' (beseda se uporablja tudi za majhna skladišča in podobno; v sodobni standardni švedščini, ''fäbod''). Najstarejša omemba setra na Norveškem je v sagi ''Heimskringla'', sagi o Olafu II. o potovanju Norveške skozi Valldal v Lesjo.<ref>''Snorre Sturluson: Norges kongesagaer''; prepared by Kjeld-Willy Hansen, John Larsen og Dyre Vaa. Libri Art 1995, s.36.</ref> === Kavkaz in severna Anatolija === [[Image:Vilage near Çaykara, Trabzon.jpg|thumb|right|280px|Poletno naselje vasi Ğorğoras v okrožju Çaykara v provinci Trabzon v Turčiji]] V gozdnatem [[Kavkaz]]u in [[Pontsko gorovje|Pontskem gorovju]] različna ljudstva še vedno v različni meri izvajajo selitev. V razmeroma kratkem poletju prinaša veter s [[Črno morje|Črnega morja]] vlažen zrak v strme doline, ki podpirajo rodovitna travišča na nadmorski višini do 2500 metrov in bogato tundro na nadmorski višini do 3500 metrov. Tradicionalno so bile vasi razdeljene na dve, tri ali celo štiri ločena naselja (eno za vsak letni čas) na različnih višinah gorskega pobočja. Velik del tega podeželskega življenja se je končal v prvi polovici 20. stoletja, ko so [[Mustafa Kemal Atatürk|kemalistične]] in pozneje sovjetske vlade poskušale modernizirati družbe in poudarjati urbani razvoj, namesto da bi ohranile podeželske tradicije. V drugi polovici 20. stoletja je migracija zaradi dela iz Pontskih gora v mesta v Turčiji in zahodni Evropi ter iz severnega Kavkaza v Moskvo dramatično zmanjšala število ljudi, ki živijo s selitvijo. Ocenjuje pa se, da na desettisoče podeželskih ljudi še vedno izvaja te tradicije v vaseh na severnem in jugozahodnem pobočju Kavkaza, na [[Mali Kavkaz|Malem Kavkazu]] v [[Armenija|Armeniji]] in v turški regiji Črnega morja. Nekatere skupnosti še naprej igrajo starodavne migracijske vzorce. Pontski Grki na primer obiščejo območje in samostan Sumela poleti. Turki iz mest v Evropi so zgradili poletno zatočišče na nekdanjem pašniku ''yayla''. V [[Gruzija|Gruziji]] se še vedno izvaja selitev živine, povezane z ovčerejo. Pastirji s svojimi čredami morajo prečkati 2826 metrov visok prelaz Abano iz gorovja Tušeti v ravnice [[Kaheti]]ja.<ref>{{cite news|last1=Chapple|first1=Amos|title=The Mountain Shepherds|url=https://www.rferl.org/a/28817495.html?ltflags=mailer|access-date=29 October 2017|agency=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=October 2017}}</ref> Vse do razpada Sovjetske zveze so za iste namene intenzivno uporabljali Kizlyarsko nižino severnega Dagestana. == Azija == === Afganistan === V osrednjem višavju [[Afganistan]]a, ki obdaja Koh-i-Babo in se nadaljuje proti vzhodu v pogorje [[Hindukuš]]a, so zelo mrzle zime ter kratka in hladna poletja. To visokogorje ima poleti gorske pašnike (''sardsīr''), ki jih napajajo številni majhni potoki in reke. Pozimi so na voljo tudi pašniki v sosednjih toplih nižinah (''garmsīr''), zaradi česar je regija idealna za sezonsko selitev. Afganistansko višavje obsega približno 225.000 km2 poletnih pašnikov, ki jih uporabljajo tako naseljene skupnosti kot nomadski pastirji, kot so [[Paštuni|paštunski]] Kuči. Glavni pašniki v regiji so pašnik Nawur v severni provinci Ghazni (katerega območje je približno 600 km2 na nadmorski višini do 3350 m) ter pašnik Shewa in Mali Pamir v vzhodni provinci Badakšan. Pašnik Mali Pamir, katerega nadmorska višina je nad 4000 m, uporabljajo afganistanski Kirgizi za vzrejo živine.<ref name="icimod">{{cite journal |last1=Ali |first1=Aziz |last2=Shaoliang |first2=Yi |title=Highland Rangelands of Afghanistan: Significance, Management Issues, and Strategies |url=https://lib.icimod.org/api/files/b329e25d-b7b2-439c-b29f-471fde5d2ead/2.HAR.pdf |publisher=International Centre for Integrated Mountain Development |publication-place=Lalitpur, Nepal |pages=10 |access-date=19 October 2021}}</ref> V Nuristanu prebivalci živijo v stalnih vaseh, obdanih z obdelovalnimi polji na namakanih terasah. Večino živine predstavljajo koze. Pastirji jih vsako pomlad odpeljejo na vrsto poletnih pašnikov, medtem ko večina vaščanov ostane, da namakajo terasasta polja in gojijo proso, koruzo in pšenico; delo, ki ga večinoma opravljajo ženske. Jeseni po spravilu žita in sadja živino pripeljejo nazaj na prezimovanje v hlevih. [25] === Iran === [[Image:Shepherds iran.jpg|thumb|right|Iranski pastirji premikajo svoje ovce]] Iransko pleme [[Bahtijari]] je še sredi 20. stoletja prakticiralo ta način življenja. Po vsej gorski verigi [[Zagros]] od [[Azerbajdžan]]a do Arabskega morja se pastirska plemena s svojimi čredami premikajo sem in tja vsako leto glede na letne čase, med svojimi stalnimi domovi v dolini in domovi v vznožju.<ref>Ramazani, Rouhollah (1966). ''The Northern Tier: Afghanistan, Iran and Turkey''. D. Van Nostrand Company: New Jersey, p. 85</ref> ''Qashqai'' (Kaškai) so turško pleme iz južnega Irana, ki se je sredi 20. stoletja še vedno ukvarjalo s selitvijo živali. Pleme naj bi se v starih časih naselilo v provinci Fars blizu [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in do sredine 20. stoletja živelo onkraj gorovja Makran. V svojih letnih selitvah na sveže pašnike so Kaškaji gnali svojo živino z juga na sever, kjer so živeli v poletnih prostorih, znanih kot ''Yeilak'', v visokih gorah od aprila do oktobra. Svoje črede so tradicionalno pasli na pobočjih Kuh-è-Dinarja, skupine gora, ki je del verige Zagros. Jeseni so Kaškaji podrli tabor in zapustili visokogorje, da bi prezimili v toplejših regijah blizu Firuzabada, Kazeruna, Jerrèja, Farašbanda, na bregovih reke Mond. Njihovo zimsko bivališče je bilo znano kot ''Qishlaq''. Migracijo je organiziral in nadzoroval poglavar Kaškajev. Plemena so se izogibala vasi in mest, kot sta [[Širaz]] in [[Isfahan]], saj bi njihove velike črede, ki štejejo sedem milijonov glav, lahko povzročile resno škodo. V 1950-ih naj bi plemena Kaškai skupaj štela 400.000 ljudi.<ref>Ullens de Schooten, Marie-Tèrése. (1956). ''Lords of the Mountains: Southern Persia & the Kashkai Tribe''. Chatto and Windus Ltd. Reprint: The Travel Book Club. London, pp. 53–54, 114–118.</ref>] Od takrat je bilo veliko družbenih sprememb. === Libanon === Primere fiksne selitve živali najdemo v severnem guvernoratu [[Libanon]]a. Mesta in vasi v dolini Kadiša so na povprečni nadmorski višini 1400 metrov. Nekatera naselja, kot sta Ehden in Kfarsghab, se uporabljajo v poletnih obdobjih od začetka junija do sredine oktobra. Prebivalstvo se oktobra preseli v obmorska mesta, ki ležijo v povprečju 200 metrov nad morjem. Preseljevanje je motivirano s kmetijskimi dejavnostmi (zgodovinsko gledano s kulturo murvinih [[sviloprejka|sviloprejk]]). Glavni pridelki v obalnih mestih so oljke, grozdje in citrusi. Za gorska mesta so pridelki poletno sadje, predvsem jabolka in hruške. Drugi primeri selitve živali obstajajo v Libanonu. === Kirgizistan === [[File:Ala-Bel pass, Kyrgyzstan (30629368518).jpg|thumb|right|Jurta v Kirgizistanu]] V [[Kirgizistan]]u je praksa selitve, ki v sovjetskem obdobju nikoli ni prenehala, ponovno oživela v težkih gospodarskih časih po osamosvojitvi leta 1991. Selitev je sestavni del kirgiške nacionalne kulture. [[Kirgizi]] uporabljajo šotor iz volnene klobučevine, znan kot [[jurta]] ali ''jailoo'', medtem ko živijo na teh poletnih pašnikih. Simboliziran je na njihovi državni zastavi. Ti pastirji cenijo fermentirano pijačo iz kobiljega mleka, znano kot [[kumis]]. Orodje, ki se uporablja pri njegovi izdelavi, je soimenjak [[Biškek]]a, glavnega mesta države. === JV in vzhodna Azija === Prakse selitve živali najdemo v zmernih območjih, nad ≈1000 m na območju Himalaja–Hindukuš (v nadaljevanju imenovano Himalaja); in hladno polsuho območje severno od Himalaje, preko tibetanske planote in severne Kitajske do [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Mongolija, Kitajska, Kazahstan, Kirgizistan, Butan, Indija, Nepal in Pakistan<ref>{{Cite journal|date=1 November 2006|title=Transhumance livestock production in the Northern Areas of Pakistan: Nutritional inputs and productive outputs|journal=Agriculture, Ecosystems & Environment|language=en|volume=117|issue=2–3|pages=195–204|issn=0167-8809|last1=Duncan|first1=A.|last2=Rahman|first2=A.|last3=Miller|first3=D.|last4=Frutos|first4=P.|last5=Gordon|first5=I.|last6=Rehman|first6=A.|last7=Baig|first7=A.|last8=Ali|first8=F.|last9=Wright|first9=I.}}</ref> imajo vse preostale kulture za selitev. Ljudstvo [[Burmanci|Bamar]] iz [[Mjanmar]]a je bilo pred prihodom v regijo s selitveno živino. V Mongoliji uporabljajo selitev živali, da bi se izognili izgubam živine med ostrimi zimami, znanimi kot ''zuds''. V regijah Himalaje je selitev živali še vedno temelj za več skoraj samooskrbnih gospodarstev – na primer [[Zanskar]] v severozahodni Indiji, Van Gujjars in Bakarwals v Džamuju in [[Kašmir]]ju v Indiji, Kham Magar v zahodnem Nepalu in Gaddis v regiji Bharmaur v Himačal Pradešu. V nekaterih primerih so lahko razdalje, ki jih prepotujejo ljudje s svojo živino, dovolj velike, da jih označimo za nomadsko pašo. == Oceanija == === Avstralija === V Avstraliji, ki ima veliko kulturo ''station'' (postaj, tj. rančev), živinorejci zagotovijo delovno silo za selitev čred na sezonske pašnike. Transhumantna paša je pomemben vidik kulturne dediščine avstralskih Alp, katerih območje je bilo vključeno na seznam avstralske nacionalne dediščine. Kolonisti so to regijo začeli uporabljati za poletno pašo v 30. letih 19. stoletja, ko je bila nižje paša slaba. Praksa se je nadaljevala v 19. in 20. stoletju, kar je pripomoglo k temu, da je paša v Avstraliji postala uspešna. Transhumantna paša je ustvarila poseben način življenja, ki je pomemben del pionirske zgodovine in kulture Avstralije. Na tem območju so značilnosti, ki spominjajo na transhumantno pašo, vključno z zapuščenimi živinorejskimi kočami, živinorejskimi dvorišči in živinorejskimi potmi.<ref>"Australian Alps National Parks and Reserves, The Alpine Way, Thredbo Village, NSW, Australia (Place ID 105891)"[http://www.environment.gov.au/cgi-bin/ahdb/search.pl?mode=place_detail;place_id=105891]. Australian Heritage Database. Australian Government. Retrieved 12 September 2010.</ref> == Afrika == === Severna Afrika === [[Berberi]] v Severni Afriki so bili tradicionalno poljedelci, ki so živeli v gorah razmeroma blizu sredozemske obale ali prebivalci oaz. Vendar [[Tuaregi]] in [[Zenagi]] iz južne Sahare izvajajo nomadsko selitev. Druge skupine, kot je Chaouis, so izvajale fiksno selitev. === Afriški rog === Na podeželskih območjih Somalci in Afarji v severovzhodni Afriki tudi tradicionalno izvajajo nomadsko selitev. Njihovo pastirstvo je osredotočeno na rejo kamel z dodatno pašo ovac in koz. Klasično, "fiksno" selitev živali izvajajo v Etiopskem višavju. V obdelovalni sezoni zemljišča okoli vasi niso dostopna za pašo. Na primer, kmetje z živino v Dogu'a Tembien <ref name="trans">{{cite journal |title=Transhumance in the Tigray highlands (Ethiopia) |journal=Mountain Research and Development |date=2009 |volume=29 |issue=3 |pages=255–264 |last1=Nyssen |first1=Jan |last2=Descheemaeker |first2=Katrien |last3=Zenebe |first3=Amanuel |last4=Poesen |first4=Jean |last5=Deckers |first5=Jozef |last6=Haile |first6=Mitiku |s2cid=54058639 |doi-access=free }}</ref><ref name="ch28">{{cite book |title=Cattle breeds, milk production, and transhumance in Dogu'a Tembien. In: Geotrekking in Ethiopia's tropical mountains, Chapter 28 |date=2019 |publisher=SpringerNature |location=Cham |doi=10.1659/mrd.00033 |s2cid=199323600 }}</ref> organizirajo letno selitev živali, zlasti proti oddaljenim in prostranim pašnikom, globoko v dolinah (kjer trava zgodaj zraste zaradi temperature) ali vrhovom gora. Živina bo tam ostala čez noč (transhumance) z otroki in nekaj odraslimi, ki jo bodo čuvali. [[File:Kayeh_Be'ati,_"red_caves"_in_Adigrat_Sandstone,_near_Gelebeda.jpg|thumb|right| "Rdeče jame" ali Kayeh Be'ati v peščenjaku Adigrat, priljubljena destinacija za selitev]] Na primer, govedo Addi Geza'iti (2580 m) vsako deževno sezono pripeljejo v sotesko reke Tsaliet (1930 m), ki ima gosto vegetacijo. Govedorejci postavijo ograde za govedo in prostore za spanje, pogosto v skalnih zavetjih. Živina ostane tam do žetve, ko jo potrebujejo za mlatev in ko je strnišče na voljo za pašo. Veliko goveda Haddinnet in tudi Ayninbirkekin v Dogu'a Tembien je pripeljanih do vznožja strmine v Ab'aru. Govedo se tam zadržuje na širokih pašnikih. Nekateri rejci goveda se preselijo daleč navzdol v odprte gozdove in postavijo svoj tabor v velikih jamah v peščenjaku. === Vzhodna Afrika === Skupnost Pokot so polnomadski pastirji, ki živijo predvsem v severozahodni [[Kenija|Keniji]] in okrožju Amudat v [[Uganda|Ugandi]]. Skupnost izvaja nomadsko selitev živali s sezonskimi selitvami med travniki Kenije (podokrožje Severni Pokot) in Ugande (okrožja Amudat, Nakapiripirit in Moroto) (George Magak Oguna, 2014). [[Masaji]] so polnomadski ljudje, ki živijo predvsem v Keniji in severni [[Tanzanija|Tanzaniji]] in imajo kulture selitve živali, ki se vrtijo okoli njihovega goveda. === Nigerija === [[File:Fulani herdsman.jpg|thumb| Fulanski pastir žene svojo živino]] ''Fulani'' je beseda Hausa za pastirska ljudstva [[Nigerija|Nigerije]], ki pripadajo selitveni etnični skupini Fulbe. Fulani redijo večino nigerijskega goveda, tradicionalno ocenjenega na 83 % pašnega, 17 % vaškega goveda in 0,3 % primestnega goveda). <ref name=":0">{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> Govedo opravlja več vlog v kmetijsko-pastirskih skupnostih, zagotavlja meso, mleko in vlečno energije, medtem ko prodaja živine ustvarja dohodek in zagotavlja zavarovanje pred nesrečami. Imajo tudi ključno vlogo pri statusu in prestižu ter pri utrjevanju družbenih odnosov, kot so sorodstvo in zakon. Za pastirje je govedo glavno premoženje gospodinjstev. Pastirstvo kot način preživetja je zaradi spreminjajočih se družbenih, gospodarskih, političnih in okoljskih razmer pod vse večjim pritiskom po vsej Afriki. Pred 50. leti 20. stoletja je obstajal simbiotski odnos med pastirji, pridelovalci pridelkov in njihovim okoljem s pastirji, ki so se ukvarjali s selitvijo živali. Med sušnim obdobjem so se pastirji selili v južne dele območja gvinejske savane, kjer je bilo veliko pašnikov in nižja gostota poljedelcev. V deževnem obdobju so se ta območja soočila z velikim izzivom afriške živalske tripanosomiaze, ki jo prenašajo [[muha cece|muhe cece]], zato so se pastirji selili, da bi obiskali kmetijska zemljišča v območju savane severnega [[Sudan]]a, kjer so lokalno kmetijsko skupnost oskrbovali z mlečnimi izdelki. Vzajemno je kmetijska skupnost oskrbovala pastirje z žitom, po žetvi pa je bilo dovoljeno, da se živina pase na ostankih pridelka na poljih, pri čemer je za seboj puščal dragocen gnoj. === Angola === V južni Angoli ima več ljudstev, predvsem Ovambo in del Nyaneka-Khumbi, kulture, ki so v celoti organizirane v skladu s prakso selitve.<ref>Eduardo Cruz de Carvalho & Jorge Vieira da Silva, "The Cunene Region: Ecological analysis of an African agropastoralist system", in Franz-Wilhelm Heimer (ed.), ''Social Change in Angola'' (1973). München: Weltforum Verlag. pp. 145–191</ref> === Lesoto === [[File:High mountain Shepherds.jpg|thumb| Visokogorski pastirji v Lesotu]] Tradicionalno gospodarstvo Basoto v Lesotu temelji na vzreji goveda. Izvajajo sezonsko selitev med dolino in visokimi planotami Maloti (bazaltne gore Lesota). Pritisk na pašnike se je povečal zaradi povečanja števila prebivalcev, pa tudi zaradi gradnje velikih akumulacijskih jezov v teh gorah, da bi zagotovili vodo za suho industrijsko središče Južne Afrike. Naraščajoči pritisk na pašnike prispeva k degradaciji občutljivih travišč in lahko prispeva k sedimentaciji v umetnih jezerih. Tradicionalni vzorec selitve živali se je spremenil.<ref name="Quinlan Morris 1994">{{cite journal | last1=Quinlan | first1=T. | last2=Morris | first2=C.D. | title=Implications of changes to the transhumance system for conservation of the mountain catchments in eastern Lesotho | journal=African Journal of Range & Forage Science | volume=11 | issue=3 | year=1994 | doi=10.1080/10220119.1994.9647851 | issn=1022-0119 | pages=76–81}}</ref> === Južna Afrika === [[File:Richtersveld World Heritage Site, Matjieshuts at Glybank near Kuboes.JPG|thumb| Haru Oms v Glybank blizu Kuboesa v Richtersveldu]] V Južni Afriki se selitveni način življenja [[Ljudstvo Nami|ljudstva Nami]] iz plemena [[Kojkoji]] nadaljuje v Richtersveldu, gorski puščavi blizu atlantske obale na severozahodnem območju države. Na tem območju se ljudje selijo sezonsko (trikrat ali štirikrat na leto) s čredami ovac in koz. Transhumanca temelji na majhnih družinskih enotah, ki vsako leto uporabljajo iste kampe. Prenosni kupolasti šotor, imenovan ''Matjieshut'' (v afrikanščini pomeni "hiša za podstavke") ali ''Haru Oms'' (kar pomeni "hiša v naglici" v jeziku Nami), je značilnost kulture Kojkoji. Ta bivališča uporabljajo v svojih sezonskih kampih v Richtersveldu. Sestavljen je iz okvirja, ki je tradicionalno prevlečen z zastirkami iz rogoza. V 21. stoletju ljudje včasih uporabljajo različne proizvedene materiale. Zaradi priznanja njegovega pomena je bil Richtersveld uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO World Heritage List">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1265 |publisher=UNESCO |title=Richtersveld Cultural and Botanical Landscape |access-date=27 December 2012}}</ref> == Severna Amerika == V južnih [[Apalači]]h v Združenih državah v 19. in zgodnjem 20. stoletju so naseljenci pogosto pasli živino, zlasti ovce, na travnatih plešastih vrhovih gora, kjer prevladuje divji oves. Zgodovinarji domnevajo, da so ti "plešasti" ostanki starodavnih pašnikov za bizone (ki so jih verjetno vzdrževala zgodnja domorodna ljudstva Severne Amerike). Zaradi pomanjkanja selitve so te plešaste gore od konca 20. stoletja prekrili gozdovi. Ni jasno, ali si bodo prizadevali za ohranitev teh zgodovinskih upravljanih ekosistemov. Transhumana, ki se v večini primerov opira na uporabo javnega zemljišča, je še naprej pomembna živinorejska praksa v zahodnih Združenih državah.<ref name="Huntsinger"> Huntsinger, L., Forero, L. and Sulak A. (2010). "Transhumance and pastoralist resilience in the western United States". ''Pastoralism: Research, Policy, and Practice'' '''1''':10–37 </ref> V severnih območjih je ta tradicija temeljila na selitvi čred v višje ležeče z ozelenitvijo visokogorskih pašnikov spomladi in poleti. Te vzpetine so del velikih javnih zemljišč, ki so pogosto v pristojnosti Zavoda za gozdove Združenih držav Amerike. Pozimi črede uporabljajo nižinske stepe ali puščave, pogosto tudi vladna zemljišča v pristojnosti Urada za upravljanje zemljišč. V Kaliforniji in Teksasu je zaradi različnega zgodovinskega razvoja teh območij večji delež območja v zasebni lasti. Splošni vzorec je, da poleti rančarske družine, najeti pastirji ali najeti kavboji potujejo v gore in poleti ostanejo v taborišču. Prav tako lahko redno obiskujejo gorski ranč in uporabljajo prikolice za prevoz konjev za uporabo v visokogorju. [[File:Cowboy4.jpg|thumb| Kavboj, ki pase živino v Montani]] Tradicionalno so na ameriškem zahodu pastirji preživeli večino leta z ovčjo čredo in v vsakem letnem času iskali najboljšo krmo. Ta vrsta pastirstva je dosegla vrhunec v poznem 19. stoletju. Črede govedi in ovc na splošno temeljijo na zasebnih zemljiščih, čeprav je to lahko majhen del celotnega obsega, če so vključene vse sezone. Nekateri kmetje, ki so redili ovce, so zaposlili baskovske pastirje, da so skrbeli za črede, vključno z upravljanjem selitev med pašniki.<ref>Starrs, P. F. (1998). ''Let the Cowboy Ride''. Johns Hopkins University Press.</ref> Delavci iz Peruja, Čila (pogosto ameriški staroselci) in Mongolije so zdaj prevzeli vloge pastirjev; Baski so kupili lastne ranče ali se preselili za delovna mesta v mesto. Pastirji poleti odpeljejo ovce v gore (dokumentirano v filmu ''Sweetgrass'' iz leta 2009), pozimi pa v puščavo, včasih pa uporabijo strnišče posevkov in pašnik na zasebnem zemljišču, ko je na voljo. V Združenih državah obstaja več različnih oblik selitve živali: Ljudstvo Navajo se je začelo ukvarjati s selitvijo živali v 1850-ih, potem ko so bili izgnani iz svoje tradicionalne domovine v dolini reke San Juan. Vzdržujejo veliko ovac.<ref>{{cite journal|author= Farmer, J. |url=https://www.americanscientist.org/article/erosion-of-trust |title=Erosion of Trust |doi=10.1511/2010.85.348 |journal=American Scientist |volume=98|issue=4|page=348|access-date=12 September 2010|doi-broken-date=28 February 2022 }}</ref> V Kaliforniji ima domači ranč običajno več zasebnega zemljišča, predvsem zaradi zapuščine španskega sistema dodeljevanja zemljišč. Iz tega razloga obsežne površine sredozemskega hrastovega gozda in travnikov upravljajo ranči, katerih gospodarstvo je odvisno od poletnega območja na državnih zemljiščih pod jurisdikcijo ameriške službe za gozdove.<ref>Sulak, A. and Huntsinger, L. (2007). "Public lands grazing in California: untapped conservation potential for private lands?" ''Rangelands'' '''23'''(3):9–13.</ref> == Južna Amerika == [[File:Gauchos in Calchaquí Valleys, Argentina 04.jpg|thumb|Gavči v dolinah Calchaquí v Argentini]] Južnoameriška selitev se delno opira na "kavbojske" primerke, ''[[gaučo]]'' iz Argentine, Urugvaja, Paragvaja in (s črkovanjem "gaúcho") južne Brazilije, ''[[llanero]]'' iz Venezuele in ''[[huaso]]'' iz Čila. Selitev živali se trenutno izvaja vsaj v Argentini, Čilu, Peruju in Boliviji<ref>Andaluz Westreicher, Carlos, Mérega, Juan Luis, y Palmili, Gabriel, ''The Economics of Pastoralism: Study on Current Practices in South America'', 2007, ''Nomadic Peoples'', volume 11, issue 2 (Print), 1752–2366 (Online) [https://www.academia.edu/4176090/Cattle_ranching_conservation_and_transhumance_in_the_Brazilian_Pantanal], page = 87</ref> ter v brazilskem [[Pantanal]]u.<ref>{{Cite journal| author = de Abreu, Urbano Gomes Pinto; McManus, Concepta; y Santos, Sandra Aparecida | title = Cattle ranching, conservation and transhumance in the Brazilian Pantanal| year = 2010| journal = Pastoralism| volume = 1| issue = 1| id = pp. 99–114. (print), 2041-7136 (online)}}</ref> Vključuje predvsem premik goveda v Pantanalu in v delih Argentine. V [[Altiplano|Altiplanu]] so skupnosti domorodnih prebivalcev odvisne od vzreje kamel, zlasti lam. Črede koz se upravljajo s selitvijo v severnem Neuquénu in južni Mendozi, medtem ko se ovce bolj uporabljajo v patagonskih ravnicah. Criollos in domorodna ljudstva uporabljajo prakse transhumance na območjih Južne Amerike. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Jones, Schuyler. "Transhumance Reconsidered". Journal of the Royal Anthropological Institute, London, 2005. *Jones, Schuyler. Men of Influence: Social Control & Dispute Settlement in Waigal Valley, Afghanistan. Seminar Press, London & New York, 1974. *{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/DOCREP/006/Y4856E/y4856e06.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Asia] * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/docrep/t6260e/t6260e02.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Africa] *[https://web.archive.org/web/20090331200354/http://museums.ncl.ac.uk/roman_africa/TRANSHUM.HTM Transhumance and 'The Waiting Zone' in North Africa] *[https://web.archive.org/web/20060228100800/http://www.australianalps.deh.gov.au/publications/cultural-values/pubs/cultural-values.pdf Limited traditional transhumance in Australia] * [http://anthro.palomar.edu/subsistence/sub_3.htm Pastoralism] *[https://web.archive.org/web/20081114210429/https://usinfo.state.gov/products/pubs/geography/geog12.htm Short mention of transhumance in North America] * [http://www.alporama.ch Swiss land registry of alpine pastures (German)] * [http://www.madrid-guide-spain.com/la-transhumancia.html La transhumancia in Madrid Spain] * [https://www.merano-suedtirol.it/en/schnalstal-valley/summer/culture/annual-transhumance-in-schnalstal-valley/ The transhumance from Schnals Valley (Italy) to Ötz Valley (Austria)] [[Kategorija:Nomadi]] [[Kategorija:Živinoreja]] 5qeoq9kimkqgenzb0i7oz6ufj4fkip1 5726109 5725980 2022-07-31T16:46:44Z Ljuba brank 92351 /* Italija */ wikitext text/x-wiki [[File:Mouton sur la route de Entrevaux a Annot 0566.JPG|thumb|upright=1.2|Transhumanca v [[Alpes-de-Haute-Provence]], Francija]] '''Transhumanca''' ali '''preseljevanje živine''' je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki. V gorskih regijah (navpična selitev) pomeni gibanje med višjimi pašniki poleti in nižjimi dolinami pozimi. Pastirji imajo stalno bivališče, običajno v dolinah. Običajno potujejo le črede z določenim številom ljudi, ki zanje skrbijo, medtem ko glavna populacija ostane v bazi. Nasprotno pa je horizontalna selitev živali bolj dovzetna za motnje zaradi podnebnih, gospodarskih ali političnih sprememb.<ref>{{Cite book|author-last=Blench |author-first=Roger |title='You can't go home again' – Pastoralism in the new millennium |publisher =Overseas Development Institute | location=London |date=17 May 2001 |page=12 |url=http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf }}</ref> Tradicionalna ali ustaljena selitev živali se pojavlja po vsem naseljenem svetu, zlasti v Evropi in zahodni Aziji. Pogosto je pomembna za pastirske družbe, saj lahko mlečni izdelki čred, ki se selijo na pašo (mleko, maslo, jogurt in sir), predstavljajo velik del prehrane takšnih populacij. V mnogih jezikih obstajajo besede za višje poletne pašnike in pogosto so bile te besede uporabljene kot imena krajev: npr. ''hafod'' v Walesu in ''shieling'' na Škotskem ali ''alp'' v nemško govorečih regijah Švice. == Etimologija in definicija == Beseda ''transhumanca'' prihaja iz [[francoščina|francoščine]] in izhaja iz latinskih besed ''trans'' za 'čez' in ''humus'' za 'tla'. Transhumanca se je razvila na vseh naseljenih celinah. Čeprav obstajajo precejšnje kulturne in tehnološke razlike, so osnovne prakse za izkoriščanje oddaljenih sezonskih pašnikov podobne. [[File:Transhumance-Aigoual-1.jpg|thumb|upright|Premikanje ovac po cesti v Centralnem masivu v Franciji]] Preseljevanje je »oblika paše ali nomadstva«.<ref>[https://www.britannica.com/topic/transhumance Encyclopædia Britannica]</ref> Khazanov kategorizira nomadske oblike pašništva v pet skupin, kot sledi:<ref>Anatoly M. Khazanov, Nomads and the Outside World (2nd Edition), University of Wisconsin Press, 1994, pp 19-23, {{ISBN|978-0-299-14284-1}}</ref> *čisto pastirsko nomadstvo, *polnomadsko pastirstvo, *polsedeče pastirstvo, *reja na oddaljenih pašnikih in *sezonska selitev. Eickelman ne razlikuje med transhumantnim pastoralizmom in seminomadizmom, vendar jasno razlikuje med nomadskim pastoralizmom in seminomadizmom.<ref>Dale F. Eickelman, The Middle East and Central Asia: An Anthropological Approach, Prentice Hall, 2002, p. 11, {{ISBN|9780130336781}}</ref> == V prazgodovini == Selitev živali so v Evropi izvajali že v prazgodovini. Izotopske študije kosti živine kažejo, da so živali včasih selili sezonsko.<ref name=Costello>{{cite book |last1=Costello |first1=Eugene |last2=Svensson |first2=Eva |title=Historical Archaeologies of Transhumance across Europe |url=https://books.google.com/books?id=qGJODwAAQBAJ&pg=PT27 |year=2018 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-351-21337-0 }}</ref> == Evropa == === Alpe === Alpska selitev je selitev, kot jo izvajajo v Alpah, to je sezonsko preganjanje pašne živine med dolinami pozimi in visokogorskimi pašniki poleti (nemško ''Alpwirtschaft'', ''Almwirtschaft'' iz izraza za "sezonsko planinsko pašo", ''Alp, Alm''). Selitev živali je tradicionalna praksa, ki je oblikovala velik del pokrajine v Alpah, saj bi brez nje večina območij pod 2000 m bila zaraščena z gozdom. Medtem ko turizem in industrija danes veliko prispevata k alpskemu gospodarstvu, se sezonska selitev na visoke pašnike še vedno izvaja na [[Bavarska|Bavarskem]], v [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Švica|Švici]], razen v njihovih najbolj obiskanih turističnih središčih. Ponekod za govedo skrbijo lokalne kmečke družine, ki se preselijo v višje kraje. V drugih je to delo za pastirje, ki so zaposleni v zadrugi, ki ima v lasti pašnike.<ref>Lauber S., Herzog F., Seidl I., Böni R., Bürgi M., Gmür P., Hofer G., Mann S., Raaflaub M., Schick M., Schneider M., Wunderli R. (eds.) (2013) Zukunft der Schweizer Alpwirtschaft. Fakten, Analysen und Denkanstösse aus dem Forschungsprogramm AlpFUTUR. Birmensdorf, Eidg. Forschungsanstalt WSL; Zürich-Reckenholz, Forschungsanstalt Agroscope. 200 S. (in German, French and Italian, see www.alpfutur.ch)</ref> Večina alpskih pašnikov je pod 2400 m; vsi so pod 2800 m.<ref>The alp of Bréona (Evolène, Valais) is among the highest, with buildings at 2,435 m (''Remointse de Bréona'') and pastures reaching as high as 2,800 m.[https://books.google.ch/books?id=qGxf2Ng8w90C&pg=PA229&lpg=PA229&dq=Breona+Valais&source=bl&ots=sMr17NIoqv&sig=GV4F1fB3T0DDikZnRZK6ICetaW0&hl=de&sa=X&oi=book_result&resnum=9&ct=result]</ref> Višja območja, ki niso primerna za selitev, so znana kot Visoke Alpe. === Balkan === [[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb|right|520 px|Romunska in Vlaška transhumanca na Balkanu]] [[File:Raffet - Berger du Banat.jpg|thumb|upright|Vlaški pastirji v [[Banat]]u]] Na Balkanu so grški Sarakacani, vzhodnoromunski narodi (Romuni, Vlahi, Meglejski Vlahi in [[Istroromuni]]) in turški Yörüki tradicionalno preživljali poletne mesece v gorah in se pozimi vračali v nižine. Ko je bilo območje del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], so bile meje med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in nekdanjo Jugoslavijo razmeroma neovirane. Poleti so se nekatere skupine odpravile daleč na sever do Balkanskega gorovja, zimo pa so preživele na toplejših planjavah v bližini Egejskega morja. Morlaki ali Karavlahi so bili populacija vzhodnoromunskih pastirjev (»predniki« Istroromunov), ki so živeli v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]] (zahodni Balkan v sodobni rabi) in se nenehno selili v iskanju boljših pašnikov za svoje ovčje črede. Ko pa so se na območju nekdanjega Osmanskega cesarstva pojavile nacionalne države, so se razvile nove državne meje, ki so delile poletne in zimske habitate številnih pašnih skupin. Te so preprečevale enostavno prehajanje meja, zlasti v času vojn, ki so bile pogoste. === Britanija === ==== Wales ==== V večini delov [[Wales]]a so kmečki delavci in včasih kmetje poletne mesece preživeli v poletni hiši na pobočju (''hafod'') (izgovorjeno [ˈhavɔd]), kjer se je pasla živina. Pozno jeseni so kmečka družina in delavci odgnali črede v doline in ostali v glavnem prebivališču ali ''hendref'' ([ˈhɛndrɛv]).<ref>{{cite web| url = http://www.tal-y-bont.org/uploads/130_213low.pdf | title = On the land – yesterday and today | first = Eirwen | last = Gwynn | access-date = 12 September 2010 }}</ref> Ta sistem selitve živali se na splošno ne izvaja že skoraj stoletje; nadaljevala se je v [[Snowdonija|Snowdoniji]], potem ko je prenehala drugod v Walesu, in ostanke te prakse je še danes mogoče najti v podeželskih kmetijskih skupnostih v regiji.<ref>{{cite web |url=http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080324105452/http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |url-status=dead |archive-date=24 March 2008 |title=History of Hafod Elwy Hall |publisher=Hafodelwyhall.co.uk |access-date=12 September 2010 }}</ref> Tako "Hafod" kot "Hendref" sta preživela v Walesu kot krajevna in hišna imena ter v enem primeru kot ime kravjega sira iz surovega mleka (''Hafod''). Danes se govedo in ovce tistega poletja na številnih hribovskih kmetijah še vedno prevažajo na nižinske zimske pašnike, vendar s tovornjaki, namesto da bi jih gnali peš. ==== Škotska ==== V mnogih hribovitih in goratih območjih [[Škotska|Škotske]] so kmetijski delavci preživeli poletne mesece v ''bothies'' (zavetišče) [8] ali ''shielings'' – koča (''airigh'' v škotski gelščini). Glavne poti za pogon živine v vzhodnem delu Škotske so Cairnamounth, Elsick Mounth in Causey Mounth. Ta praksa je večinoma prenehala, vendar se je izvajala v živem spominu na [[Hebridi]]h in v [[Škotsko višavje|Škotskem višavju]]. Danes se večina selitev izvaja s tovornjaki, pri čemer se tropi v gorskih predelih pozimi prevažajo pod nadzorom na nižje ležeče pašnike. ==== Anglija ==== Obstajajo dokazi o selitvi živali v Angliji vsaj od srednjega veka, od [[Cornwall]]a na jugozahodu do severne Anglije.<ref>McDonnell, John (1988). Medieval transhumance hut on Draynes Common, 500m south-west of Westerlake Farm [https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1007779]</ref> V jezerskem okrožju se hribovske pasme ovc, kot sta ''Herdwick'' in ''Swaledale'', premikajo med barjem in dolino poleti oziroma pozimi. To je privedlo do lastnosti in sistema, znanega kot ''hefting'', pri čemer ovce in čreda ostanejo na kmetu dodeljenem območju (''heaf'') skupnega premoženja, kar se še vedno izvaja.<ref>{{Cite web | url=https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/19ZsJR8pv8tM6GcxbhFbwRD/nine-things-you-never-knew-about-sheep |title = BBC Radio 4 - Radio 4 in Four - Nine things you never knew about sheep}}</ref> Vendar pa je verjetno, da je bilo izvedeno v veliko manjšem obsegu kot drugod po Evropi. === Irska === Na [[Irska|Irskem]] je selitev živali znana kot ''booleying''.<ref>{{cite web|url=http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |title=How the Irish invented Hallowe'en |author=Sharkie, Brendan |publisher=Irish Culture and Customs (via Wayback Machine) |access-date=26 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323012534/http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |archive-date=23 March 2013 }}</ref> Pašniki za selitev so bili znani kot ''Booley, Boley, Bouley, Buaile'' in ''Boola''. Ta imena so ohranjena v številnih imenih krajev, kot je Buaile h'Anraoi v župniji Kilcommon, Erris, Severni Mayo, kjer pokrajina še vedno jasno kaže postavitev kmetijskega sistema ''rundale'' (delitev). Živino, običajno govedo, so preselili iz stalne nižinske vasi na poletne pašnike v gorah. Pojav ''Summerhill'' (irsko ''Cnoc an tSamhraidh'') v številnih krajevnih imenih prav tako priča o tej praksi.<ref>{{cite web|url=http://www.logainm.ie/en/s?txt=summerhill&str=on |title=summerhill |website=Logainm.ie |date=13 April 2016 |access-date=20 August 2016}}</ref> Ta prenos je zmanjšal pritisk na pridelke in zagotovil svežo pašo za živino. ''Booleying'', omenjen v Brehonovih zakonih, sega v obdobje zgodnjega srednjega veka ali celo prej. Praksa je bila na zahodu Irske razširjena vse do druge svetovne vojne. Sezonske migracije delavcev na Škotsko in v Anglijo za zimske mesece so nadomestile ta starodavni sistem, skupaj s trajnejšim izseljevanjem v ZDA. === Italija === [[File:Transumanza a Dobbiaco 2017 - 06.jpg|thumb|Transhumanca v [[Toblach]]u, Južna Tirolska]] V južni Italiji, zlasti v [[Italijanske dežele|deželah]] [[Molise]], [[Apulija]] in [[Abruzzo]], je praksa gonjenja čred na planinske pašnike poleti že od nekdaj v veljavi in je imela dolgo dokumentirano zgodovino vse do 1950-ih in 1960-ih, ko je s pojavom alternativnega cestnega prevoza prenehala. Do 100 metrov široke in več kot 100 km dolge poti za gonjenje živine ali ''tratturi'' so omogočale prehod in pašo čred, predvsem ovc, ter pritegnile zakonsko ureditev in ustanovitev konjeniške policije že v 17. stoletju. Tratturiji ostajajo javna last in so predmet varstva po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Regija Molise kandidira ''tratturi'' na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. === Španija === [[File:Principales vias pecuarias.png|thumb|Glavne selitvene poti v Španiji]] {{glavni|Mesta}} Selitev pasme je v preteklosti razširjena po večjem delu Španije, zlasti v regijah Kastilja, Leon in Ekstremadura, kjer nomadski pastirji goveda in ovac potujejo na dolge razdalje v iskanju bolj zelenih pašnikov poleti in toplejših podnebnih razmer pozimi. Španska selitev je izvor številnih sorodnih kultur v Ameriki, kot so kavboji v Združenih državah in gavči v Argentini, Paragvaju in Braziliji. Mreža delitvenih poti ali ''cañadas'' prečka celoten polotok in poteka večinoma od jugozahoda proti severovzhodu. Začrtane so že od antičnih časov in razvrščeni glede na širino; standardna ''cañada'' je široka med 37,5 in 75 metri, nekatere ''cañadas reales'' (kar pomeni kraljeve poti) pa so na določenih točkah široke 800 metrov. Zemljišča znotraj teh so v javni lasti in so zaščitena z zakonom. V nekaterih visokih dolinah [[Pireneji|Pirenejev]] in [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskih gorah]] je bila selitvena reja glavna ali edina gospodarska dejavnost. Urejeni prehodi in pašniki so bili razdeljeni med različne doline in skupnosti glede na sezonski obseg uporabe in jurisdikcijo skupnosti. Edinstvene družbene skupine, povezane s selitvenim življenjskim slogom, so včasih identificirane kot ostanek starejše etnične kulture, ki zdaj živi v izoliranih manjšinah, kot so ''Pasiegos'' v Kantabriji, ''Agotes'' v Navarri in ''Vaqueiros de alzada'' v Asturiji in Leónu. === Pireneji === [[File:Chevaux estive Pyrenees.jpg|thumb|Čreda konj na poletnem gorskem pašniku v Pirenejih]] Preselitev živine v Pirenejih vključuje selitev živine (krave, ovce, konji) v visoke gore za poletne mesece, ker so kmetije v nižinah premajhne, da bi vzdrževale večjo čredo vse leto.<ref name=ariegecom>{{cite web |url=http://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |title=The Transhumance |publisher=Ariege.com |access-date=2016-02-01}}</ref> Gorsko obdobje se začne konec maja ali v začetku junija in konča v začetku oktobra. Do 1970-ih je bila selitev živali namenjena predvsem kravam molznicam, v poletnih mesecih pa je bila pomembna dejavnost sirarstvo. V nekaterih regijah so se skoraj vsi člani družine utaborili v višje gore s svojimi kravami in živeli v rudimentarnih kamnitih kočah za poletno sezono paše. Ta sistem, ki se je razvil v srednjem veku, je trajal vse do 20. stoletja. Pod pritiskom industrializacije je nazadovalo in se zlomilo, saj so ljudje odhajali s podeželja na delo v mesta. Vendar pa se pomen selitve še vedno priznava s praznovanjem na priljubljenih festivalih.<ref name=chevalEnPyrenees>{{cite web |url=http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |title=The traditional transhumance of pyrenean horses |access-date=1 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160207175134/http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |archive-date=7 February 2016 |url-status=live }}</ref> Območje [[Pireneji - Mont Perdu]] je bilo uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine na podlagi povezave s sistemom kmetijstva s selitvijo pašnikov.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/773 |title=Pyrénées - Mont Perdu |website=UNESCO World Heritage List. |access-date=26 April 2013}}</ref> === Skandinavija === [[File:Seter.jpg|thumb|''Seter'' v Gudbrandsdalu na Norveškem. Nad gozdno mejo v gorah se uporablja kot bivališče za tiste, ki spremljajo živino na poletno pašo.]] V [[Skandinavija|Skandinaviji]] se selitev živali do določene mere še izvaja; vendar se živina med pašniki prevaža z motornimi vozili, kar spremeni značaj gibanja. Ljudstvo [[Sami]] izvaja selitev severnih jelenov po drugačnem sistemu, kot je opisano neposredno spodaj. Skupni planinski ali gozdni pašnik, ki se poleti uporablja za selitev, se imenuje ''seter'' ali ''bod / bua''. Isti izraz se uporablja za sorodno planinsko kočo, ki je bila uporabljena kot poletna rezidenca. Poleti (običajno konec junija) živino preselijo na gorsko kmetijo, pogosto precej oddaljeno od domače kmetije, da ohranijo travnike v dolinah za pridelavo sena. Živino poleti običajno redijo dekleta in mlajše ženske, ki tudi molzejo in izdelujejo sir. Biki običajno ostanejo na domači kmetiji. Ko se bliža jesen in je paša izčrpana, se živina vrne na kmetijo. Na Švedskem se je ta sistem večinoma uporabljal v Värmlandu, Dalarni, Härjedalenu, Jämtlandu, Hälsinglandu, Medelpadu in Ångermanlandu. Praksa je bila pogosta po večini Norveške zaradi njene visoko gorate narave in omejenih nižinskih območij za gojenje. {{blockquote|Območje Gudbrandsdal vključuje stranske doline, kot so Gausdal, Heidal, Vinstra in Ottadalen. To območje obsega nižinske župnije 200 m nad morsko gladino in gorske župnije 800 m nad morsko gladino, rodovitno zemljo v glavni dolini in nerodovitne vrhove v Rondanu in Dovrefjellu. Te kmetije obkrožajo gozdovi, višje pa se gozdovi umaknejo gorski planoti brez gozdov. To je ''seterfjell'' ali regija poletnega kmetovanja, ki je bila nekoč ključnega pomena tako kot poletni pašnik kot za košnjo sena.<ref>Erling Welle-Strand, ''Adventure Roads in Norway'', Nortrabooks, 1996. {{ISBN|82-90103-71-9}}</ref>}} Medtem ko je prej veliko kmetij imelo svoje lastne seterje, je bolj običajno, da si več kmetov deli posodobljen skupni seter (''fellesseter''). Večina starih seterjev je bila prepuščena propadanju ali pa se uporabljajo kot rekreacijske koče. Ime za navadne planine v večini skandinavskih jezikov izhaja iz staronordijskega izraza ''setr''. V norveščini je izraz ''sæter'' ali ''seter''; v švedščini ''säter''. Ime kraja se na Švedskem pojavlja v več oblikah kot Säter in Sätra ter kot pripone: ''-säter, -sätra, -sätt'' in ''-sättra''. Ta imena se pogosto pojavljajo po vsej Švedski s središčem v porečju Mälaren in v Östergötlandu. Priimek "Satter" izhaja iz teh besed. V osrčju švedske regije selitve živali je najpogosteje uporabljen izraz ''bod'' ali ''bua'' (beseda se uporablja tudi za majhna skladišča in podobno; v sodobni standardni švedščini, ''fäbod''). Najstarejša omemba setra na Norveškem je v sagi ''Heimskringla'', sagi o Olafu II. o potovanju Norveške skozi Valldal v Lesjo.<ref>''Snorre Sturluson: Norges kongesagaer''; prepared by Kjeld-Willy Hansen, John Larsen og Dyre Vaa. Libri Art 1995, s.36.</ref> === Kavkaz in severna Anatolija === [[Image:Vilage near Çaykara, Trabzon.jpg|thumb|right|280px|Poletno naselje vasi Ğorğoras v okrožju Çaykara v provinci Trabzon v Turčiji]] V gozdnatem [[Kavkaz]]u in [[Pontsko gorovje|Pontskem gorovju]] različna ljudstva še vedno v različni meri izvajajo selitev. V razmeroma kratkem poletju prinaša veter s [[Črno morje|Črnega morja]] vlažen zrak v strme doline, ki podpirajo rodovitna travišča na nadmorski višini do 2500 metrov in bogato tundro na nadmorski višini do 3500 metrov. Tradicionalno so bile vasi razdeljene na dve, tri ali celo štiri ločena naselja (eno za vsak letni čas) na različnih višinah gorskega pobočja. Velik del tega podeželskega življenja se je končal v prvi polovici 20. stoletja, ko so [[Mustafa Kemal Atatürk|kemalistične]] in pozneje sovjetske vlade poskušale modernizirati družbe in poudarjati urbani razvoj, namesto da bi ohranile podeželske tradicije. V drugi polovici 20. stoletja je migracija zaradi dela iz Pontskih gora v mesta v Turčiji in zahodni Evropi ter iz severnega Kavkaza v Moskvo dramatično zmanjšala število ljudi, ki živijo s selitvijo. Ocenjuje pa se, da na desettisoče podeželskih ljudi še vedno izvaja te tradicije v vaseh na severnem in jugozahodnem pobočju Kavkaza, na [[Mali Kavkaz|Malem Kavkazu]] v [[Armenija|Armeniji]] in v turški regiji Črnega morja. Nekatere skupnosti še naprej igrajo starodavne migracijske vzorce. Pontski Grki na primer obiščejo območje in samostan Sumela poleti. Turki iz mest v Evropi so zgradili poletno zatočišče na nekdanjem pašniku ''yayla''. V [[Gruzija|Gruziji]] se še vedno izvaja selitev živine, povezane z ovčerejo. Pastirji s svojimi čredami morajo prečkati 2826 metrov visok prelaz Abano iz gorovja Tušeti v ravnice [[Kaheti]]ja.<ref>{{cite news|last1=Chapple|first1=Amos|title=The Mountain Shepherds|url=https://www.rferl.org/a/28817495.html?ltflags=mailer|access-date=29 October 2017|agency=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=October 2017}}</ref> Vse do razpada Sovjetske zveze so za iste namene intenzivno uporabljali Kizlyarsko nižino severnega Dagestana. == Azija == === Afganistan === V osrednjem višavju [[Afganistan]]a, ki obdaja Koh-i-Babo in se nadaljuje proti vzhodu v pogorje [[Hindukuš]]a, so zelo mrzle zime ter kratka in hladna poletja. To visokogorje ima poleti gorske pašnike (''sardsīr''), ki jih napajajo številni majhni potoki in reke. Pozimi so na voljo tudi pašniki v sosednjih toplih nižinah (''garmsīr''), zaradi česar je regija idealna za sezonsko selitev. Afganistansko višavje obsega približno 225.000 km2 poletnih pašnikov, ki jih uporabljajo tako naseljene skupnosti kot nomadski pastirji, kot so [[Paštuni|paštunski]] Kuči. Glavni pašniki v regiji so pašnik Nawur v severni provinci Ghazni (katerega območje je približno 600 km2 na nadmorski višini do 3350 m) ter pašnik Shewa in Mali Pamir v vzhodni provinci Badakšan. Pašnik Mali Pamir, katerega nadmorska višina je nad 4000 m, uporabljajo afganistanski Kirgizi za vzrejo živine.<ref name="icimod">{{cite journal |last1=Ali |first1=Aziz |last2=Shaoliang |first2=Yi |title=Highland Rangelands of Afghanistan: Significance, Management Issues, and Strategies |url=https://lib.icimod.org/api/files/b329e25d-b7b2-439c-b29f-471fde5d2ead/2.HAR.pdf |publisher=International Centre for Integrated Mountain Development |publication-place=Lalitpur, Nepal |pages=10 |access-date=19 October 2021}}</ref> V Nuristanu prebivalci živijo v stalnih vaseh, obdanih z obdelovalnimi polji na namakanih terasah. Večino živine predstavljajo koze. Pastirji jih vsako pomlad odpeljejo na vrsto poletnih pašnikov, medtem ko večina vaščanov ostane, da namakajo terasasta polja in gojijo proso, koruzo in pšenico; delo, ki ga večinoma opravljajo ženske. Jeseni po spravilu žita in sadja živino pripeljejo nazaj na prezimovanje v hlevih. [25] === Iran === [[Image:Shepherds iran.jpg|thumb|right|Iranski pastirji premikajo svoje ovce]] Iransko pleme [[Bahtijari]] je še sredi 20. stoletja prakticiralo ta način življenja. Po vsej gorski verigi [[Zagros]] od [[Azerbajdžan]]a do Arabskega morja se pastirska plemena s svojimi čredami premikajo sem in tja vsako leto glede na letne čase, med svojimi stalnimi domovi v dolini in domovi v vznožju.<ref>Ramazani, Rouhollah (1966). ''The Northern Tier: Afghanistan, Iran and Turkey''. D. Van Nostrand Company: New Jersey, p. 85</ref> ''Qashqai'' (Kaškai) so turško pleme iz južnega Irana, ki se je sredi 20. stoletja še vedno ukvarjalo s selitvijo živali. Pleme naj bi se v starih časih naselilo v provinci Fars blizu [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in do sredine 20. stoletja živelo onkraj gorovja Makran. V svojih letnih selitvah na sveže pašnike so Kaškaji gnali svojo živino z juga na sever, kjer so živeli v poletnih prostorih, znanih kot ''Yeilak'', v visokih gorah od aprila do oktobra. Svoje črede so tradicionalno pasli na pobočjih Kuh-è-Dinarja, skupine gora, ki je del verige Zagros. Jeseni so Kaškaji podrli tabor in zapustili visokogorje, da bi prezimili v toplejših regijah blizu Firuzabada, Kazeruna, Jerrèja, Farašbanda, na bregovih reke Mond. Njihovo zimsko bivališče je bilo znano kot ''Qishlaq''. Migracijo je organiziral in nadzoroval poglavar Kaškajev. Plemena so se izogibala vasi in mest, kot sta [[Širaz]] in [[Isfahan]], saj bi njihove velike črede, ki štejejo sedem milijonov glav, lahko povzročile resno škodo. V 1950-ih naj bi plemena Kaškai skupaj štela 400.000 ljudi.<ref>Ullens de Schooten, Marie-Tèrése. (1956). ''Lords of the Mountains: Southern Persia & the Kashkai Tribe''. Chatto and Windus Ltd. Reprint: The Travel Book Club. London, pp. 53–54, 114–118.</ref>] Od takrat je bilo veliko družbenih sprememb. === Libanon === Primere fiksne selitve živali najdemo v severnem guvernoratu [[Libanon]]a. Mesta in vasi v dolini Kadiša so na povprečni nadmorski višini 1400 metrov. Nekatera naselja, kot sta Ehden in Kfarsghab, se uporabljajo v poletnih obdobjih od začetka junija do sredine oktobra. Prebivalstvo se oktobra preseli v obmorska mesta, ki ležijo v povprečju 200 metrov nad morjem. Preseljevanje je motivirano s kmetijskimi dejavnostmi (zgodovinsko gledano s kulturo murvinih [[sviloprejka|sviloprejk]]). Glavni pridelki v obalnih mestih so oljke, grozdje in citrusi. Za gorska mesta so pridelki poletno sadje, predvsem jabolka in hruške. Drugi primeri selitve živali obstajajo v Libanonu. === Kirgizistan === [[File:Ala-Bel pass, Kyrgyzstan (30629368518).jpg|thumb|right|Jurta v Kirgizistanu]] V [[Kirgizistan]]u je praksa selitve, ki v sovjetskem obdobju nikoli ni prenehala, ponovno oživela v težkih gospodarskih časih po osamosvojitvi leta 1991. Selitev je sestavni del kirgiške nacionalne kulture. [[Kirgizi]] uporabljajo šotor iz volnene klobučevine, znan kot [[jurta]] ali ''jailoo'', medtem ko živijo na teh poletnih pašnikih. Simboliziran je na njihovi državni zastavi. Ti pastirji cenijo fermentirano pijačo iz kobiljega mleka, znano kot [[kumis]]. Orodje, ki se uporablja pri njegovi izdelavi, je soimenjak [[Biškek]]a, glavnega mesta države. === JV in vzhodna Azija === Prakse selitve živali najdemo v zmernih območjih, nad ≈1000 m na območju Himalaja–Hindukuš (v nadaljevanju imenovano Himalaja); in hladno polsuho območje severno od Himalaje, preko tibetanske planote in severne Kitajske do [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Mongolija, Kitajska, Kazahstan, Kirgizistan, Butan, Indija, Nepal in Pakistan<ref>{{Cite journal|date=1 November 2006|title=Transhumance livestock production in the Northern Areas of Pakistan: Nutritional inputs and productive outputs|journal=Agriculture, Ecosystems & Environment|language=en|volume=117|issue=2–3|pages=195–204|issn=0167-8809|last1=Duncan|first1=A.|last2=Rahman|first2=A.|last3=Miller|first3=D.|last4=Frutos|first4=P.|last5=Gordon|first5=I.|last6=Rehman|first6=A.|last7=Baig|first7=A.|last8=Ali|first8=F.|last9=Wright|first9=I.}}</ref> imajo vse preostale kulture za selitev. Ljudstvo [[Burmanci|Bamar]] iz [[Mjanmar]]a je bilo pred prihodom v regijo s selitveno živino. V Mongoliji uporabljajo selitev živali, da bi se izognili izgubam živine med ostrimi zimami, znanimi kot ''zuds''. V regijah Himalaje je selitev živali še vedno temelj za več skoraj samooskrbnih gospodarstev – na primer [[Zanskar]] v severozahodni Indiji, Van Gujjars in Bakarwals v Džamuju in [[Kašmir]]ju v Indiji, Kham Magar v zahodnem Nepalu in Gaddis v regiji Bharmaur v Himačal Pradešu. V nekaterih primerih so lahko razdalje, ki jih prepotujejo ljudje s svojo živino, dovolj velike, da jih označimo za nomadsko pašo. == Oceanija == === Avstralija === V Avstraliji, ki ima veliko kulturo ''station'' (postaj, tj. rančev), živinorejci zagotovijo delovno silo za selitev čred na sezonske pašnike. Transhumantna paša je pomemben vidik kulturne dediščine avstralskih Alp, katerih območje je bilo vključeno na seznam avstralske nacionalne dediščine. Kolonisti so to regijo začeli uporabljati za poletno pašo v 30. letih 19. stoletja, ko je bila nižje paša slaba. Praksa se je nadaljevala v 19. in 20. stoletju, kar je pripomoglo k temu, da je paša v Avstraliji postala uspešna. Transhumantna paša je ustvarila poseben način življenja, ki je pomemben del pionirske zgodovine in kulture Avstralije. Na tem območju so značilnosti, ki spominjajo na transhumantno pašo, vključno z zapuščenimi živinorejskimi kočami, živinorejskimi dvorišči in živinorejskimi potmi.<ref>"Australian Alps National Parks and Reserves, The Alpine Way, Thredbo Village, NSW, Australia (Place ID 105891)"[http://www.environment.gov.au/cgi-bin/ahdb/search.pl?mode=place_detail;place_id=105891]. Australian Heritage Database. Australian Government. Retrieved 12 September 2010.</ref> == Afrika == === Severna Afrika === [[Berberi]] v Severni Afriki so bili tradicionalno poljedelci, ki so živeli v gorah razmeroma blizu sredozemske obale ali prebivalci oaz. Vendar [[Tuaregi]] in [[Zenagi]] iz južne Sahare izvajajo nomadsko selitev. Druge skupine, kot je Chaouis, so izvajale fiksno selitev. === Afriški rog === Na podeželskih območjih Somalci in Afarji v severovzhodni Afriki tudi tradicionalno izvajajo nomadsko selitev. Njihovo pastirstvo je osredotočeno na rejo kamel z dodatno pašo ovac in koz. Klasično, "fiksno" selitev živali izvajajo v Etiopskem višavju. V obdelovalni sezoni zemljišča okoli vasi niso dostopna za pašo. Na primer, kmetje z živino v Dogu'a Tembien <ref name="trans">{{cite journal |title=Transhumance in the Tigray highlands (Ethiopia) |journal=Mountain Research and Development |date=2009 |volume=29 |issue=3 |pages=255–264 |last1=Nyssen |first1=Jan |last2=Descheemaeker |first2=Katrien |last3=Zenebe |first3=Amanuel |last4=Poesen |first4=Jean |last5=Deckers |first5=Jozef |last6=Haile |first6=Mitiku |s2cid=54058639 |doi-access=free }}</ref><ref name="ch28">{{cite book |title=Cattle breeds, milk production, and transhumance in Dogu'a Tembien. In: Geotrekking in Ethiopia's tropical mountains, Chapter 28 |date=2019 |publisher=SpringerNature |location=Cham |doi=10.1659/mrd.00033 |s2cid=199323600 }}</ref> organizirajo letno selitev živali, zlasti proti oddaljenim in prostranim pašnikom, globoko v dolinah (kjer trava zgodaj zraste zaradi temperature) ali vrhovom gora. Živina bo tam ostala čez noč (transhumance) z otroki in nekaj odraslimi, ki jo bodo čuvali. [[File:Kayeh_Be'ati,_"red_caves"_in_Adigrat_Sandstone,_near_Gelebeda.jpg|thumb|right| "Rdeče jame" ali Kayeh Be'ati v peščenjaku Adigrat, priljubljena destinacija za selitev]] Na primer, govedo Addi Geza'iti (2580 m) vsako deževno sezono pripeljejo v sotesko reke Tsaliet (1930 m), ki ima gosto vegetacijo. Govedorejci postavijo ograde za govedo in prostore za spanje, pogosto v skalnih zavetjih. Živina ostane tam do žetve, ko jo potrebujejo za mlatev in ko je strnišče na voljo za pašo. Veliko goveda Haddinnet in tudi Ayninbirkekin v Dogu'a Tembien je pripeljanih do vznožja strmine v Ab'aru. Govedo se tam zadržuje na širokih pašnikih. Nekateri rejci goveda se preselijo daleč navzdol v odprte gozdove in postavijo svoj tabor v velikih jamah v peščenjaku. === Vzhodna Afrika === Skupnost Pokot so polnomadski pastirji, ki živijo predvsem v severozahodni [[Kenija|Keniji]] in okrožju Amudat v [[Uganda|Ugandi]]. Skupnost izvaja nomadsko selitev živali s sezonskimi selitvami med travniki Kenije (podokrožje Severni Pokot) in Ugande (okrožja Amudat, Nakapiripirit in Moroto) (George Magak Oguna, 2014). [[Masaji]] so polnomadski ljudje, ki živijo predvsem v Keniji in severni [[Tanzanija|Tanzaniji]] in imajo kulture selitve živali, ki se vrtijo okoli njihovega goveda. === Nigerija === [[File:Fulani herdsman.jpg|thumb| Fulanski pastir žene svojo živino]] ''Fulani'' je beseda Hausa za pastirska ljudstva [[Nigerija|Nigerije]], ki pripadajo selitveni etnični skupini Fulbe. Fulani redijo večino nigerijskega goveda, tradicionalno ocenjenega na 83 % pašnega, 17 % vaškega goveda in 0,3 % primestnega goveda). <ref name=":0">{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> Govedo opravlja več vlog v kmetijsko-pastirskih skupnostih, zagotavlja meso, mleko in vlečno energije, medtem ko prodaja živine ustvarja dohodek in zagotavlja zavarovanje pred nesrečami. Imajo tudi ključno vlogo pri statusu in prestižu ter pri utrjevanju družbenih odnosov, kot so sorodstvo in zakon. Za pastirje je govedo glavno premoženje gospodinjstev. Pastirstvo kot način preživetja je zaradi spreminjajočih se družbenih, gospodarskih, političnih in okoljskih razmer pod vse večjim pritiskom po vsej Afriki. Pred 50. leti 20. stoletja je obstajal simbiotski odnos med pastirji, pridelovalci pridelkov in njihovim okoljem s pastirji, ki so se ukvarjali s selitvijo živali. Med sušnim obdobjem so se pastirji selili v južne dele območja gvinejske savane, kjer je bilo veliko pašnikov in nižja gostota poljedelcev. V deževnem obdobju so se ta območja soočila z velikim izzivom afriške živalske tripanosomiaze, ki jo prenašajo [[muha cece|muhe cece]], zato so se pastirji selili, da bi obiskali kmetijska zemljišča v območju savane severnega [[Sudan]]a, kjer so lokalno kmetijsko skupnost oskrbovali z mlečnimi izdelki. Vzajemno je kmetijska skupnost oskrbovala pastirje z žitom, po žetvi pa je bilo dovoljeno, da se živina pase na ostankih pridelka na poljih, pri čemer je za seboj puščal dragocen gnoj. === Angola === V južni Angoli ima več ljudstev, predvsem Ovambo in del Nyaneka-Khumbi, kulture, ki so v celoti organizirane v skladu s prakso selitve.<ref>Eduardo Cruz de Carvalho & Jorge Vieira da Silva, "The Cunene Region: Ecological analysis of an African agropastoralist system", in Franz-Wilhelm Heimer (ed.), ''Social Change in Angola'' (1973). München: Weltforum Verlag. pp. 145–191</ref> === Lesoto === [[File:High mountain Shepherds.jpg|thumb| Visokogorski pastirji v Lesotu]] Tradicionalno gospodarstvo Basoto v Lesotu temelji na vzreji goveda. Izvajajo sezonsko selitev med dolino in visokimi planotami Maloti (bazaltne gore Lesota). Pritisk na pašnike se je povečal zaradi povečanja števila prebivalcev, pa tudi zaradi gradnje velikih akumulacijskih jezov v teh gorah, da bi zagotovili vodo za suho industrijsko središče Južne Afrike. Naraščajoči pritisk na pašnike prispeva k degradaciji občutljivih travišč in lahko prispeva k sedimentaciji v umetnih jezerih. Tradicionalni vzorec selitve živali se je spremenil.<ref name="Quinlan Morris 1994">{{cite journal | last1=Quinlan | first1=T. | last2=Morris | first2=C.D. | title=Implications of changes to the transhumance system for conservation of the mountain catchments in eastern Lesotho | journal=African Journal of Range & Forage Science | volume=11 | issue=3 | year=1994 | doi=10.1080/10220119.1994.9647851 | issn=1022-0119 | pages=76–81}}</ref> === Južna Afrika === [[File:Richtersveld World Heritage Site, Matjieshuts at Glybank near Kuboes.JPG|thumb| Haru Oms v Glybank blizu Kuboesa v Richtersveldu]] V Južni Afriki se selitveni način življenja [[Ljudstvo Nami|ljudstva Nami]] iz plemena [[Kojkoji]] nadaljuje v Richtersveldu, gorski puščavi blizu atlantske obale na severozahodnem območju države. Na tem območju se ljudje selijo sezonsko (trikrat ali štirikrat na leto) s čredami ovac in koz. Transhumanca temelji na majhnih družinskih enotah, ki vsako leto uporabljajo iste kampe. Prenosni kupolasti šotor, imenovan ''Matjieshut'' (v afrikanščini pomeni "hiša za podstavke") ali ''Haru Oms'' (kar pomeni "hiša v naglici" v jeziku Nami), je značilnost kulture Kojkoji. Ta bivališča uporabljajo v svojih sezonskih kampih v Richtersveldu. Sestavljen je iz okvirja, ki je tradicionalno prevlečen z zastirkami iz rogoza. V 21. stoletju ljudje včasih uporabljajo različne proizvedene materiale. Zaradi priznanja njegovega pomena je bil Richtersveld uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO World Heritage List">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1265 |publisher=UNESCO |title=Richtersveld Cultural and Botanical Landscape |access-date=27 December 2012}}</ref> == Severna Amerika == V južnih [[Apalači]]h v Združenih državah v 19. in zgodnjem 20. stoletju so naseljenci pogosto pasli živino, zlasti ovce, na travnatih plešastih vrhovih gora, kjer prevladuje divji oves. Zgodovinarji domnevajo, da so ti "plešasti" ostanki starodavnih pašnikov za bizone (ki so jih verjetno vzdrževala zgodnja domorodna ljudstva Severne Amerike). Zaradi pomanjkanja selitve so te plešaste gore od konca 20. stoletja prekrili gozdovi. Ni jasno, ali si bodo prizadevali za ohranitev teh zgodovinskih upravljanih ekosistemov. Transhumana, ki se v večini primerov opira na uporabo javnega zemljišča, je še naprej pomembna živinorejska praksa v zahodnih Združenih državah.<ref name="Huntsinger"> Huntsinger, L., Forero, L. and Sulak A. (2010). "Transhumance and pastoralist resilience in the western United States". ''Pastoralism: Research, Policy, and Practice'' '''1''':10–37 </ref> V severnih območjih je ta tradicija temeljila na selitvi čred v višje ležeče z ozelenitvijo visokogorskih pašnikov spomladi in poleti. Te vzpetine so del velikih javnih zemljišč, ki so pogosto v pristojnosti Zavoda za gozdove Združenih držav Amerike. Pozimi črede uporabljajo nižinske stepe ali puščave, pogosto tudi vladna zemljišča v pristojnosti Urada za upravljanje zemljišč. V Kaliforniji in Teksasu je zaradi različnega zgodovinskega razvoja teh območij večji delež območja v zasebni lasti. Splošni vzorec je, da poleti rančarske družine, najeti pastirji ali najeti kavboji potujejo v gore in poleti ostanejo v taborišču. Prav tako lahko redno obiskujejo gorski ranč in uporabljajo prikolice za prevoz konjev za uporabo v visokogorju. [[File:Cowboy4.jpg|thumb| Kavboj, ki pase živino v Montani]] Tradicionalno so na ameriškem zahodu pastirji preživeli večino leta z ovčjo čredo in v vsakem letnem času iskali najboljšo krmo. Ta vrsta pastirstva je dosegla vrhunec v poznem 19. stoletju. Črede govedi in ovc na splošno temeljijo na zasebnih zemljiščih, čeprav je to lahko majhen del celotnega obsega, če so vključene vse sezone. Nekateri kmetje, ki so redili ovce, so zaposlili baskovske pastirje, da so skrbeli za črede, vključno z upravljanjem selitev med pašniki.<ref>Starrs, P. F. (1998). ''Let the Cowboy Ride''. Johns Hopkins University Press.</ref> Delavci iz Peruja, Čila (pogosto ameriški staroselci) in Mongolije so zdaj prevzeli vloge pastirjev; Baski so kupili lastne ranče ali se preselili za delovna mesta v mesto. Pastirji poleti odpeljejo ovce v gore (dokumentirano v filmu ''Sweetgrass'' iz leta 2009), pozimi pa v puščavo, včasih pa uporabijo strnišče posevkov in pašnik na zasebnem zemljišču, ko je na voljo. V Združenih državah obstaja več različnih oblik selitve živali: Ljudstvo Navajo se je začelo ukvarjati s selitvijo živali v 1850-ih, potem ko so bili izgnani iz svoje tradicionalne domovine v dolini reke San Juan. Vzdržujejo veliko ovac.<ref>{{cite journal|author= Farmer, J. |url=https://www.americanscientist.org/article/erosion-of-trust |title=Erosion of Trust |doi=10.1511/2010.85.348 |journal=American Scientist |volume=98|issue=4|page=348|access-date=12 September 2010|doi-broken-date=28 February 2022 }}</ref> V Kaliforniji ima domači ranč običajno več zasebnega zemljišča, predvsem zaradi zapuščine španskega sistema dodeljevanja zemljišč. Iz tega razloga obsežne površine sredozemskega hrastovega gozda in travnikov upravljajo ranči, katerih gospodarstvo je odvisno od poletnega območja na državnih zemljiščih pod jurisdikcijo ameriške službe za gozdove.<ref>Sulak, A. and Huntsinger, L. (2007). "Public lands grazing in California: untapped conservation potential for private lands?" ''Rangelands'' '''23'''(3):9–13.</ref> == Južna Amerika == [[File:Gauchos in Calchaquí Valleys, Argentina 04.jpg|thumb|Gavči v dolinah Calchaquí v Argentini]] Južnoameriška selitev se delno opira na "kavbojske" primerke, ''[[gaučo]]'' iz Argentine, Urugvaja, Paragvaja in (s črkovanjem "gaúcho") južne Brazilije, ''[[llanero]]'' iz Venezuele in ''[[huaso]]'' iz Čila. Selitev živali se trenutno izvaja vsaj v Argentini, Čilu, Peruju in Boliviji<ref>Andaluz Westreicher, Carlos, Mérega, Juan Luis, y Palmili, Gabriel, ''The Economics of Pastoralism: Study on Current Practices in South America'', 2007, ''Nomadic Peoples'', volume 11, issue 2 (Print), 1752–2366 (Online) [https://www.academia.edu/4176090/Cattle_ranching_conservation_and_transhumance_in_the_Brazilian_Pantanal], page = 87</ref> ter v brazilskem [[Pantanal]]u.<ref>{{Cite journal| author = de Abreu, Urbano Gomes Pinto; McManus, Concepta; y Santos, Sandra Aparecida | title = Cattle ranching, conservation and transhumance in the Brazilian Pantanal| year = 2010| journal = Pastoralism| volume = 1| issue = 1| id = pp. 99–114. (print), 2041-7136 (online)}}</ref> Vključuje predvsem premik goveda v Pantanalu in v delih Argentine. V [[Altiplano|Altiplanu]] so skupnosti domorodnih prebivalcev odvisne od vzreje kamel, zlasti lam. Črede koz se upravljajo s selitvijo v severnem Neuquénu in južni Mendozi, medtem ko se ovce bolj uporabljajo v patagonskih ravnicah. Criollos in domorodna ljudstva uporabljajo prakse transhumance na območjih Južne Amerike. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Jones, Schuyler. "Transhumance Reconsidered". Journal of the Royal Anthropological Institute, London, 2005. *Jones, Schuyler. Men of Influence: Social Control & Dispute Settlement in Waigal Valley, Afghanistan. Seminar Press, London & New York, 1974. *{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/DOCREP/006/Y4856E/y4856e06.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Asia] * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/docrep/t6260e/t6260e02.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Africa] *[https://web.archive.org/web/20090331200354/http://museums.ncl.ac.uk/roman_africa/TRANSHUM.HTM Transhumance and 'The Waiting Zone' in North Africa] *[https://web.archive.org/web/20060228100800/http://www.australianalps.deh.gov.au/publications/cultural-values/pubs/cultural-values.pdf Limited traditional transhumance in Australia] * [http://anthro.palomar.edu/subsistence/sub_3.htm Pastoralism] *[https://web.archive.org/web/20081114210429/https://usinfo.state.gov/products/pubs/geography/geog12.htm Short mention of transhumance in North America] * [http://www.alporama.ch Swiss land registry of alpine pastures (German)] * [http://www.madrid-guide-spain.com/la-transhumancia.html La transhumancia in Madrid Spain] * [https://www.merano-suedtirol.it/en/schnalstal-valley/summer/culture/annual-transhumance-in-schnalstal-valley/ The transhumance from Schnals Valley (Italy) to Ötz Valley (Austria)] [[Kategorija:Nomadi]] [[Kategorija:Živinoreja]] kdzmd4rr10oncqvqcwjb6u73kdm9skw 0 521337 5726333 5720473 2022-08-01T08:59:25Z Smoothcheeks 209490 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} '''Gábor Kósa''' (rojen 31. januarja 1971) je madžarski zgodovinar religij, izredni profesor na Fakulteti za humanistiko Univerze Eötvös Loránd, Oddelek za kitajske študije. (Kitajsko ime: '''Kāng Gāobǎo'''; tradicionalna kitajščina: 康高寶; poenostavljena kitajščina: 康高宝.)<ref name=":0">{{Cite web|title=Köztestületi tagok|url=http://mta.hu/koztestuleti_tagok|access-date=10 October 2021|website=mta.hu|language=hu}}</ref> == Kariera == Gábor Kósa, rojen v Budimpešti, je magistriral iz angleščine (1995), kitajščine (1997) in verskih študij (2011). Leta 2006 je zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom `Terminološka analiza kitajskih besedil, povezanih z manihejstvom' (v madžarščini: A manicheizmussal kapcsolatos kínai nyelvű szövegek terminológiai elemzése). Med letoma 1999 in 2008 je poučeval na Budhistická Vysoká Škola "Tan Kapuja" . Od leta 2009 dela na univerzi Eötvös Loránd, trenutno kot izredni profesor. Kósa je prejel podoktorsko štipendijo Japonskega združenja za promocijo znanosti (JSPS, 2008–2009) in tajvanske fundacije Chiang Ching-kuo za mednarodno izmenjavo znanstvenih del (2010–2012). V letih 2014–2015 je bil štipendist EURIAS pri Centru za raziskave umetnosti, družboslovja in humanistike (CRASSH) Univerze v Cambridgeu. V letih 2020–21 je bil član Rogerja E. Coveyja za vzhodnoazijske študije na Inštitutu za napredne študije (IAS, Princeton).<ref>{{Cite web|url=http://www.crassh.cam.ac.uk/people/profile/gabor-kosa|title=Gabor Kosa – CRASSH|access-date=29 September 2021|website=www.crassh.cam.ac.uk}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.2018-2019.eurias-fp.eu/fellows/gabor-kosa|title=Gábor Kósa {{!}} European Institutes for Advanced Study (EURIAS) Fellowship Programme {{!}} 2018–2019|access-date=29 September 2021|website=www.2018–2019.eurias-fp.eu}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.ias.edu/scholars/gabor-kosa|title=Gabor Kosa – Scholars {{!}} Institute for Advanced Study|date=6 March 2020|language=en|access-date=29 September 2021|website=www.ias.edu}}</ref> Je član raziskovalne skupine Silk Road na Univerzi ELTE, je partnerski raziskovalec v projektu Avstralskega raziskovalnega sveta z naslovom „Manichaean Liturgical Texts and Practices from Egypt to China". Je eden od urednikov madžarske revije z naslovom Távol-keleti Tanulmányok (Vzhodnoazijske študije).Od leta 2019 deluje kot glavni urednik Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae.Je član Odbora za orientalske študije na Madžarski akademiji znanosti.<ref>{{Cite web|url=http://tavolkeletiintezet.elte.hu/silkroad/index.php?menu=tagok&lang=en|title=Budapest Centre for Buddhist Studies, Budapest|access-date=10 October 2021|website=tavolkeletiintezet.elte.hu}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://researchers.mq.edu.au/en/projects/liturgical-texts-and-practices-in-the-ancient-world|title=Liturgical texts and practices in the ancient world|language=en|access-date=10 October 2021|website=Macquarie University}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://ojs.elte.hu/tkt|title=Távol-keleti Tanulmányok|access-date=10 October 2021|website=ojs.elte.hu}}</ref> Njegovo glavno raziskovalno področje vključuje kitajsko mitologijo, starodavne kitajske šamanistične (wu) prakse in kitajski maniheizem.<ref>{{Cite web|url=https://elte.academia.edu/GaborKosa|title=Gábor Kósa {{!}} Eötvös Loránd University - Academia.edu|access-date=29 September 2021|website=elte.academia.edu}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://m2.mtmt.hu/gui2/?type=authors&mode=browse&sel=10029437|title=Magyar Tudományos Művek Tára|access-date=10 October 2021|website=m2.mtmt.hu}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://gaborkosa.academia.edu/|title=Gábor Kósa|access-date=19 February 2022|website=gaborkosa.academia.edu}}</ref> == Pomembne publikacije == === v madžarščini === * „A manicheizmus Kínában.” In: Hamar Imre (szerk.) 2000. ''Mítoszok és vallások Kínában''. [Sinológiai Műhely 1.] Budapest: Balassi Kiadó, 90–122. * „Sámánizmus és mitológia az ókori Chu államban.” In: Puskás Ildikó (szerk.) 2000. ''Állandóság a változásban. T'ung-pien. Tőkei Ferenc születésnapjára''. Budapest: Politika + Kultúra Alapítvány, 398–428. * „Matuzsálem a Jangce partján.” In: Birtalan Ágnes – Yamaji Masanori (szerk.) 2001. ''Orientalista Nap 2000''. Budapest: MTA Orientalisztikai Bizottság – ELTE Orientalisztikai Intézet, 78–95. * „Exorcizmus és sámánizmus az ókori Kínában.” In: Csonka-Takács Eszter – Czövek Judit – Takács András (szerk.) 2002. ''Mir-susnē-khum. Tanulmánykötet Hoppál Mihály tiszteletére''. Budapest: Akadémiai Kiadó. 2. kötet, 806–833. * „A mágikus, a szellemi és a varázslatos. A ''ling'' szó jelentésének vizsgálata a ''Jiuge'' versciklus alapján.” In: Hamar Imre – Salát Gergely (szerk.) 2003. ''Kínai nyelv és irodalom.Tanulmányok Csongor Barnabás születésének 80. évfordulójára''. [Sinológiai Műhely 4.] Budapest: Balassi Kiadó, 38–65. * „Halandó halhatatlanok. A ''xian''-halhatatlanság képzete a ''Baopuzi'' 2. fejezetének tükrében.” In: Hamar Imre – Salát Gergely (szerk.) 2004. ''Kínai filozófia és vallás a középkor hajnalán''. Budapest: Balassi Kiadó, 77–136. * „Sámánizmus a Tang-kor előtti Kínában.” In: Hoppál Mihály – Szathmári Botond – Takács András (szerk.) 2006. ''Sámánok és kultúrák''. Budapest: Gondolat Kiadó, 296–360. * „Creatio ex gigante – a kínai Pangu-mítosz forrásai.” ''Vallástudományi Szemle'' 2007/2: 142–174. * „A létezők átváltozása” –– A pillangó motívuma a ''Zhuangzi''ben.” ''Vallástudományi Szemle'' 2008/1: 91–106. * „Az öröklét gyümölcsei” − Kínai nyelvű manicheus töredékek a Turfán-medencéből.” ''Távol-keleti Tanulmányok'' 2009/1: 49–68. * „A Hatalmas Felhő Fényessége” – áttekintés a kínai buddhizmus és manicheizmus viszonyáról a történeti források tükrében. (Buddho-Manichaica III).” In: Hamar I. – Salát Gergely (szerk.) 2009. ''Kínai történelem és kultúra – Tanulmányok Ecsedy Ildikó emlékére''. (Sinológiai Műhely 7.) Budapest: Balassi Kiadó, 115–135. === v angleščini === * “In Search of the Spirits. Shamanism in China before the Tang dynasty. Part I.” ''Shaman'' ''(Journal of the International Society for Shamanistic Research)'' 8.2. (2000) 131–179. * “Open Wide, Oh, Heaven's Door! Shamanism in China before the Tang dynasty. Part II.” ''Shaman'' ''(Journal of the International Society for Shamanistic Research)'' 9.2. (2001) 169–197. * “The Shaman and the Spirits. The Meaning of the Word ‘ling’ in the ''Jiuge'' poems.” ''Acta Orientalia Hung''. 56.2–4. (2003) 275–294. * “Pangu’s Birth and Death as Recorded in a Tang Dynasty Buddhist Source.” ''Archiv Orientální'' / ''Oriental Archive'': ''Quarterly Journal of African and Asian Studies'' 77.2. (2009) 169–192. * “Peacocks under the Jewel-tree − New hypotheses on the Manichaean painting of Bezeklik (Cave 38).” ''Journal of Inner Asian Art and Archaeology'' 4 (2011) 135–148. * “The ‘Sea of Fire’ as a Chinese Manichaean metaphor — Source materials for mapping an unnoticed image.” ''Asia Major'' 24.2 (2011) 1–52. * “The protagonist-catalogues of the apocryphal Acts of Apostles in the Coptic Manichaica –– a re-assessment of the evidence.” In: Bechtold E. and Gulyás A. and Hasznos A. (eds.) 2011. ''From Illahun to Djeme. Papers Presented in Honour of Ulrich Luft''. Oxford: Archaeopress, 107–119. * “Buddhist and pseudo-Buddhist motifs in the Chinese Manichaean ''Hymnscroll''.” In: Bellér-Hann, Ildikó and Rajkai Zsombor (eds.) 2012. ''Frontiers and boundaries –– Encounters on China’s margins.'' Wiesbaden: Harrassowitz, 49–69. * “Atlas and Splenditenens in the Cosmology Painting.” In: Michael Knüppel und Luigi Cirillo (eds.) 2012. ''Gnostica et Manichaica. Festschrift für Aloïs van Tongerloo. Anläßlich des 60. Geburtstages überreicht von Kollegen, Freunden und Schülern''. (Studies in Oriental Religions 65.) Wiesbaden: Harrassowitz, 63–88. * “Translating the ''Eikōn''. Some considerations on the relation of the Chinese Cosmology painting to the ''Eikōn''.” In: Laut, Jens Peter / Röhrborn, Klaus (Hrsg.) 2014. ''Vom Aramäischen zum Alttürkischen. Fragen zur Übersetzung von manichäischen Texten. Vorträge des Göttinger Symposium vom 29./30. September 2011''. Berlin, New York: De Gruyter (Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften zu Göttingen, N. F.), 49–84. * “Buddhist Monsters in the Chinese Manichaean ''Hymnscroll'' and the ''Pumen'' chapter of the ''Lotus sūtra''.” ''The Eastern Buddhist'' 44 (2014) 27–76. * “The Iconographical Affiliation and the Religious Message of the Judgment Scene in the Chinese Cosmology Painting.” In: Zhang Xiaogui 张小贵 (chief editor)，Wang Yuanyuan 王媛媛 and Yin Xiaoping 殷小平 (eds.) 2015. ''San yi jiao yanjiu –– Lin Wushu jiaoshou guxi jinian wenji'' 三夷教研究——林悟殊教授古稀纪念文集 (Researches on the Three Foreign Religions ––Papers in Honour for Prof. Lin Wushu on His 70th Birthday.) Lanzhou: Lanzhou Daxue Chubanshe (Ou-Ya lishi wenhua wenku 欧亚历史文化文库》[Treasures of Eurasian History and Culture]), 77–161. * "The Manichaean ‘New Paradise’ in Text and Image." ''Crossroads'' 13 (2016) 27–113. * "Near Eastern Angels in Chinese Manichaean Texts." ''Orientierungen / Zeitschrift zur Kultur Asiens 30 (2018 [2019]) 43–71.'' * "The Qing Corpus of Manichaean Texts from Fujian." ''Ming Qing'' ''Studies'' 2020: 85–126. * "Zarathuštra in the Chinese Manichaean Manuscripts from Fujian." ''Quaderni di Studi Indo-Mediterranei'' XII (2019 [2021]): 135–171. === v kitajščini === * "Monijiao shenpan huihua er zhen 摩尼教审判绘画二帧 [Two Manichaean Judgment Scenes]." [Trans. You Xiaoyu] ''Zhongshan Daxue Xuebao (Shehui kexue ban)'' 中山大学学报(社会科学版) 61/4 (2021): 120–130. * "ʻXiabuzan’ yiti tanmi –– Fujian Monijiao wenshu zhong de Xiabuzan yinwen bianxi 《下部赞》异本探秘–––福建摩尼教文书中的《下部赞》引文辨析 [Another Hymnscroll? Some Hymnal Quotations in the Manichaean Corpus from Fujian]." (Trans. Ma Xiaohe 马小鹤) ''Shaoxing Wenli Xueyuan xuebao'' 绍兴文理学院学报 41/9: 1–12. === v japonščini === * “Uchū-zu no ‘Kōki no hojisha’ ni tsuite 宇宙図の「光輝の保持者」について [Splenditenens in the Cosmology painting]." (Trans. Dr. Inoue Takami) In: Yoshida Yutaka 吉田豊 and Furukawa Shōichi 古川 攝一 (eds.) 2015. ''Chūgoku kōnan Manikyō kaiga kenkyū'' 中国江南マニ教絵画研究 [Studies of the Chinese Manichaean paintings of South Chinese origin preserved in Japan]''.'' Kyoto: Rinsen, 292‒302. * “Uchū-zu no Atorasu ni tsuite 宇宙図のアトラスについて [Atlas in the Cosmology painting]." (Trans. Dr. Inoue Takami) In: Yoshida Yutaka 吉田豊 and Furukawa Shōichi 古川 攝一 (eds.) 2015. ''Chūgoku kōnan Manikyō kaiga kenkyū'' 中国江南マニ教絵画研究 [Studies of the Chinese Manichaean paintings of South Chinese origin preserved in Japan]''.'' Kyoto: Rinsen, 261‒274. * “Chūgoku no Manikyō uchū-zu ni egakareta sabaki no bamen: zuzō no kigen to shūkyō-tekina messēji 中国のマニ教宇宙図に描かれた裁きの場面''':''' 図像の起源と宗 教的なメッセージ.” [The Judgment Scene in the Chinese Manichaean Cosmology Painting and its Religious Message]." (Trans. Ikematsu-Papp Gabriella 池松パプガブリエラ and Ikematsu Hiroshi 池松 裕史) In: Yoshida Yutaka 吉田豊 and Furukawa Shōichi 古川 攝一 (eds.) 2015. ''Chūgoku kōnan Manikyō kaiga kenkyū'' 中国江南マニ教絵画研究 [Studies of the Chinese Manichaean paintings of South Chinese origin preserved in Japan]''.'' Kyoto: Rinsen, 275‒291. == Reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kósa, Gábor}} [[Kategorija:Sinologi]] [[Kategorija:Madžarski zgodovinarji]] rus8t2s3tj1tvqs7r7ozuu4p2589qkf 1 521524 5726271 5725888 2022-08-01T04:33:45Z Marjan Tomki SI 190558 /* Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{Število ogledov}} == Satelitska slika == Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST) :Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST) == Slike == Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST) :Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:45, 22. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST) ::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST) :::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST) == Diferenciacija == @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST) :Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 02:51, 24. julij 2022 (CEST) == Spartan == Po podatkih 24ur in Flightradar sta Spartana skupno naredila 4 odmete; 2 včeraj in 2 danes. Zadnji odmet je bil pred pol ure. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 24. julij 2022 (CEST) :Ok, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 24. julij 2022 (CEST) == Ime letala == Nekaj mi ni jasno. Kako se imenuje letalo? V tem članku je canadier, wiki članek je bombardier, za Nemce je viking, za Italijane canadair. Vsako od teh poimenovanj ima seveda svoj vzrok in pomen, vendar – katero je pravilno? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:46, 24. julij 2022 (CEST) :Daleč najbolj uveljavljeno pomenovanje je {{ill|Canadair CL-415|en}}. Ne vem, zakaj imamo mi članek na Bombardier 415. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 24. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Canadier je najbolj pogosto poimenovanje v slovenskih medijih in literaturi. Bombardier je nadpomenka, kasneje je letalo namreč izdelovalo to podjetje in je pogosto poimenovanje tudi za ostale tipe letal te znamke. Italijani in mi ga imenujemo po originalnemu izdelovalcu, <s>od kje je pa ime prišlo Nemcem pa ne bi znal točno povedati (verjetno kakšna asociacija na kljun letala oz. vikinški drakar).</s> Nemci pa ga imenujejo po predelovalnem podjetju Viking, ki je letala nadgradila z elektroniko (tip CL415EAF) Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:46, 24. julij 2022 (CEST) ::Sicer pa opažam, da se zapisuje tudi kar generično ''kanader''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:54, 24. julij 2022 (CEST) :::Hvala za razlago. Meni se zdi ''canadier'' malce popačeno, čeprav je res najbolj pogosto. Morali bi izbirati med ''canadair'' in ''kanader''. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:56, 25. julij 2022 (CEST) ::::Se strinjam. Glej tudi mnenje v Jezikovni svetovalnici.[https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5991/kako-naglasiti-besedo-kanader] [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:21, 31. julij 2022 (CEST) == Galerija == @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Ne razumem zakaj si mi odstranil galerijo, navsezadnje so slike izredno pomemben del vsakega članka, da prikažejo še neko vizualno podobo. Za razlago si mi navedel: "imamo zbirko" + neko pravilo iz <u>angleške</u> wiki. 1. kateri običajni uporabnik bo šel na wiki commons in si pogledal slike? Grem stavit, da 99 % bralcev (ne urednikov) niti ne ve kaj je Zbirka oz. Commons. 2. to pravilo tako ali tako ni na slo. wiki, se pa z njim tudi ne strinjam, saj kot sem že skoraj napisal, slike koristijo. Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih brez galerije slik na koncu članka. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:46, 25. julij 2022 (CEST) :P.S.: sploh pa iz tistega pravila: "Generally, a gallery or cluster of images should not be added so long as there is space for images to be effectively presented adjacent to text. A gallery section may be appropriate in some Wikipedia articles if a collection of images can illustrate aspects of a subject that cannot be easily or adequately described by text or individual images." — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:48, 25. julij 2022 (CEST) :{{komentar}} Kot prvo se strinjam s komentarjem, da tega pravila ni in ta ne bo odločal o vključitvi. Postavljanje neimplementiranih pravil iz enwiki na slwiki je včasih že povzročilo iskrice. Menim, da je članek dovolj dolg, da se vključi kakovostne posnetke, ki pa niso kar vsi iz kategorije (npr: [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 5.jpg]] ter [[:Slika:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg]] nimata take uporabnosti, sploh prva). "Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih" pa se nanaša na zadnji odstavek, včasih si je dela težko predstavljati brez slik, detajli pa ti tu razkrijejo zgodbo, ki jo delo ponuja. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:50, 25. julij 2022 (CEST) ::Se zelo strinjam, da slike koristijo, obenem pa menim, da jih je treba vključiti na ustrezna mesta in da morajo ponazarjati vsebino članka. Tudi če stran [[:en:GALLERY]] še ni prevedena, imamo slogovno smernico [[WP:SLIKE]], v kateri je jasno zapisano: "Slike morajo biti ustrezne in relevantne v kontekstu teme, ne pa predvsem dekorativne" in "Pretirano velike galerije v člankih niso zaželene. Predstavljanju večjega števila večpredstavnostnih vsebin je namenjena Zbirka." --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:03, 25. julij 2022 (CEST) :::Meni so se te slike zdele relevantne, galerija pa tudi ni bila pretirano velika, imela je namreč le 9 slik, od tega dva videoposnetka. Slike nisem hotel dodajati na naključna mesta v članku, ker iz njih ni razvidno iz katerega dne so + v članku ni dovolj prostora. Galerijo bom povrnil in odstranil tisto sliko za ketero @A09 pravi, da "sploh ni uporabna", druga se mi zdi primerna saj se levo zgoraj tudi vidi dim kamor helikopterja letita. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:39, 25. julij 2022 (CEST) ::::{{komentar}}: Nisem tako mislil, je pa motivsko morda neprimernejša kakor ostale. Vsekakor pri takih tematikah posameznik nima skupne zadnje besede, zato ne jemati mojega mnenja kot absolutnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:52, 25. julij 2022 (CEST) :::::Saj ga ne, tudi jaz nisem mislil tečno izpasti (sedaj ko zgornje ponovno berem se res tako zdi), nekako le poskušam doseči nek konsenz, da bomo vsi zadovoljni. Tudi nimam nič proti, če se kakšno sliko iz galerije prestavi na ustreznejše mesto. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:08, 25. julij 2022 (CEST) :To je problem pri teh slikah, da ni razvidno ne katerega dne ne na kateri lokaciji so bile posnete. Za splošno ponazoritev požara in gašenja bi bile mogoče primerne, za ilustracijo posameznih navedb v članku pa niti ne. S tega vidika se mi zdijo naključno nabrane in ne razumem čisto smisla te galerije. Kako pa je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:23, 25. julij 2022 (CEST) Slike iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' so ustrezne in relevantne v kontekstu teme (požar(i) na Krasu 2022), tista iz leta 2013 pa pač ne. Kot pravi GeographieMan, številko slik nikakor ni bilo preveliko. Za tiste, ki jih je posnela Slovenska vojska, je znana približna lokacija, omenjena v članku na njihovi strani (območje Miren - Kostanjevica). Ni mi jasno, zakaj se ti brez mikrolokacije zdijo neuporabne. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:44, 25. julij 2022 (CEST) :No, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo dveh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen: ::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]] ::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:30, 25. julij 2022 (CEST) :Vrtimo se v krogu. Še enkrat: Kako je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? Po kakšnem kriteriju si ocenil, da "številko slik nikakor ni bilo preveliko"? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:52, 25. julij 2022 (CEST) ::[[WP:SLIKE]] tega ne veleva. Pravi le, da so avtentične, kar slike so. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:58, 25. julij 2022 (CEST) :::OK. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:08, 25. julij 2022 (CEST) :::Samo še to bi dodal, kar dejansko piše o avtentičnosti: "Slike morajo biti videti kot to, kar naj bi ponazarjale, ne glede na to, ali so dokazljivo avtentične.". Ne da bi bilo na tem mestu posebej relevantno, ampak da ne bo pomote. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:34, 25. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: izbral sem pač tiste, ki so izgledale najbolj kvalitetne in ponujajo dober vpogled v dogodek, nisem uporabil nobene posebne znanstvene metode :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:20, 25. julij 2022 (CEST) :::Ok, potem verjetno ne bo nič narobe, če jih še jaz dodam par, ki se mi zdijo najbolj kvalitetne? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:26, 25. julij 2022 (CEST) ::::Seveda, da jih lahko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:32, 25. julij 2022 (CEST) :::Hvala za dovoljenje. Žal nisem našel nič primernega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:46, 25. julij 2022 (CEST) == Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše == V razdelku [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Požar na Krasu (2022)#Odprava škode]], je v razdelku Slovenija zapis o tem, da je predsednik vlade Robert Golob napovedal spremembo zakona o gasilstvu, ki pa vsebinsko ne spada v razdelek o obnovi, ampak v razdelek s podobnim imenom, kot je tu. V ta razdelek bi spadal tudi razmislek o tem, ali oziroma kako izboljšati sposobnosti Slovenije za gašenje iz zraka, npr. na osnovi tega vira. <ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/kaj-naj-kupi-slovenija-na-izbiro-so-kanader-spartan-zracni-traktor-helikopter/635306 |title=Kaj naj kupi Slovenija? Na izbiro so kanader, spartan, zračni traktor, helikopter ... |accessdate= |date=25. julij 2022 |format= |work= }}</ref> Iz kakšnega drugega vira bi bilo treba povzeti - mislim, da sem to nekje videl - da [[Bombardier 415|Canadair-ov]] trenutno ne izdelujejo, če je ta info točna. [[Air Tractor AT-802|Zračni traktor]] je verjetno dobavljiv in različica Fire Boss tudi lahko zajema vodo med poletom in jih ima tudi Hrvaška nekaj in je verjetno tudi ena od možnosti. Še en vir, in o tem se je že razmišljalo pred leti.<ref>{{navedi splet |url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62de799ae3b9d/v-nekaj-sekundah-s-hitrostjo-70-vozlov-pograbi-6000-litrov-vode-a-sloveniji-ne-disi-potrebujemo-manjsega-a-spretnejsega |title=V nekaj sekundah s hitrostjo 70 vozlov pograbi 6000 litrov vode, a Sloveniji ne diši, potrebujemo manjšega, spretnejšega |accessdate= |date=25. Jul 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/kupili-bodo-letali-za-gasenje-pozarov-za-gorisko.html |title=Kupili bodo letali za gašenje požarov za Goriško |accessdate= |date=28. julij 2006 |format= |work= }}</ref> --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala za opombo, bom upošteval ob naslednji posodobitvi članka. Mi pa vključevanje razdelka o protipožarnih ukrepih nekako diši po [[WP:OR]] ali pa ne zadosti [[WP:RS]]. To so namreč novice (pogosto pa so tovrstni članki tudi malo kolumne, definitivno ne RS) in priporočam kakšne državne načrte ali študije. Te bodo boljše, kakor pa populistična ter subjektivna mnenja novinarjev, ki s s tem ne ukvarjajo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 30. julij 2022 (CEST) ::Sprememba zakona o gasilstvu (s čimer se začne razdelek o odpravi škode ::[[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Slovenija (2022)#Odprava škode]] definitivno ne sodi tja, čeprav je premier Golob (sodeč po viru) o tem govoril, preden je nadaljeval o načrtih za obnovo. ::Če ta vsebina ostane vsaj omenjena v tem članku (ker je ta požar povod za razmislek te vlade o takem ukrepu), kot zgoraj predlagam premik v nov razdelek (za katerega še vedno nimam predloga za naslov). Vir je lahko isti, na katerega je sklic tam, kjer je zapisana sedaj. ::Ni nujno, da je to v tem članku (lahko je le, da je videti jasno, da zaradi povečane pogostnosti in obsega požarov, težke dostopnosti marsikaterega terena in še vedno precej neeksplodiranih ostankov minulih vojn potrebujemo tudi svoja orodja za gašenje iz zraka, in o katerih možnostih se razmišlja). In od tam je lahko povezava na celovitejši članek o tem, o katerih možnostih se razmišlja, katere lastnosti in katera sodila se upošteva (in kdo je za izbiro odgovoren) in kako se je/bo izšlo. ::Od virov, ki sem jih spodaj navedel, prvi omenja kot vire Francija Petka iz Gasilske zveze Slovenije (za zadržano mnenje o Spartanu) in premiera Roberta Goloba (za mnenje o tem, da bo primerno plovilo treba nabaviti čimprej), drugi primerjavo Candadaira in Air Tractorja (in je lahko vir o tem, kako je hrvaški uspešno posredoval z zajemom vode iz Bohinjskega jezera pri gašenju požara pri Preddvoru), tretja objava (iz 2006) potrjuje, da je tedaj bil tedaj Air Tractor najbolj zanimiva izbira. ::@populistična ter subjektivna mnenja novinarjev, ki s s tem ne ukvarjajo... Problem je, da so po mojih izkušnjah (tudi) novinarji neverjetno različnih sposobnosti (in motivacij). Poleg tega je bil za nekaj reči v zgodovini (v en:WP) najboljši najden vir objavljen intervju z osebo, ki je predmet članka, ali kom, ki je to osebo ali dogodek v zvezi z njo poznala (mislim da je bil NY Times). Podobno je pri nas z nekaterimi TV oddajami (Zora Konjajev, oče Zorana Kreslina ipd.), ki so po mojem dober vir, tako da jaz skušam presojati vsako objavo posebej. :::O nekaterih osebah [https://www.linkedin.com/in/tom-shanley-1238876 ] (katerih dela so za nekaj reči referenca v informatiki, tudi v WP [https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&inq=tom+shanley+mindshare+books ] [https://www.researchgate.net/scientific-contributions/Tom-Shanley-25921830 ]) pa mi ne uspe več (doslej) najti niti biografskih podatkov, in vir ki je zdaj lastnik tiste internetne strani, kjer so nekoč bili, pravi, da ga to ne zanima. Če ga zdaj (ko sem ga našel na Linked povprašam za bio podatke (rojen, izobrazba, kje je vse delal, kaj in s kom) po pa to primarni vir in za WP praviloma neuporaben. Doslej mi je to še nerešljivo, in če bi dobil novinarski intervju z njim s temi podatki (drugotni vir, urednik, objava), bi bilo že krasno. Tako pa praktično sploh nimam osnove za članek (za v en WP). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 06:33, 1. avgust 2022 (CEST) th28yo7cuwh9xj0ahgv9lul7jbfzjku 5726272 5726271 2022-08-01T04:37:53Z Marjan Tomki SI 190558 /* Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše */ popravek/dopolnitev wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{Število ogledov}} == Satelitska slika == Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST) :Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST) == Slike == Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST) :Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:45, 22. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST) ::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST) :::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST) == Diferenciacija == @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST) :Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 02:51, 24. julij 2022 (CEST) == Spartan == Po podatkih 24ur in Flightradar sta Spartana skupno naredila 4 odmete; 2 včeraj in 2 danes. Zadnji odmet je bil pred pol ure. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 24. julij 2022 (CEST) :Ok, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 24. julij 2022 (CEST) == Ime letala == Nekaj mi ni jasno. Kako se imenuje letalo? V tem članku je canadier, wiki članek je bombardier, za Nemce je viking, za Italijane canadair. Vsako od teh poimenovanj ima seveda svoj vzrok in pomen, vendar – katero je pravilno? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:46, 24. julij 2022 (CEST) :Daleč najbolj uveljavljeno pomenovanje je {{ill|Canadair CL-415|en}}. Ne vem, zakaj imamo mi članek na Bombardier 415. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 24. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Canadier je najbolj pogosto poimenovanje v slovenskih medijih in literaturi. Bombardier je nadpomenka, kasneje je letalo namreč izdelovalo to podjetje in je pogosto poimenovanje tudi za ostale tipe letal te znamke. Italijani in mi ga imenujemo po originalnemu izdelovalcu, <s>od kje je pa ime prišlo Nemcem pa ne bi znal točno povedati (verjetno kakšna asociacija na kljun letala oz. vikinški drakar).</s> Nemci pa ga imenujejo po predelovalnem podjetju Viking, ki je letala nadgradila z elektroniko (tip CL415EAF) Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:46, 24. julij 2022 (CEST) ::Sicer pa opažam, da se zapisuje tudi kar generično ''kanader''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:54, 24. julij 2022 (CEST) :::Hvala za razlago. Meni se zdi ''canadier'' malce popačeno, čeprav je res najbolj pogosto. Morali bi izbirati med ''canadair'' in ''kanader''. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:56, 25. julij 2022 (CEST) ::::Se strinjam. Glej tudi mnenje v Jezikovni svetovalnici.[https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5991/kako-naglasiti-besedo-kanader] [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:21, 31. julij 2022 (CEST) == Galerija == @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Ne razumem zakaj si mi odstranil galerijo, navsezadnje so slike izredno pomemben del vsakega članka, da prikažejo še neko vizualno podobo. Za razlago si mi navedel: "imamo zbirko" + neko pravilo iz <u>angleške</u> wiki. 1. kateri običajni uporabnik bo šel na wiki commons in si pogledal slike? Grem stavit, da 99 % bralcev (ne urednikov) niti ne ve kaj je Zbirka oz. Commons. 2. to pravilo tako ali tako ni na slo. wiki, se pa z njim tudi ne strinjam, saj kot sem že skoraj napisal, slike koristijo. Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih brez galerije slik na koncu članka. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:46, 25. julij 2022 (CEST) :P.S.: sploh pa iz tistega pravila: "Generally, a gallery or cluster of images should not be added so long as there is space for images to be effectively presented adjacent to text. A gallery section may be appropriate in some Wikipedia articles if a collection of images can illustrate aspects of a subject that cannot be easily or adequately described by text or individual images." — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:48, 25. julij 2022 (CEST) :{{komentar}} Kot prvo se strinjam s komentarjem, da tega pravila ni in ta ne bo odločal o vključitvi. Postavljanje neimplementiranih pravil iz enwiki na slwiki je včasih že povzročilo iskrice. Menim, da je članek dovolj dolg, da se vključi kakovostne posnetke, ki pa niso kar vsi iz kategorije (npr: [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 5.jpg]] ter [[:Slika:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg]] nimata take uporabnosti, sploh prva). "Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih" pa se nanaša na zadnji odstavek, včasih si je dela težko predstavljati brez slik, detajli pa ti tu razkrijejo zgodbo, ki jo delo ponuja. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:50, 25. julij 2022 (CEST) ::Se zelo strinjam, da slike koristijo, obenem pa menim, da jih je treba vključiti na ustrezna mesta in da morajo ponazarjati vsebino članka. Tudi če stran [[:en:GALLERY]] še ni prevedena, imamo slogovno smernico [[WP:SLIKE]], v kateri je jasno zapisano: "Slike morajo biti ustrezne in relevantne v kontekstu teme, ne pa predvsem dekorativne" in "Pretirano velike galerije v člankih niso zaželene. Predstavljanju večjega števila večpredstavnostnih vsebin je namenjena Zbirka." --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:03, 25. julij 2022 (CEST) :::Meni so se te slike zdele relevantne, galerija pa tudi ni bila pretirano velika, imela je namreč le 9 slik, od tega dva videoposnetka. Slike nisem hotel dodajati na naključna mesta v članku, ker iz njih ni razvidno iz katerega dne so + v članku ni dovolj prostora. Galerijo bom povrnil in odstranil tisto sliko za ketero @A09 pravi, da "sploh ni uporabna", druga se mi zdi primerna saj se levo zgoraj tudi vidi dim kamor helikopterja letita. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:39, 25. julij 2022 (CEST) ::::{{komentar}}: Nisem tako mislil, je pa motivsko morda neprimernejša kakor ostale. Vsekakor pri takih tematikah posameznik nima skupne zadnje besede, zato ne jemati mojega mnenja kot absolutnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:52, 25. julij 2022 (CEST) :::::Saj ga ne, tudi jaz nisem mislil tečno izpasti (sedaj ko zgornje ponovno berem se res tako zdi), nekako le poskušam doseči nek konsenz, da bomo vsi zadovoljni. Tudi nimam nič proti, če se kakšno sliko iz galerije prestavi na ustreznejše mesto. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:08, 25. julij 2022 (CEST) :To je problem pri teh slikah, da ni razvidno ne katerega dne ne na kateri lokaciji so bile posnete. Za splošno ponazoritev požara in gašenja bi bile mogoče primerne, za ilustracijo posameznih navedb v članku pa niti ne. S tega vidika se mi zdijo naključno nabrane in ne razumem čisto smisla te galerije. Kako pa je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:23, 25. julij 2022 (CEST) Slike iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' so ustrezne in relevantne v kontekstu teme (požar(i) na Krasu 2022), tista iz leta 2013 pa pač ne. Kot pravi GeographieMan, številko slik nikakor ni bilo preveliko. Za tiste, ki jih je posnela Slovenska vojska, je znana približna lokacija, omenjena v članku na njihovi strani (območje Miren - Kostanjevica). Ni mi jasno, zakaj se ti brez mikrolokacije zdijo neuporabne. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:44, 25. julij 2022 (CEST) :No, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo dveh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen: ::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]] ::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:30, 25. julij 2022 (CEST) :Vrtimo se v krogu. Še enkrat: Kako je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? Po kakšnem kriteriju si ocenil, da "številko slik nikakor ni bilo preveliko"? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:52, 25. julij 2022 (CEST) ::[[WP:SLIKE]] tega ne veleva. Pravi le, da so avtentične, kar slike so. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:58, 25. julij 2022 (CEST) :::OK. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:08, 25. julij 2022 (CEST) :::Samo še to bi dodal, kar dejansko piše o avtentičnosti: "Slike morajo biti videti kot to, kar naj bi ponazarjale, ne glede na to, ali so dokazljivo avtentične.". Ne da bi bilo na tem mestu posebej relevantno, ampak da ne bo pomote. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:34, 25. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: izbral sem pač tiste, ki so izgledale najbolj kvalitetne in ponujajo dober vpogled v dogodek, nisem uporabil nobene posebne znanstvene metode :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:20, 25. julij 2022 (CEST) :::Ok, potem verjetno ne bo nič narobe, če jih še jaz dodam par, ki se mi zdijo najbolj kvalitetne? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:26, 25. julij 2022 (CEST) ::::Seveda, da jih lahko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:32, 25. julij 2022 (CEST) :::Hvala za dovoljenje. Žal nisem našel nič primernega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:46, 25. julij 2022 (CEST) == Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše == V razdelku [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Požar na Krasu (2022)#Odprava škode]], je v razdelku Slovenija zapis o tem, da je predsednik vlade Robert Golob napovedal spremembo zakona o gasilstvu, ki pa vsebinsko ne spada v razdelek o obnovi, ampak v razdelek s podobnim imenom, kot je tu. V ta razdelek bi spadal tudi razmislek o tem, ali oziroma kako izboljšati sposobnosti Slovenije za gašenje iz zraka, npr. na osnovi tega vira. <ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/kaj-naj-kupi-slovenija-na-izbiro-so-kanader-spartan-zracni-traktor-helikopter/635306 |title=Kaj naj kupi Slovenija? Na izbiro so kanader, spartan, zračni traktor, helikopter ... |accessdate= |date=25. julij 2022 |format= |work= }}</ref> Iz kakšnega drugega vira bi bilo treba povzeti - mislim, da sem to nekje videl - da [[Bombardier 415|Canadair-ov]] trenutno ne izdelujejo, če je ta info točna. [[Air Tractor AT-802|Zračni traktor]] je verjetno dobavljiv in različica Fire Boss tudi lahko zajema vodo med poletom in jih ima tudi Hrvaška nekaj in je verjetno tudi ena od možnosti. Še en vir, in o tem se je že razmišljalo pred leti.<ref>{{navedi splet |url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62de799ae3b9d/v-nekaj-sekundah-s-hitrostjo-70-vozlov-pograbi-6000-litrov-vode-a-sloveniji-ne-disi-potrebujemo-manjsega-a-spretnejsega |title=V nekaj sekundah s hitrostjo 70 vozlov pograbi 6000 litrov vode, a Sloveniji ne diši, potrebujemo manjšega, spretnejšega |accessdate= |date=25. Jul 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/kupili-bodo-letali-za-gasenje-pozarov-za-gorisko.html |title=Kupili bodo letali za gašenje požarov za Goriško |accessdate= |date=28. julij 2006 |format= |work= }}</ref> --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala za opombo, bom upošteval ob naslednji posodobitvi članka. Mi pa vključevanje razdelka o protipožarnih ukrepih nekako diši po [[WP:OR]] ali pa ne zadosti [[WP:RS]]. To so namreč novice (pogosto pa so tovrstni članki tudi malo kolumne, definitivno ne RS) in priporočam kakšne državne načrte ali študije. Te bodo boljše, kakor pa populistična ter subjektivna mnenja novinarjev, ki s s tem ne ukvarjajo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 30. julij 2022 (CEST) ::Sprememba zakona o gasilstvu (s čimer se začne razdelek o odpravi škode [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Slovenija (2022)#Odprava škode]] definitivno ne sodi tja, čeprav je premier Golob (sodeč po viru) o tem govoril, preden je nadaljeval o načrtih za obnovo. ::Če ta vsebina ostane vsaj omenjena v tem članku (ker je ta požar povod za razmislek te vlade o takem ukrepu, je to lahko upravičeno), kot zgoraj predlagam premik v nov razdelek (za katerega še vedno nimam predloga za naslov). Vir je lahko isti, na katerega je sklic tam, kjer je zapisana sedaj. ::Ni nujno, da je to vse v tem članku (lahko je le povzetek, da je videti jasno, da zaradi povečane pogostnosti in obsega požarov, težke dostopnosti marsikaterega terena in še vedno precej neeksplodiranih ostankov minulih vojn potrebujemo tudi svoja orodja za gašenje iz zraka, in o katerih možnostih se razmišlja). In od tam je lahko povezava na glavni celovitejši članek o tem, o katerih možnostih se razmišlja, katere lastnosti in katera sodila se upošteva (in kdo je za izbiro odgovoren) in kako se je/bo izšlo. ::Od virov, ki sem jih spodaj navedel, prvi omenja kot vire Francija Petka iz Gasilske zveze Slovenije (za zadržano mnenje o Spartanu) in premiera Roberta Goloba (za mnenje o tem, da bo primerno plovilo treba nabaviti čimprej), drugi primerjavo Candadaira in Air Tractorja (in je lahko vir o tem, kako je hrvaški uspešno posredoval z zajemom vode iz Bohinjskega jezera pri gašenju požara pri Preddvoru), tretja objava (iz 2006) potrjuje, da je tedaj bil tedaj Air Tractor najbolj zanimiva izbira. ::@populistična ter subjektivna mnenja novinarjev, ki s s tem ne ukvarjajo... Problem je, da so po mojih izkušnjah (tudi) novinarji neverjetno različnih sposobnosti (in motivacij). Poleg tega je bil za nekaj reči v zgodovini (v en:WP) najboljši najden vir objavljen intervju z osebo, ki je predmet članka, ali kom, ki je to osebo ali dogodek v zvezi z njo poznala (mislim da je bil NY Times). Podobno je pri nas z nekaterimi TV oddajami (Zora Konjajev, oče Zorana Kreslina ipd.), ki so po mojem dober vir, tako da jaz skušam presojati vsako objavo posebej. :::O nekaterih osebah [https://www.linkedin.com/in/tom-shanley-1238876 ] (katerih dela so za nekaj reči referenca v informatiki, tudi v WP [https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&inq=tom+shanley+mindshare+books ] [https://www.researchgate.net/scientific-contributions/Tom-Shanley-25921830 ]) pa mi ne uspe več (doslej) najti niti biografskih podatkov, in vir ki je zdaj lastnik tiste internetne strani, kjer so nekoč bili, pravi, da ga to ne zanima. Če ga zdaj (ko sem ga našel na Linked povprašam za bio podatke (rojen, izobrazba, kje je vse delal, kaj in s kom) po pa to primarni vir in za WP praviloma neuporaben. Doslej mi je to še nerešljivo, in če bi dobil novinarski intervju z njim s temi podatki (drugotni vir, urednik, objava), bi bilo že krasno. Tako pa praktično sploh nimam osnove za članek (za v en WP). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 06:33, 1. avgust 2022 (CEST) 59i6zivpankp3eb5l5hqhhdqn4pby04 5726322 5726272 2022-08-01T08:13:15Z A09090091 188929 /* Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{Število ogledov}} == Satelitska slika == Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST) :Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST) == Slike == Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST) :Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:45, 22. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST) ::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST) :::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST) == Diferenciacija == @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST) :Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 02:51, 24. julij 2022 (CEST) == Spartan == Po podatkih 24ur in Flightradar sta Spartana skupno naredila 4 odmete; 2 včeraj in 2 danes. Zadnji odmet je bil pred pol ure. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 24. julij 2022 (CEST) :Ok, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 24. julij 2022 (CEST) == Ime letala == Nekaj mi ni jasno. Kako se imenuje letalo? V tem članku je canadier, wiki članek je bombardier, za Nemce je viking, za Italijane canadair. Vsako od teh poimenovanj ima seveda svoj vzrok in pomen, vendar – katero je pravilno? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:46, 24. julij 2022 (CEST) :Daleč najbolj uveljavljeno pomenovanje je {{ill|Canadair CL-415|en}}. Ne vem, zakaj imamo mi članek na Bombardier 415. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 24. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Canadier je najbolj pogosto poimenovanje v slovenskih medijih in literaturi. Bombardier je nadpomenka, kasneje je letalo namreč izdelovalo to podjetje in je pogosto poimenovanje tudi za ostale tipe letal te znamke. Italijani in mi ga imenujemo po originalnemu izdelovalcu, <s>od kje je pa ime prišlo Nemcem pa ne bi znal točno povedati (verjetno kakšna asociacija na kljun letala oz. vikinški drakar).</s> Nemci pa ga imenujejo po predelovalnem podjetju Viking, ki je letala nadgradila z elektroniko (tip CL415EAF) Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:46, 24. julij 2022 (CEST) ::Sicer pa opažam, da se zapisuje tudi kar generično ''kanader''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:54, 24. julij 2022 (CEST) :::Hvala za razlago. Meni se zdi ''canadier'' malce popačeno, čeprav je res najbolj pogosto. Morali bi izbirati med ''canadair'' in ''kanader''. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:56, 25. julij 2022 (CEST) ::::Se strinjam. Glej tudi mnenje v Jezikovni svetovalnici.[https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5991/kako-naglasiti-besedo-kanader] [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:21, 31. julij 2022 (CEST) == Galerija == @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Ne razumem zakaj si mi odstranil galerijo, navsezadnje so slike izredno pomemben del vsakega članka, da prikažejo še neko vizualno podobo. Za razlago si mi navedel: "imamo zbirko" + neko pravilo iz <u>angleške</u> wiki. 1. kateri običajni uporabnik bo šel na wiki commons in si pogledal slike? Grem stavit, da 99 % bralcev (ne urednikov) niti ne ve kaj je Zbirka oz. Commons. 2. to pravilo tako ali tako ni na slo. wiki, se pa z njim tudi ne strinjam, saj kot sem že skoraj napisal, slike koristijo. Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih brez galerije slik na koncu članka. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:46, 25. julij 2022 (CEST) :P.S.: sploh pa iz tistega pravila: "Generally, a gallery or cluster of images should not be added so long as there is space for images to be effectively presented adjacent to text. A gallery section may be appropriate in some Wikipedia articles if a collection of images can illustrate aspects of a subject that cannot be easily or adequately described by text or individual images." — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:48, 25. julij 2022 (CEST) :{{komentar}} Kot prvo se strinjam s komentarjem, da tega pravila ni in ta ne bo odločal o vključitvi. Postavljanje neimplementiranih pravil iz enwiki na slwiki je včasih že povzročilo iskrice. Menim, da je članek dovolj dolg, da se vključi kakovostne posnetke, ki pa niso kar vsi iz kategorije (npr: [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 5.jpg]] ter [[:Slika:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg]] nimata take uporabnosti, sploh prva). "Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih" pa se nanaša na zadnji odstavek, včasih si je dela težko predstavljati brez slik, detajli pa ti tu razkrijejo zgodbo, ki jo delo ponuja. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:50, 25. julij 2022 (CEST) ::Se zelo strinjam, da slike koristijo, obenem pa menim, da jih je treba vključiti na ustrezna mesta in da morajo ponazarjati vsebino članka. Tudi če stran [[:en:GALLERY]] še ni prevedena, imamo slogovno smernico [[WP:SLIKE]], v kateri je jasno zapisano: "Slike morajo biti ustrezne in relevantne v kontekstu teme, ne pa predvsem dekorativne" in "Pretirano velike galerije v člankih niso zaželene. Predstavljanju večjega števila večpredstavnostnih vsebin je namenjena Zbirka." --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:03, 25. julij 2022 (CEST) :::Meni so se te slike zdele relevantne, galerija pa tudi ni bila pretirano velika, imela je namreč le 9 slik, od tega dva videoposnetka. Slike nisem hotel dodajati na naključna mesta v članku, ker iz njih ni razvidno iz katerega dne so + v članku ni dovolj prostora. Galerijo bom povrnil in odstranil tisto sliko za ketero @A09 pravi, da "sploh ni uporabna", druga se mi zdi primerna saj se levo zgoraj tudi vidi dim kamor helikopterja letita. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:39, 25. julij 2022 (CEST) ::::{{komentar}}: Nisem tako mislil, je pa motivsko morda neprimernejša kakor ostale. Vsekakor pri takih tematikah posameznik nima skupne zadnje besede, zato ne jemati mojega mnenja kot absolutnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:52, 25. julij 2022 (CEST) :::::Saj ga ne, tudi jaz nisem mislil tečno izpasti (sedaj ko zgornje ponovno berem se res tako zdi), nekako le poskušam doseči nek konsenz, da bomo vsi zadovoljni. Tudi nimam nič proti, če se kakšno sliko iz galerije prestavi na ustreznejše mesto. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:08, 25. julij 2022 (CEST) :To je problem pri teh slikah, da ni razvidno ne katerega dne ne na kateri lokaciji so bile posnete. Za splošno ponazoritev požara in gašenja bi bile mogoče primerne, za ilustracijo posameznih navedb v članku pa niti ne. S tega vidika se mi zdijo naključno nabrane in ne razumem čisto smisla te galerije. Kako pa je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:23, 25. julij 2022 (CEST) Slike iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' so ustrezne in relevantne v kontekstu teme (požar(i) na Krasu 2022), tista iz leta 2013 pa pač ne. Kot pravi GeographieMan, številko slik nikakor ni bilo preveliko. Za tiste, ki jih je posnela Slovenska vojska, je znana približna lokacija, omenjena v članku na njihovi strani (območje Miren - Kostanjevica). Ni mi jasno, zakaj se ti brez mikrolokacije zdijo neuporabne. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:44, 25. julij 2022 (CEST) :No, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo dveh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen: ::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]] ::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:30, 25. julij 2022 (CEST) :Vrtimo se v krogu. Še enkrat: Kako je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? Po kakšnem kriteriju si ocenil, da "številko slik nikakor ni bilo preveliko"? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:52, 25. julij 2022 (CEST) ::[[WP:SLIKE]] tega ne veleva. Pravi le, da so avtentične, kar slike so. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:58, 25. julij 2022 (CEST) :::OK. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:08, 25. julij 2022 (CEST) :::Samo še to bi dodal, kar dejansko piše o avtentičnosti: "Slike morajo biti videti kot to, kar naj bi ponazarjale, ne glede na to, ali so dokazljivo avtentične.". Ne da bi bilo na tem mestu posebej relevantno, ampak da ne bo pomote. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:34, 25. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: izbral sem pač tiste, ki so izgledale najbolj kvalitetne in ponujajo dober vpogled v dogodek, nisem uporabil nobene posebne znanstvene metode :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:20, 25. julij 2022 (CEST) :::Ok, potem verjetno ne bo nič narobe, če jih še jaz dodam par, ki se mi zdijo najbolj kvalitetne? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:26, 25. julij 2022 (CEST) ::::Seveda, da jih lahko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:32, 25. julij 2022 (CEST) :::Hvala za dovoljenje. Žal nisem našel nič primernega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:46, 25. julij 2022 (CEST) == Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše == V razdelku [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Požar na Krasu (2022)#Odprava škode]], je v razdelku Slovenija zapis o tem, da je predsednik vlade Robert Golob napovedal spremembo zakona o gasilstvu, ki pa vsebinsko ne spada v razdelek o obnovi, ampak v razdelek s podobnim imenom, kot je tu. V ta razdelek bi spadal tudi razmislek o tem, ali oziroma kako izboljšati sposobnosti Slovenije za gašenje iz zraka, npr. na osnovi tega vira. <ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/kaj-naj-kupi-slovenija-na-izbiro-so-kanader-spartan-zracni-traktor-helikopter/635306 |title=Kaj naj kupi Slovenija? Na izbiro so kanader, spartan, zračni traktor, helikopter ... |accessdate= |date=25. julij 2022 |format= |work= }}</ref> Iz kakšnega drugega vira bi bilo treba povzeti - mislim, da sem to nekje videl - da [[Bombardier 415|Canadair-ov]] trenutno ne izdelujejo, če je ta info točna. [[Air Tractor AT-802|Zračni traktor]] je verjetno dobavljiv in različica Fire Boss tudi lahko zajema vodo med poletom in jih ima tudi Hrvaška nekaj in je verjetno tudi ena od možnosti. Še en vir, in o tem se je že razmišljalo pred leti.<ref>{{navedi splet |url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62de799ae3b9d/v-nekaj-sekundah-s-hitrostjo-70-vozlov-pograbi-6000-litrov-vode-a-sloveniji-ne-disi-potrebujemo-manjsega-a-spretnejsega |title=V nekaj sekundah s hitrostjo 70 vozlov pograbi 6000 litrov vode, a Sloveniji ne diši, potrebujemo manjšega, spretnejšega |accessdate= |date=25. Jul 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/kupili-bodo-letali-za-gasenje-pozarov-za-gorisko.html |title=Kupili bodo letali za gašenje požarov za Goriško |accessdate= |date=28. julij 2006 |format= |work= }}</ref> --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala za opombo, bom upošteval ob naslednji posodobitvi članka. Mi pa vključevanje razdelka o protipožarnih ukrepih nekako diši po [[WP:OR]] ali pa ne zadosti [[WP:RS]]. To so namreč novice (pogosto pa so tovrstni članki tudi malo kolumne, definitivno ne RS) in priporočam kakšne državne načrte ali študije. Te bodo boljše, kakor pa populistična ter subjektivna mnenja novinarjev, ki s s tem ne ukvarjajo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 30. julij 2022 (CEST) ::Sprememba zakona o gasilstvu (s čimer se začne razdelek o odpravi škode [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Slovenija (2022)#Odprava škode]] definitivno ne sodi tja, čeprav je premier Golob (sodeč po viru) o tem govoril, preden je nadaljeval o načrtih za obnovo. ::Če ta vsebina ostane vsaj omenjena v tem članku (ker je ta požar povod za razmislek te vlade o takem ukrepu, je to lahko upravičeno), kot zgoraj predlagam premik v nov razdelek (za katerega še vedno nimam predloga za naslov). Vir je lahko isti, na katerega je sklic tam, kjer je zapisana sedaj. ::Ni nujno, da je to vse v tem članku (lahko je le povzetek, da je videti jasno, da zaradi povečane pogostnosti in obsega požarov, težke dostopnosti marsikaterega terena in še vedno precej neeksplodiranih ostankov minulih vojn potrebujemo tudi svoja orodja za gašenje iz zraka, in o katerih možnostih se razmišlja). In od tam je lahko povezava na glavni celovitejši članek o tem, o katerih možnostih se razmišlja, katere lastnosti in katera sodila se upošteva (in kdo je za izbiro odgovoren) in kako se je/bo izšlo. ::Od virov, ki sem jih spodaj navedel, prvi omenja kot vire Francija Petka iz Gasilske zveze Slovenije (za zadržano mnenje o Spartanu) in premiera Roberta Goloba (za mnenje o tem, da bo primerno plovilo treba nabaviti čimprej), drugi primerjavo Candadaira in Air Tractorja (in je lahko vir o tem, kako je hrvaški uspešno posredoval z zajemom vode iz Bohinjskega jezera pri gašenju požara pri Preddvoru), tretja objava (iz 2006) potrjuje, da je tedaj bil tedaj Air Tractor najbolj zanimiva izbira. ::@populistična ter subjektivna mnenja novinarjev, ki s s tem ne ukvarjajo... Problem je, da so po mojih izkušnjah (tudi) novinarji neverjetno različnih sposobnosti (in motivacij). Poleg tega je bil za nekaj reči v zgodovini (v en:WP) najboljši najden vir objavljen intervju z osebo, ki je predmet članka, ali kom, ki je to osebo ali dogodek v zvezi z njo poznala (mislim da je bil NY Times). Podobno je pri nas z nekaterimi TV oddajami (Zora Konjajev, oče Zorana Kreslina ipd.), ki so po mojem dober vir, tako da jaz skušam presojati vsako objavo posebej. :::O nekaterih osebah [https://www.linkedin.com/in/tom-shanley-1238876 ] (katerih dela so za nekaj reči referenca v informatiki, tudi v WP [https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&inq=tom+shanley+mindshare+books ] [https://www.researchgate.net/scientific-contributions/Tom-Shanley-25921830 ]) pa mi ne uspe več (doslej) najti niti biografskih podatkov, in vir ki je zdaj lastnik tiste internetne strani, kjer so nekoč bili, pravi, da ga to ne zanima. Če ga zdaj (ko sem ga našel na Linked povprašam za bio podatke (rojen, izobrazba, kje je vse delal, kaj in s kom) po pa to primarni vir in za WP praviloma neuporaben. Doslej mi je to še nerešljivo, in če bi dobil novinarski intervju z njim s temi podatki (drugotni vir, urednik, objava), bi bilo že krasno. Tako pa praktično sploh nimam osnove za članek (za v en WP). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 06:33, 1. avgust 2022 (CEST) :::Kaj pa takle naslov: ::::'''Posledice''' :::::Nastala škoda :::::Načrt za obnovo ::::::Slovenija ::::::Italija :::::Zakonodajne spremembe :::V zadnjem odstavku pa pač pojasnimo, da so to planirane spremembe. Sicer dobimo eno mega poglavje, ampak ni predolgo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 1. avgust 2022 (CEST) e5l2u1bg87nop4vlt5wwd6dafll8ten 0 521666 5726190 5724659 2022-07-31T19:57:30Z Yerpo 8417 +[[Kategorija:Bosansko-hercegovske glasbene skupine]]; +[[Kategorija:Hrvaške glasbene skupine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group | name = Crvena jabuka | image = Crvena jabuka band.jpg | origin = Sarajevo | genre = rock, pop | years_active = 1985-1991, 1996- | label = Jugoton, Croatia Records }} '''Crvena Jabuka''' je [[rock]] zasedba iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|bivše Jugoslavije]], ki izvira iz [[Sarajevo|Sarajeva]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], trenutno pa deluje v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Split|Splitu]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] . V nekdanji Jugoslaviji je bila ena najuspešnejših in najbolj plodnih skupin. == Zgodovina == Skupina Crvena jabuka je bila ustanovljena leta [[1985]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. V prvotni postavi so skupino sestavljali: Dražen Ričl Zijo (vokal, solo kitara, tekstopisec), Zlatko Arslanagić Zlaja (ritem kitara, tekstopisec), Dražen Žerić Žera ([[Klaviatura|klaviature]], spremljevalni vokal), [[Aljoša Buha]] ([[bas kitara]]) in Darko Jelčić Cunja ([[Boben|bobni]], [[tolkala]]). Njihovo glasbo so navdihnili [[The Beatles|Beatles]] in [[Indexi]]. Prvi album ''Crvena jabuka'', ki je izšel leta [[1986]], je bil takojšen uspeh. Skupina je hitro pridobila veliko popularnost po vsej bivši Jugoslaviji. Poleti 1986 je skupina odšla na koncert v [[Mostar]] in pri Jablanici doživela prometno nesrečo, v kateri sta umrla Dražen Ričl Zijo in Aljoša Buha. Po enoletnem premoru je skupina izdala drugi album »Za sve ove godine«, ki je veljal za nekakšno posvetilo. Zdelo se je, da je skupina razpadla, saj je bil preminuli Ričl njena poosebitev in duša, a je uspeh drugega albuma spodbudil preostale člane, da so nadaljevali kot trio, v katerem so delovali Zlatko Arslanagić, pevec Dražen Žerić in Darko Jelčić na bobnih. Skupini sta se pridružila Nikša Bratoš iz skupine Valentino in basist Branko Sauka. Kmalu se jim je pridružil klaviaturist Zlatko Volarević "Dilajla". Njihov tretji album "Sanjati", izdan leta [[1988]], je bil še večji uspeh in velja za enega najboljših pop albumov, ki so bili kdajkoli izdani na območju nekdanje Jugoslavije. Po izidu albuma je skupina začela veliko turnejo s 180 koncerti po vsej Jugoslaviji. Po koncu turneje januarja 1989 so ponovno posneli studijski album, četrti po vrsti, z naslovom "Tamo gdje ljubav počinje". Ta album je prinesel nekaj poznanih balad, kot so "Volio bih da si tu", "Tuga, ti i ja", "Ostani" itd. V Tašmajdanskem parku, [[23. junij|23. junija]] [[1989]]. letu je skupina priredila nepozaben koncert, na katerem niti poletni naliv ni uspel razgnati občinstva. V nadaljevanju turneje so v Sarajevu, [[Podgorica|Titogradu]] (danes Podgorica), [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Banja Luka|Banja Luki]] posneli koncertni album "Uzmi me kad hoćeš ti", ki je prišel v prodajo leta 1990. Takrat je na koncertih kitaro igral novi član skupine Igor Ivanović, ki je zamenjal Nikšo Bratoša, slednji se je namreč takrat posvečal zgolj studijskemu delu. Leta 1990, ko je album Sanjati dosegel zlato naklado, je skupina zanj prejela mednarodno nagrado. V začetku leta 1991 so posneli svoj novi album "Nekako s proljeća". S skupino je bil ponovno Nikša Bratoš, ki je poskrbel za produkcijo in kitarsko spremljavo, skupaj z novim kitaristom Zoranom Šerbedžijo. Vse pesmi je napisal Zlaja. Gost na plošči je bil [[Kemal Monteno]], ki je odpel vokal v naslovni pesmi "Nekako s proljeća". Album je prišel v prodajo spomladi istega leta. Zaradi zelo slabe politične situacije v Jugoslaviji skupina ni mogla promovirati albuma na koncertih po vsej državi. Prvi je Sarajevo zapustil vodja skupine Zlatko Arslanagić, ki se je preselil v London in kasneje v Kanado. Bane Sauka se je preselil na Češko, Dilajla v rodni Metković, Zoran Šerbedžija v Nemčijo, Nikša v Zagreb, Žera in Cunja pa sta v Sarajevu ostala do sredine leta 1994, ko so se preselili v Zagreb. === Nov začetek === Skupina je imela premor do konca vojne leta 1995, ko je Dražen Žerić ponovno združil skupino v novi sestavi. Danijel Lastrić je igral klaviature, Krešimir Kaštelan "Krešo" bas, ostala ekipa pa je ostala ista — Darko Jelčić "Cunja" za bobni in Nikša Bratoš kot kitarist, z izjemo Zlaje, ki je napisal skoraj vse pesmi v obdobju od leta 1985 do leta 1991. Skupini se je pridružil še en kitarist, Mario Vukčević "Džimi". Od tega trenutka so začeli ustvarjati material za novi album. Na albumu je nekaj besedil, ki jih je napisal pokojni Dražen Ričl. Pri nastajanju albuma sta sodelovala tudi [[Saša Lošić|Saša Losić]] in Zlatan Fazlić. Novi album "In your eyes" je bil naprodaj 17. novembra 1996. Skupina je organizirala koncerte v [[Sloveniji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter na [[Danska|Danskem]], kjer se jim je pridružil novi kitarist Saša Zalepugin. Del posnetka s koncerta v Zagrebu so prenesli na zgoščenko »Live«, ki je izšla leta 2001. Po njihovi vrnitvi iz Danske sta bila koncerta 16. maja 1997 v Tuzli in 17. maja 1997 na prepolni sarajevski Skenderiji. Po uspešni turneji po domovini in tujini so se odločili za počitnice v [[Makarska|Makarski]], kjer so nekoč Zlaja, Ričl, Aljoša, Žera in Cunja začeli pripravljati svoj prvi album. Tam so namesto počitka pravzaprav začeli ustvarjati material za svoj novi album z naslovom "Svet je pisana žoga". V času dopusta je skupino zapustil kitarist Mario Vukčević "Džimi". Novi album je prinesel več uspešnic, kot so "Vjetar", "Stižu me sjećanja" in "Da mi je do nje". Po izidu novega albuma se je skupina odpravila na turnejo, kjer so posneli koncertni album "Riznice sjećanja". Skupino je zapustil Saša Zalepugin, na njegovo mesto pa je stopil Zlatko Bebek. V Zagrebu so 13. in 14. februarja 1999 odigrali akustični koncert in ga izdali pod imenom »Zakladi spominov«. Poleg standardnih uspešnic je bila premierno izvedena pesem "Moje mesto". Istega leta je Dražen Žerić sodeloval na bosanskem izboru za Pesem Evrovizije s pesmijo Zlatana Fazlića "Život bih proveo ispod mostova". Leto kasneje je izšel album "Sve što sanjam". V Srbiji ga je pod licenco izdala Grand produkcija. Poleg »Tvoga srca vrata« sta bili zelo priljubljeni tudi pesmi dalmatinskega in tamburaškega melosa »Niko nije lud da spava« in »Ni zadnji, ni prvi«. Videospot ene bolj znanih pesmi z izdanega albuma z naslovom "Tvojim željama vođen" je bil objavljen leta 2002. Naslednje leto maja pa se je skupina odločila za predstavitev albuma v Srbiji, kjer so ivedli svoj prvi koncert v Beogradu po razpadu Jugoslavije. 20 let od prvega albuma je zaznamoval album "Oprosti što je ljubavna". V spomin na Dražena Ričla je bila na novo posneta pesem "Tugo nesrećo", za Aljošo Bukho pa priredba »Zarjavele trube« skupine Congress. Ustvarjalni zaton se bo pokazal s pojavom albuma "Duša Sarajeva". Malce pozornosti so nase pritegnile le pesmi, kot sta »Oči boje srce« in »Ja sam Bogu blizu«. Na zgoščenki je tudi posneta priredba Kemala Montena "Napiši jednu ljubavnu". V filmu Dejana Radonića "Duhovi Sarajeva" sta Hari Mata Hari in Žera zapela glavno skladbo "Dok teče Miljacka". Na CMC festivalu leta 2008 so sodelovali s pesmijo ''"Glupo je"'', v [[Široki Brijeg|Širokem Brijegu]] pa na radijskem festivalu Hercegovina s pesmijo "Šampanjski poljubac", ki je izšla na naslednjem albumu preprosto imenovanem "Volim te" (2009). 25 let od nastanka skupine so obeležili s štirikratno CD kompilacijo največjih uspešnic "Da nije ljubavi" ter prvim DVD-jem z video posnetki "S one strani spominov". Na antologijski kompilaciji so tudi na novo posnete stare uspešnice »S tvojih usana«, »Za sve ove godine«, »Umrijeću noćas od ljepote«, »Osim tebe ljubi«, »Kad kazaljke se poklope« (originalna verzija je novoletni promocijski singel iz leta 1988 ), "Dirlija" (gost v rap sekciji - Shorty). Obletnici je sledila zelo odmevna turneja, ki je skupini povrnila veliko popularnost. Konec leta 2010 so ansirali radijsko uspešnico "Ukrast' ću ti snove", marca 2011 pa z [[Željko Bebek|Željkom Bebekom]] pesem "Kletva", ki je napovedala 13. studijski album "Za tvojo ljubav". Na albumu tako kot prej prepevajo ljubezenske pesmi, a tudi nepojmljivo veliko priredb. Po 15 letih se je skupini spet pridružil gostujoči frontman [[Plavi orkestar|Plavega orkestra]], Saša Lošić, in sicer v pesmi "Ljubav je jaka". Konec leta 2011 je bil posnet duet "Istok, severm jug, zapad" z [[Indira Radić|Indiro Radić]] . Maja 2013 je skupina izdala singel z naslovom "Imam neke fore", ki je napovedal izid 14. studijskega albuma "Nek bude ljubav", ki je izšel junija 2013. Na albumu so tudi bolj zanimivi dueti: "Crveni Poljupci" s Kemalom Montenom, duet s Halidom Bešlićem "Godinama" v živi izvedbi ter duet Žere in Nevernih Bebe "Ovo je kraj". 18. februarja 2014 je skupina imela unplugged koncert v dvorani "Vatroslav Lisinski". Zasedba je posneteg tistega koncerta izdala kot dvojno zgoščenko z naslovom "Bivše curice, bivši dječaci - Unplugged Live in Lisinski". Kompilacija vsebuje simboličnih 30 pesmi, saj je v naslednjem letu 2015 skupina praznovala 30 let obstoja. Ob tem jubileju je bil načrtovan tudi izid novega albuma. == Člani skupine == === Trenutni člani === * [[Dražen Žerić|Dražen Žerić Žera]] - ([[Pevec|vokal]], spremljevalni vokal, [[Klaviatura|klaviature]], programiranje, melodija, [[harmonika]], [[Orglice (glasbilo)|harmonika]], [[flavta]], [[tolkala]]) * Dario Duvnjak - (kitara) * Krešimir Kaštelan Krešo - ([[bas kitara]], akustična kitara, klaviature, tolkala) * Adrijan Borić - (bobni, tolkala) * Stjepan Šarić - (klaviature) === Bivši člani === * Darko Jelčić Cunja - ([[Boben|bobni]], tolkala) * Dražen Ričl Zijo Para - (vokal, solo kitara, tekstopisec, skladatelj) * Zlatko Arslanagić Zlaja - (ritem kitara, solo kitara, akustična kitara, bas kitara, tolkala, spremljevalni vokal, tekstopisec, skladatelj) * [[Aljoša Buha]] - (bas kitara) * Nikša Bratoš - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, bas kitara, tamburin, klaviature, sintetizatorska kitara, programiranje, [[mandolina]], harmonika, [[violina]], harmonika, [[trobenta]], [[pozavna]], [[saksofon]], [[klarinet]], flavta, melodika, tolkala, spremljevalni vokalist, [[skladatelj]]) * Srdjan Šerbedžija - (bas kitara) * Branko Sauka Bane - (bas kitara) * Zlatko Volarević Dilajla - (klaviature, programiranje, spremljevalni vokal) * Igor Ivanović - (solo kitara, ritem kitara, spremljevalni vokal) * Zoran Šerbedžija Zoka - (ritem kitara, solo kitara) * Danijel Lastrić - (klaviature, spremljevalni vokal) * Mario Vukčević Jimi - (solo kitara, ritem kitara) * Saša Zalepugin - (solo kitara, ritem kitara) * Zlatko Bebek - (solo kitara, ritem kitara) * Josip Andrić - (klaviature, programiranje) * Marko Belošević - (klaviature, programiranje) * Damir Gonz - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, klaviature, programiranje, tolkala, spremljevalni vokali) == Albumi == === Studijski albumi === * Crvena jabuka (1986) * Za sve ove godine (1987) * Sanjati (1988) * Tamo gdje ljubav počinje (1989) * Nekako s proljeća (1991) * U tvojim očima (1996) * Svijet je lopta šarena (1998) * Sve što sanjam (2000) * Tvojim željama vođen (2002) * Oprosti što je ljubavna (2005) * Duša Sarajeva (2007) * Volim te (2009) * Za tvoju ljubav (2011) * Nek' bude ljubav (2013) * 2016 (2016) * Nocturno (2018) * Tvrđava (2020) === Live albumi === * Uzmi me (kad hoćeš ti) (1990) * Live Dom sportova Zagreb 1996 (2001) * Riznice sjećanja - Unplugged (1999) * Bivše djevojčice, bivši dječaci - Unplugged live u Lisinskom (2014) == Literatura == * {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}} == Zunanje povezave == * [https://archive.is/20121129121908/www.facebook.com/pages/Crvena-Jabuka/11658608909/ Uradna Facebook stran] * [https://web.archive.org/web/20051231231405/http://www.crvenajabuka.com/ Uradna stran] ''(ni posodobljena od leta 2002)'' ''leta)'' * [http://diskografije.com/crvena-jabuka/ Diskografija Red Apple] {{Wayback|url=http://diskografije.com/crvena-jabuka/|date=20160303181512}} * [http://www.blic.rs/zabava/vesti/tuzna-godisnjica-proslo-je-30-godina-od-nesrece-u-kojoj-su-poginuli-clanovi-benda/jnrsce7?ref=fbblic 30 let mineva od nesreče, v kateri so umrli člani zasedbe Crvena jabuka (Blic, 19. 9. 2016)] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovske glasbene skupine]] [[Kategorija:Hrvaške glasbene skupine]] eir4h5apj67essfya7e6gtnzaupp76d 0 521750 5726194 5724872 2022-07-31T20:11:56Z Yerpo 8417 /* Sklici */ {{Volitve v Sloveniji}} wikitext text/x-wiki '''Lokalne volitve 2022''' bodo redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref> Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa 4. decembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}</ref> == Volilne aktivnosti == [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 22. avgust 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Prvi krog predsedniških volitev bo 23. oktobra|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic-po-razpisu-volitev/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-28|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič bo predsedniške in lokalne volitve razpisala v sredo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/urska-klakocar-zupancic-bo-jutri-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve/|website=N1|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-28|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == <references /> {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] n8pxjc2a6b3rqaten25x9i1yy64g84c 0 521762 5726188 5725163 2022-07-31T19:42:22Z Yerpo 8417 slog, np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Kršan<br /> Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel | image = Kastel_Krasan,_Croatia1.JPG | caption = Ostanki gradu Kršan | locmapin = Hrvaška <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 45 |lat_minutes = 10 |lat_seconds = 16 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 08 | long_seconds= 14 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = Nad vasjo Kršan v Istri, | area = | built = prva polovica 13. stoletja | restored = deloma obnovljen | architect = | architecture = grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče plemičev | owner = Oglejski patriarh, Goriški grofje, Pazinski gospodje, Habsburžani, de Fini, Turjaški, Rampelli, Benvenuti dell Argenti, Josip de Sussani, Francesco Scribani, plemiči Tonetti iz Plomina: Matija in zadnji Giovanni Tonetti - rdeči baron. }} [[Slika: Kastel_Krasan,_Croatia2.JPG|thumb|Kršanski kastel - notranjost]] [[Slika: Kastel_Krasan,_Croatia3.JPG|thumb|Kaštel Kršan]] [[Slika: Valvasor_-_Kršan.jpg|thumb|Grad in trg Kršan; Johann Weichard Valvasor, bakrorez, 1679]] '''Grad Kršan''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel '') je srednjeveški grad, ki stoji na vrhu vzpetine jugozahodno nad naseljem Kršan v istoimenski občini v [[Istrska županija|Istrski županiji]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. == Zgodovina == Grad se prvič omenja leta 1274 kot '' Castrum destructum Carsach'' v lasti [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], ki so ga porušili ljudje goriškega grofa. Tega leta je prešel v upravo pazinskih gospodov. Kdaj je bil zgrajen ni znano. V začetku 14. stoletja je bil zemljiški gospod Henrik Pazinski, začetnik kršanske veje pazinskih gospodov, ki so izhajal iz rodbine Kerstlein iz [[Pazin]]<nowiki/>a. Bil je ''nobilis et miles'', njegov brat Karel, prav tako ''miles'' je bil okrog leta 1304 glavar v Pazinu. Henrik je že leta 1297 kupil od Karstmana iz Kožljaka vas ''Olçeuih prope lacum de Cosglacho'', 1307 naj bi kupil vas Kršan in jo dobil od oglejskega patriarha v fevd,<ref>Thesaurus, št. 1146: villa de Colton. Po C. de FRANCESCHI, I Castelli, 170, 171, in M. KOS, Doneski, 2, je to Kršan (?).</ref> že pred 1303 pa je v gradu Kršan sezidal na lastne stroške cerkev Janeza Krstnika, za katero je dobil 1303 od puljskega škofa patronatno pravico.<ref>M. KOS, Doneski, št. 6. Puljski škofje so še 1309, 1322 in 1361 potrdili Henrikovim sinovom in vnukom to pravico (M. KOS, Doneski, št. 14, 17). Od puljske cerkve pa so imeli v fevdu še mlin na Raši in vas Gaigane\ potrditev fevda 1361; M. KOS, Doneski, št. 17. </ref> Henrik se tudi nikoli ni imenoval po Kršanu, iz dokumenta oglejskih patriarhov pa izhaja, da je imel v fevdu le polovico Kršana, kdo naj bi imel drugo polovico ni znano. Vsekakor so grad in gospostvo Kršan v začetku 14. stoletja imeli Goriški grofje, saj je leta 1331 goriška grofica Beatriksa sklenila z [[Beneška republika|Beneško republiko]] dogovor, da jim za določen čas prepusti kršanski grad.<ref>A. S. MINOTTO, Acta et Diplomata, 113 (Accipatur castrum Cresani in nostra custodia secundum pactum habitum cum d. comitissa); ISTI, Senato Misti, AMSI vol. III, 211 sl. To v zvezi z obleganjem Kožljaka. Gl. 3. 1.4. </ref> Goriški so si Kršan pridobil v fevd ali pa uzurpirali. Kakorkoli že, leta 1338 je nečak Henrika iz Pazina, Karel, sin pokojnega Henrika Krotendorferja iz Pazina, kupil tisto polovico, ki jo je imel njegov stric Henrik, in oglejski patriarh ga je investiral v fevd. V posesti od patriarha podeljene polovice Kršana so ostali točno 50 let. Listina avstrijskega, štajerskega, koroškega in kranjskega vojvode Alberta iz leta 1388 izpričuje, da sta mu Henrik, Karlov sin (Cherstleins sun) in Nikolaj der Krotendorfer resignirala ''das castell halbs zu Chorsan''. Nato jo je podelil gravarju na Kranjskem, Hugu Devinskemu. Torej je tudi ta polovica prešla v goriške roke in po smrti Albrechta IV. 1374 so Krotendorferji prejeli svojo polovico Kršana v fevd od novega fevdnega gospoda, Habsburžanov. Konec 15. stoletja je na gradu gospodoval Andrej Kršanski, ki je bil v letih med 1488 in 1500 kapitan Pazina. Njegov nagrobnik z njegovim grbom najdemo v cerkvi sv. Henrika v [[Belaju]], kamor so ga prinesli iz nekdanjega pavlinskega samostana ob Ćepičkem jezeru. Poslednji lastnik gradu je bila družina Tonetti iz Plomina. Kaštel je bil poškodovan v požaru leta 1940. Od takrat je zapuščen, obnovitvena dela so se začela po več desetletjih. Sredi 19. stoletja je bil tu v gradu najden izvod istrskega mejnega opisa (1325), ki opisuje mejo med posestmi oglejskega patriarha, pazinskih grofov in Beneške republike. Ta dragocen zgodovinski dokument je leta 1852 izdal slavni hrvaški zgodovinar in politik [[Ivan Kukuljević Sakcinski]]. == Trenutno stanje gradu == Od srednjeveškega gradu so se ohranili kvadratni stolp in obrambno obzidje ter obzidje stanovanjskih stavb, ki so stale v gradu, ki so jih vključili v nove hiše. Na notranjem dvorišču gradu sta ohranjena pravokoten okvir gotskih vrat iz 15. stoletja in vklesan jašek vodnjaka iz leta 1666. Danes je kaštel zapuščen. == Viri == * C. De Franceschi, I castelli della Val d’Arsa, AMSI, 1898, 14, 1899, 15;. * H. Stemberger, Labinska povijesna kronika, povijesne skice Kožljaka, Čepića, Kršana, Šumbera, Labin 1983. == Zunanje povezave == * [https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/1495/krsan] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Gradovi na Hrvaškem|Kršan]] dbjw0gws8e0c1uxotcru2bm6bxxo9mv 0 521771 5726191 5725268 2022-07-31T20:07:10Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Predsednik vlade Savdske Arabije]] na [[Predsednik vlade Saudove Arabije]] prek preusmeritve: ustreznejše poimenovanje wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade | termlength = | image name = | image name1 = Royal_Standard_of_Saudi_Arabia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Salman bin Abdulaziz Al Saud]] | incumbentsince = 23. januarja 2015 | member_of = | body = <br />Savdske Arabije | named_for = | first = | residence = | website = | image = Salman_of_Saudi_Arabia_-_2020_(49563590728)_(cropped).jpg | salary = | nominator = | appointer = | seat = [[Palača Al Saud]] | native_name = <small>رئيس وزراء المملكة العربية السعودية</small> }}'''Predsednik vlade Savdske Arabije''' (arabsko: رئيس وزراء المملكة العربية السعودية) je predsednik [[Svet ministrov Savdske Arabije|Sveta ministrov]] in uradni [[predsednik vlade|vodja vlade]] [[Saudova Arabija|Kraljevine Savdske Arabije]]. Od vladavine [[Faisal iz Savdske Arabije|kralja Faisala]] mesto [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] zaseda [[Kralj Savdske Arabije|kralj]]. == Zgodovina == Funkcija je bil skupaj s Svetom ministrov ustanovljena 9. oktobra 1953 z odlokom [[Kralj Saud|kralja Sauda]]. Zaradi nemirov v kraljevi družini zaradi njegove vladavine je bil Saud prisiljen imenovati svojega polbrata, [[Faisal iz Savdske Arabije|prestolonaslednika Faisala]], za premierja. Nenehni boj za oblast med njima je privedel do Faisalovega odstopa leta 1960, kar je Saudu omogočilo, da je ponovno prevzel vlado, vendar se je zaradi nadaljnjega nezadovoljstva Faisal leta 1962 vrnil na mesto premierja. Po odstavitvi Sauda leta 1964 ga je Faisal nasledil kot kralj in ostal predsednik vlade. Od takrat sta bili ti dve funkciji združeni.<ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=GRLD_2ytRVM|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211221/GRLD_2ytRVM|archivedate=2021-12-21|title=أرشيف-شاهد على العصر-الأمير طلال بن عبد العزيز ج1|trans-title=Watch the Times – Prince Talal bin Abdul Aziz|publisher=Al Jazeera|language=ar|date=31 July 2016}}</ref> Toda od vladavine kralja Khalida so drugi opravili velik del "težkega dela", saj kralj bodisi ni hotel ali ni mogel nositi delovne obremenitve, zlasti ker je kraljestvo v devetdesetih in dvajsetih letih postalo [[gerontokracija]] . [[Najljubša|Kraljevski ljubljenci]] so dosegli moč in postali ''de facto'' premierji. Trenutni je kraljev sin [[Mohammad bin Salman Al Saud|Mohammad]], ki je očetov glavni pomočnik. == Seznam ''de facto'' predsednikov vlad Savdske Arabije == * [[Saud iz Savdske Arabije|Kralj Saud]]: 9. oktober 1953 – 16. avgust 1954 (prvič) <ref>{{Navedi splet|url=http://www.worldstatesmen.org/Saudi_Arabia.htm#Saudi|website=WorldStatesman|title=Saudi Arabia|publisher=Ben Cahoon|accessdate=2014-03-31}}</ref> * [[Faisal iz Savdske Arabije|Prestolonaslednik Faisal]] : 16. avgust 1954 – 21. december 1960 (prvič) * Kralj Saud: 21. december 1960 – 31. oktober 1962 (drugič) * Prestolonaslednik Faisal 31. oktober 1962 – 2. november 1964 (drugič) Od časa državnega udara sta kraljevanje in premierstvo eno in isto. * Kralj Faisal: 2. november 1964 – 25. marec 1975 (tretjič) * [[Khalid iz Savdske Arabije|Kralj Khalid]] : 29. marec 1975 – 13. junij 1982 * [[Fahd iz Savdske Arabije|Kralj Fahd]] : 13. junij 1982 – 1. avgust 2005 * [[Abdullah iz Savdske Arabije|Kralj Abdulah]] : 1. avgust 2005 – 23. januar 2015 * [[Salman iz Savdske Arabije|Kralj Salman]] : 23. januar 2015 – danes * Prestolonaslednik Fahd: 1975–1982; podpredsednik vlade in glavni svetovalec kralja Khalida. * Prestolonaslednik Abdulah: 21. februar 1996–1. avgust 2005; regent za kralja Fahda. * Mohammed bin Abdullah Al-Nuweisir, vodja kraljevega dvora in vodja osebja regenta/kralja Abdullaha 1996(?)&#x2013;2005 * [[Khaled al-Tuwaijri]]: vodja osebja/zasebni tajnik in ''[[siva eminenca]]'' kralja Abdullaha z nazivom predsednika kraljevega dvora; 9. oktober 2005&#x2013;23. januar 2015 * [[Mohammad bin Salman Al Saud|princ Mohammed bin Salman]], vodja kraljevega dvora, predsednik Sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter minister za obrambo pod kraljem Salmanom; 23. januar 2015–danes == Glej tudi == * [[Seznam kraljev Savdske Arabije]] == Sklici == <references group="" responsive="1"></references> [[Kategorija:Predsedniki vlad]] [[Kategorija:Predsedniki vlade po državah]] [[Kategorija:Saudova Arabija]] gayxmwvb9iol3kayf9x4x3okygpv5w2 5726193 5726191 2022-07-31T20:10:46Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade | termlength = | image name = | image name1 = Royal_Standard_of_Saudi_Arabia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Salman bin Abdulaziz Al Saud]] | incumbentsince = 23. januarja 2015 | member_of = | body = <br />Saudove Arabije | named_for = | first = | residence = | website = | image = Salman_of_Saudi_Arabia_-_2020_(49563590728)_(cropped).jpg | salary = | nominator = | appointer = | seat = [[Palača Al Saud]] | native_name = <small>رئيس وزراء المملكة العربية السعودية</small> }} '''Predsednik vlade Saudove Arabije''' (arabsko: رئيس وزراء المملكة العربية السعودية) je predsednik [[Svet ministrov Saudove Arabije|Sveta ministrov]] in uradni [[predsednik vlade|vodja vlade]] [[Saudova Arabija|Kraljevine Saudove Arabije]]. Od vladavine [[Faisal iz Saudove Arabije|kralja Faisala]] mesto [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] zaseda [[Kralj Saudove Arabije|kralj]]. == Zgodovina == Funkcija je bil skupaj s Svetom ministrov ustanovljena 9. oktobra 1953 z odlokom [[Kralj Saud|kralja Sauda]]. Zaradi nemirov v kraljevi družini zaradi njegove vladavine je bil Saud prisiljen imenovati svojega polbrata, [[Faisal iz Saudove Arabije|prestolonaslednika Faisala]], za premierja. Nenehni boj za oblast med njima je privedel do Faisalovega odstopa leta 1960, kar je Saudu omogočilo, da je ponovno prevzel vlado, vendar se je zaradi nadaljnjega nezadovoljstva Faisal leta 1962 vrnil na mesto premierja. Po odstavitvi Sauda leta 1964 ga je Faisal nasledil kot kralj in ostal predsednik vlade. Od takrat sta bili ti dve funkciji združeni.<ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=GRLD_2ytRVM|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211221/GRLD_2ytRVM|archivedate=2021-12-21|title=أرشيف-شاهد على العصر-الأمير طلال بن عبد العزيز ج1|trans-title=Watch the Times – Prince Talal bin Abdul Aziz|publisher=Al Jazeera|language=ar|date=31 July 2016}}</ref> Toda od vladavine kralja Khalida so drugi opravili velik del "težkega dela", saj kralj bodisi ni hotel ali ni mogel nositi delovne obremenitve, zlasti ker je kraljestvo v devetdesetih in dvajsetih letih postalo [[gerontokracija]]. [[Najljubša|Kraljevski ljubljenci]] so dosegli moč in postali ''de facto'' premierji. Trenutni je kraljev sin [[Mohammad bin Salman Al Saud|Mohammad]], ki je očetov glavni pomočnik. == Seznam ''de facto'' predsednikov vlad Saudove Arabije == * [[Saud iz Saudove Arabije|Kralj Saud]]: 9. oktober 1953 – 16. avgust 1954 (prvič) <ref>{{Navedi splet|url=http://www.worldstatesmen.org/Saudi_Arabia.htm#Saudi|website=WorldStatesman|title=Saudi Arabia|publisher=Ben Cahoon|accessdate=2014-03-31}}</ref> * [[Faisal iz Saudove Arabije|Prestolonaslednik Faisal]] : 16. avgust 1954 – 21. december 1960 (prvič) * Kralj Saud: 21. december 1960 – 31. oktober 1962 (drugič) * Prestolonaslednik Faisal 31. oktober 1962 – 2. november 1964 (drugič) Od časa državnega udara sta kraljevanje in premierstvo eno in isto. * Kralj Faisal: 2. november 1964 – 25. marec 1975 (tretjič) * [[Khalid iz Saudove Arabije|Kralj Khalid]] : 29. marec 1975 – 13. junij 1982 * [[Fahd iz Saudove Arabije|Kralj Fahd]] : 13. junij 1982 – 1. avgust 2005 * [[Abdullah iz Saudove Arabije|Kralj Abdulah]] : 1. avgust 2005 – 23. januar 2015 * [[Salman iz Saudove Arabije|Kralj Salman]] : 23. januar 2015 – danes * Prestolonaslednik Fahd: 1975–1982; podpredsednik vlade in glavni svetovalec kralja Khalida. * Prestolonaslednik Abdulah: 21. februar 1996–1. avgust 2005; regent za kralja Fahda. * Mohammed bin Abdullah Al-Nuweisir, vodja kraljevega dvora in vodja osebja regenta/kralja Abdullaha 1996(?)&#x2013;2005 * [[Khaled al-Tuwaijri]]: vodja osebja/zasebni tajnik in ''[[siva eminenca]]'' kralja Abdullaha z nazivom predsednika kraljevega dvora; 9. oktober 2005&#x2013;23. januar 2015 * [[Mohammad bin Salman Al Saud|princ Mohammed bin Salman]], vodja kraljevega dvora, predsednik Sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter minister za obrambo pod kraljem Salmanom; 23. januar 2015–danes == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam kraljev Saudove Arabije]] [[Kategorija:Politika Saudove Arabije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade po državah]] m7dbm46xyyirm5yp8zttuym243et4bx 0 521788 5726189 5725564 2022-07-31T19:53:04Z Yerpo 8417 slog, pnp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Medicinsko stanje|name=<!-- prednastavljeno {{PAGENAME}} -->|complications=|image=Drunkenness of Noah by Camillo Procaccini (1590-1600, Tyne).jpg|image_size=|alt=|caption=Prikaz opitega [[Noe|Noeta]] kot ga je upodobil italijanski slikar [[Camillo Procaccini]], najverjetneje gre za posledice zastrupitve z etilnim alkoholom.|pronounce=|specialty=[[sodna medicina]], [[patologija]]|prevention=|synonym=|onset=|duration=|types=|causes=alkoholni opoj, alkoholna koma|risks=|diagnosis=|differential=|symptoms=rigor mortis, vonj po alkoholu, izbruhanina, zariplost|treatment=|ICD10=<!-- {{ICD10|Group|Major|minor}} -->|ICD9=<!-- {{ICD9|xxx}} -->|frequency=|deaths=|Image=|Alt=|Caption=|DiseasesDB=|medication=|prognosis=|ICDO=|OMIM=|MedlinePlus=|eMedicineSubj=|eMedicineTopic=|MeshID=|GeneReviewsID=|GeneReviewsName=}} '''Smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom''', tudi '''smrt zaradi alkoholnega opoja''', je pogosta oblika [[Smrt|smrti]] mladih, ki lahko nastopi, ko koncentracija [[Etanol|etanola]] v [[Kri|krvi]] preseže vrednost 300 mg/100 ml krvi oz. 3 ‰ (''tri [[Odtisoček|promile]]''). Do smrti zaradi zastrupitve z etanolom najpogosteje pride pri [[Alkoholizem|kroničnih pivcih alkohola]], nevajeni pivci namreč težko dosežejo [[Smrtnost|letalno]] koncentracijo alkohola, medtem ko kronični alkoholiki vsakodnevno vzdržujejo primerno raven opitosti, ki jo lahko dodaten vnos alkohola zviša na kritično raven. Epidemiološke študije so pokazale, da se vrednost kritične koncentracije (ang. ''blood alcohol level, BAL'') med posamezniki močno razlikujejo. Pri delu populacije, zlasti osebah [[Ženska|ženskega spola]], lahko smrt povzročijo tudi koncentracije etanola, nižje od 3 ‰. Znano dejstvo je, da so ženske zaradi manjše aktivnosti encima [[Alkohol-dehidrogenaza|alkoholna dehidrogenaza]] bolj prizadete pri nižji ravni opitosti.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Knight's Forensic pathology.|last=Saukko|first=Pekka|publisher=New York: Distributed in the United States of America by Oxford University Press.|year=2015|isbn=0-340-76044-3|location=New York|page=584-585|cobiss=2859796}}</ref> == Patofiziologija smrti == === Smrt zaradi neposrednih učinkov etanola === Smrt zaradi zastrupitve z etanolom lahko povzročijo neposredni [[Melanholija|depresivni]] učinki etanola na [[možgansko deblo]], z zaustavitvijo [[Respiratorni center|centra za dihanje]]. Etanol je substanca, ki jo uvrščamo v skupino [[Depresorji|depresornih drog]] (tudi ''downerji''), katerih glavni učinek je upočasnitev običajnega delovanja [[Možgani|možganov]], znižanje živčno aktivnost v različnih predelih možganov.<ref>{{Navedi splet|title=Depresorji|url=https://drustvo-stigma.si/depresorji/|website=Stigma|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> Do smrti zaradi neposrednih učinkov pride pri izjemno visokih koncentracijah etanola v krvi, ki morajo pri zdravem odraslem [[Moški svetovni rekord v metu diska|moškem]] praviloma preseči vrednost 3,5 ‰.<ref name=":0" /> === Smrt zaradi posrednih učinkov etanola === ==== Smrt zaradi asfiksije ==== Najpogostejša oblika smrti zaradi posrednih učinkov etanola pri alkoholnem opoju je smrt zaradi [[Zadušitev|asfiksije]] (zadušitve), kot posledica [[Aspiracija|aspiracije]] (vdihanja) izbruhane [[Želodec|želodčne]] vsebine v [[sapnik]] ali eno od dveh [[Sapnica|glavnih sapnic]]. [[Avtopsija|Obdukcijsko]] diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« moramo postaviti izjemno previdno in le v primeru, da imamo opravka s kroničnim alkoholikom oziroma se lahko zanesemo na pričanja očevidcev. Eden glavnih znakov, ki pritrjuje takšni diagnozi so [[Krvavitev iz nosu|krvavitve]] (petehije) [[Veznica|veznice]], pogosto imenovane tardijeve pege, ki kažejo na smrt v [[Aronija|agoniji]]. Gre za krvavitve povezane s povišanim [[Centralni venski tlak|centralnim venskim pritiskom]] in hipoksično okvarno venske stene, do česar pride ob bolnikovem napenjanju in lovljenju sape. Aspirirana izbruhanina pogosto spominja na posmrtni izliv iz sapnic, zato je za dokončno potrditev obdukcijske diagnoze potreben [[Patologija|patološki]] pregled [[Biopsija|biopta]]. V prid opisani diagnozi govorijo tudi [[Cianoza|centralna cianoza]] (pomodrelost, zariplost) obraza, znaki [[Bruhanje|bruhanja]] na oblačilih in v okolici ter pričevanja očevidcev.<ref name=":0" /> [[Slika:Cusco Peru- Mercado de Wanchaq- drunken man passed out on public market lawn.jpg|thumb|right|250px|Truplo opitega mladoletnika v mestu [[Cusco]], Peru.]] Epidemiološke študije kažejo, da mnogi mrliški ogledniki (v Sloveniji to vlogo najpogosteje opravljajo specialisti [[Družinska medicina|družinske medicine]]) diagnozo »smrt zaradi zadušitve z aspiracijo izbruhanine« postavljajo prelahkotno in nepremišljeno, brez odrejene obdukcije. Gre za hudo obliko zdravniške malomarnosti, ki jo lahko opredelimo kot [[Strokovna napaka|strokovno napako]]. Opisano dejstvo ima lahko boleče posledice za svojce žrtve, ki si očitajo, da je vzrok smrti na njihovi strani, ker niso opazili, da je pokojniku slabo.<ref name=":0" /> Zadnji takšen primer se je v Sloveniji zgodil leta 2022, ko je na znamenitem festivalu [[Pivo in cvetje]] v [[Laško|Laškem]] preminil opit 26-letnik iz vasi [[Dražgoše]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. Slednji naj bi se močno pijan ločil od skupine prijateljev in sam zaspal v tujem šotoru. Naslednje jutro je truplo našla skupina mladih lastnikov šotora, mrliški oglednik pa je postavil diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« brez odrejene sodnomedicinske obdukcije. [[Savinjska statistična regija|Savinjska policijska uprava]] je o dogodku poročala izjemno skopo in je primer javnosti predstavila šele po posredovanju medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://maribor24.si/kronika/na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik|website=maribor24.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NA PIVU IN CVETJU UMRL 26-LETNI MOŠKI: Zakaj policija ni poročala o primeru?|url=http://www.regionalobala.si/novica/na-pivu-in-cvetju-umrl-26-letni-moski-zakaj-policija-ni-porocala-o-primeru-?fbclid=IwAR2m9jkybzp0G0fvFzBDXx0tMMsg_4qdVq4FLAEdD6-fuAU2mqoPYNB4dwM|website=regionalobala.si|accessdate=2022-07-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostno: Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://lokalec.si/kronika/zalostno-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=Lokalec.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šok: na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://www.nadlani.si/novice/kronika-novice/sok-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=NaDlani.si {{!}} Bodite na dlani tudi vi|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> ==== Smrt zaradi travme ==== Opite osebe so pogosto vpletene v različne incidente, ki vključujejo poškodbe z delovanjem velike zunanje sile (travmo). Opisani incidenti zajemajo [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], [[Preteklik|pretepe]], padce s smrtno poškodbo glave, [[Opeklina|opekline]], [[Zastrupitev z ogljikovim monoksidom|zastrupitve z ogljikovim monoksidom]] in [[Utopitev|utopitve]]. Slednje so posebej pogoste v [[Pristanišče|pristaniških]] mestih, kjer opiti mornarji padejo v morje, stik z mrzlo vodo pa sproži kaskado dogodkov, ki vodijo v [[vazovagalni srčni zastoj]] z zalitjem [[Grlo|grla]]. Študije ugotavljajo, da so pijane osebe bolj nagnjene k nastopu opisanega sosledja dogodkov, saj periferna vazodilatacija krvnih žil (''posledica delovanja etanola'') zmanjša njihov občutek za delovanje [[Srce|srca]].<ref name=":0" /> Zastrupitvi s CO so pogosto pridružene opekline, kar se lahko zgodi pri pijani osebi, ki zaspi s prižganim [[Cigareta|cigaretom]] v ustih. Kmalu po nastopu smrti zaradi zastrupitve pride do pojava [[Mrliška okorelost|primarne mrliške ohlapnosti]], tleča cigareta pa pade na rjuhe, ki se lahko vnamejo in povzročijo požar.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sodna medicina]] [[Kategorija:Patologija]] [[Kategorija:Patološka fiziologija]] [[Kategorija:Zloraba alkohola]] i6tbsyr8e8fk9zmzyosmpmkmdabcfnd 5726337 5726189 2022-08-01T09:16:38Z 188.198.248.243 /* Smrt zaradi neposrednih učinkov etanola */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Medicinsko stanje|name=<!-- prednastavljeno {{PAGENAME}} -->|complications=|image=Drunkenness of Noah by Camillo Procaccini (1590-1600, Tyne).jpg|image_size=|alt=|caption=Prikaz opitega [[Noe|Noeta]] kot ga je upodobil italijanski slikar [[Camillo Procaccini]], najverjetneje gre za posledice zastrupitve z etilnim alkoholom.|pronounce=|specialty=[[sodna medicina]], [[patologija]]|prevention=|synonym=|onset=|duration=|types=|causes=alkoholni opoj, alkoholna koma|risks=|diagnosis=|differential=|symptoms=rigor mortis, vonj po alkoholu, izbruhanina, zariplost|treatment=|ICD10=<!-- {{ICD10|Group|Major|minor}} -->|ICD9=<!-- {{ICD9|xxx}} -->|frequency=|deaths=|Image=|Alt=|Caption=|DiseasesDB=|medication=|prognosis=|ICDO=|OMIM=|MedlinePlus=|eMedicineSubj=|eMedicineTopic=|MeshID=|GeneReviewsID=|GeneReviewsName=}} '''Smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom''', tudi '''smrt zaradi alkoholnega opoja''', je pogosta oblika [[Smrt|smrti]] mladih, ki lahko nastopi, ko koncentracija [[Etanol|etanola]] v [[Kri|krvi]] preseže vrednost 300 mg/100 ml krvi oz. 3 ‰ (''tri [[Odtisoček|promile]]''). Do smrti zaradi zastrupitve z etanolom najpogosteje pride pri [[Alkoholizem|kroničnih pivcih alkohola]], nevajeni pivci namreč težko dosežejo [[Smrtnost|letalno]] koncentracijo alkohola, medtem ko kronični alkoholiki vsakodnevno vzdržujejo primerno raven opitosti, ki jo lahko dodaten vnos alkohola zviša na kritično raven. Epidemiološke študije so pokazale, da se vrednost kritične koncentracije (ang. ''blood alcohol level, BAL'') med posamezniki močno razlikujejo. Pri delu populacije, zlasti osebah [[Ženska|ženskega spola]], lahko smrt povzročijo tudi koncentracije etanola, nižje od 3 ‰. Znano dejstvo je, da so ženske zaradi manjše aktivnosti encima [[Alkohol-dehidrogenaza|alkoholna dehidrogenaza]] bolj prizadete pri nižji ravni opitosti.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Knight's Forensic pathology.|last=Saukko|first=Pekka|publisher=New York: Distributed in the United States of America by Oxford University Press.|year=2015|isbn=0-340-76044-3|location=New York|page=584-585|cobiss=2859796}}</ref> == Patofiziologija smrti == === Smrt zaradi neposrednih učinkov etanola === Smrt zaradi zastrupitve z etanolom lahko povzročijo neposredni [[Melanholija|depresivni]] učinki etanola na [[možgansko deblo]], z zaustavitvijo [[Respiratorni center|centra za dihanje]]. Etanol je substanca, ki jo uvrščamo v skupino [[Depresorji|depresornih drog]] (tudi ''downerji''), katerih glavni učinek je upočasnitev običajnega delovanja [[Možgani|možganov]], znižanje živčne aktivnosti v različnih predelih možganov ter splošna upočasnitev prenosa signala med nevroni.<ref>{{Navedi splet|title=Depresorji|url=https://drustvo-stigma.si/depresorji/|website=Stigma|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> Do smrti zaradi neposrednih učinkov pride pri izjemno visokih koncentracijah etanola v krvi, ki morajo pri zdravem odraslem [[Moški svetovni rekord v metu diska|moškem]] praviloma preseči vrednost 3,5 ‰.<ref name=":0" /> === Smrt zaradi posrednih učinkov etanola === ==== Smrt zaradi asfiksije ==== Najpogostejša oblika smrti zaradi posrednih učinkov etanola pri alkoholnem opoju je smrt zaradi [[Zadušitev|asfiksije]] (zadušitve), kot posledica [[Aspiracija|aspiracije]] (vdihanja) izbruhane [[Želodec|želodčne]] vsebine v [[sapnik]] ali eno od dveh [[Sapnica|glavnih sapnic]]. [[Avtopsija|Obdukcijsko]] diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« moramo postaviti izjemno previdno in le v primeru, da imamo opravka s kroničnim alkoholikom oziroma se lahko zanesemo na pričanja očevidcev. Eden glavnih znakov, ki pritrjuje takšni diagnozi so [[Krvavitev iz nosu|krvavitve]] (petehije) [[Veznica|veznice]], pogosto imenovane tardijeve pege, ki kažejo na smrt v [[Aronija|agoniji]]. Gre za krvavitve povezane s povišanim [[Centralni venski tlak|centralnim venskim pritiskom]] in hipoksično okvarno venske stene, do česar pride ob bolnikovem napenjanju in lovljenju sape. Aspirirana izbruhanina pogosto spominja na posmrtni izliv iz sapnic, zato je za dokončno potrditev obdukcijske diagnoze potreben [[Patologija|patološki]] pregled [[Biopsija|biopta]]. V prid opisani diagnozi govorijo tudi [[Cianoza|centralna cianoza]] (pomodrelost, zariplost) obraza, znaki [[Bruhanje|bruhanja]] na oblačilih in v okolici ter pričevanja očevidcev.<ref name=":0" /> [[Slika:Cusco Peru- Mercado de Wanchaq- drunken man passed out on public market lawn.jpg|thumb|right|250px|Truplo opitega mladoletnika v mestu [[Cusco]], Peru.]] Epidemiološke študije kažejo, da mnogi mrliški ogledniki (v Sloveniji to vlogo najpogosteje opravljajo specialisti [[Družinska medicina|družinske medicine]]) diagnozo »smrt zaradi zadušitve z aspiracijo izbruhanine« postavljajo prelahkotno in nepremišljeno, brez odrejene obdukcije. Gre za hudo obliko zdravniške malomarnosti, ki jo lahko opredelimo kot [[Strokovna napaka|strokovno napako]]. Opisano dejstvo ima lahko boleče posledice za svojce žrtve, ki si očitajo, da je vzrok smrti na njihovi strani, ker niso opazili, da je pokojniku slabo.<ref name=":0" /> Zadnji takšen primer se je v Sloveniji zgodil leta 2022, ko je na znamenitem festivalu [[Pivo in cvetje]] v [[Laško|Laškem]] preminil opit 26-letnik iz vasi [[Dražgoše]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. Slednji naj bi se močno pijan ločil od skupine prijateljev in sam zaspal v tujem šotoru. Naslednje jutro je truplo našla skupina mladih lastnikov šotora, mrliški oglednik pa je postavil diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« brez odrejene sodnomedicinske obdukcije. [[Savinjska statistična regija|Savinjska policijska uprava]] je o dogodku poročala izjemno skopo in je primer javnosti predstavila šele po posredovanju medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://maribor24.si/kronika/na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik|website=maribor24.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NA PIVU IN CVETJU UMRL 26-LETNI MOŠKI: Zakaj policija ni poročala o primeru?|url=http://www.regionalobala.si/novica/na-pivu-in-cvetju-umrl-26-letni-moski-zakaj-policija-ni-porocala-o-primeru-?fbclid=IwAR2m9jkybzp0G0fvFzBDXx0tMMsg_4qdVq4FLAEdD6-fuAU2mqoPYNB4dwM|website=regionalobala.si|accessdate=2022-07-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostno: Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://lokalec.si/kronika/zalostno-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=Lokalec.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šok: na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://www.nadlani.si/novice/kronika-novice/sok-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=NaDlani.si {{!}} Bodite na dlani tudi vi|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> ==== Smrt zaradi travme ==== Opite osebe so pogosto vpletene v različne incidente, ki vključujejo poškodbe z delovanjem velike zunanje sile (travmo). Opisani incidenti zajemajo [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], [[Preteklik|pretepe]], padce s smrtno poškodbo glave, [[Opeklina|opekline]], [[Zastrupitev z ogljikovim monoksidom|zastrupitve z ogljikovim monoksidom]] in [[Utopitev|utopitve]]. Slednje so posebej pogoste v [[Pristanišče|pristaniških]] mestih, kjer opiti mornarji padejo v morje, stik z mrzlo vodo pa sproži kaskado dogodkov, ki vodijo v [[vazovagalni srčni zastoj]] z zalitjem [[Grlo|grla]]. Študije ugotavljajo, da so pijane osebe bolj nagnjene k nastopu opisanega sosledja dogodkov, saj periferna vazodilatacija krvnih žil (''posledica delovanja etanola'') zmanjša njihov občutek za delovanje [[Srce|srca]].<ref name=":0" /> Zastrupitvi s CO so pogosto pridružene opekline, kar se lahko zgodi pri pijani osebi, ki zaspi s prižganim [[Cigareta|cigaretom]] v ustih. Kmalu po nastopu smrti zaradi zastrupitve pride do pojava [[Mrliška okorelost|primarne mrliške ohlapnosti]], tleča cigareta pa pade na rjuhe, ki se lahko vnamejo in povzročijo požar.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sodna medicina]] [[Kategorija:Patologija]] [[Kategorija:Patološka fiziologija]] [[Kategorija:Zloraba alkohola]] h40imotp3ksoftbjemey3kg3d00tqq9 0 521830 5725990 5725938 2022-07-31T13:01:56Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[Image:Painting of the Piazza Della Signoria and Loggia Dei Lanzi, 1830 by Carlo Canella.jpg|thumb|upright=1.4| Poslikava [[Piazza della Signoria]] in [[Loggia dei Lanzi]] v Firencah, 1830, Carlo Canella. Z leve, [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna |Ugrabitev Sabink]]'' avtorja [[Giambologna]], ''[[David (Michelangelo) |Davida]]'' [[Michelangelo]], en od Medičejskih levov, ''[[Perzej z glavo Meduze]]'' [[Benvenuta Cellinija]], ki skriva ''[[Herkul in Kako]]'' avtorja [[Bartolommeo Bandinelli|Baccio Bandinellija]]. Stran od stene lože, Medičejci ''Skupina Pasquino'', kopirajo starorimsko temo.]] '''Italijansko renesančno kiparstvo''' je bilo pomemben del umetnosti [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.<ref>According to Frederick Hartt: "It is striking that the great new figurative style of the Renaissance is seen first in sculpture, and only later in painting" – Hartt, 163, of Ghiberti</ref> Primer [[rimsko kiparstvo|starorimskega kiparstva]] je močno visel nad njim, tako v smislu sloga kot uporabe katera skulptura je bila postavljena. V popolnem nasprotju s slikarstvom je bilo po Italiji,<ref>Avery, 4</ref> predvsem v Rimu, veliko ohranjenih rimskih kipov, ves čas pa so izkopavali in vneto zbirali nove. Razen peščice velikih osebnosti, zlasti Michelangela in Donatella, je danes manj znano kot [[italijansko renesančno slikarstvo]], vendar takrat ni bilo tako. V italijanskem renesančnem kiparstvu je prevladoval sever, predvsem Firence.<ref>Hartt, 638: "the undeniable fact is that every one of the truly great Italian Renaissance sculptors came from Tuscany, and all but two of them were Florentines, native or adopted".</ref> To je še posebej veljalo za ''[[quattrocento]]'' (15. stoletje), po katerem se je Rim izenačil ali presegel kot središče,<ref>Campbell, 28; Avery, 10</ref> čeprav je sam ustvaril malo kiparjev. Vključeni so glavni florentinski kiparji v kamnu (v grobem kronološkem vrstnem redu, z datumi smrti) [[Orcagna]] (1368), [[Nanni di Banco]] (1421), [[Filippo Brunelleschi]] (1446), [[Nanni di Bartolo]] (1435), [[Lorenzo Ghiberti]] (1455), [[Donatello]] (1466), [[Bernardo Rossellino|Bernardo]] (1464) in njegov brat [[Antonio Rossellino]] (1479), [[Andrea del Verrocchio]] (1488), [[Antonio del Pollaiuolo]] (1498), [[Michelangelo]] (1564) in [[Jacopo Sansovino]] (1570). Drugod je bil Sienčan [[Jacopo della Quercia]] (1438), iz Lombardije [[Pietro Lombardo]] (1515) in njegovi sinovi [[Giovanni Antonio Amadeo]] (1522), [[Andrea Sansovino]] (1529), [[Vincenzo Danti]] (1576), [[Leone Leoni]] (1590) in [[Giambologna]] (1608, rojen v Flandriji).<ref>Za vse, glej Olsen, Index, ali Osborne</ref> [[File:Francesco Laurana, A Princess of the House of Aragon, c. 1475, NGA 126 (cropped).jpg|thumb|[[Francesco Laurana]], ''Princesa Aragonske hiše '', ok. 1475]] Medtem ko je cerkveno kiparstvo še naprej zagotavljalo več velikih naročil kot kateri koli drug vir, ki so mu sledili meščanski spomeniki,<ref>Seymour, 10–11</ref> so se v tem obdobju pojavili ali povečali pomembnost številni drugi predmeti za kiparstvo. Posvetni portreti so bili prej večinoma pogrebna umetnost, veliki nagrobni spomeniki pa so postali precej bolj dovršeni. Reliefne plošče so bile uporabljene v številnih materialih in okoljih ali včasih obravnavane kot prenosni predmeti, kot so slike. Majhni bronasti izdelki, običajno posvetnih motivov, so postajali vse pomembnejši od poznega 15. stoletja dalje, nove oblike pa so vključevale medalje, ki je sprva večinoma predstavljala osebe in ne dogodke, ter plakete z majhnim prizorom v kovinskem reliefu.<ref>Avery, 4; Osborne, 705–706, 879</ref> [[File:'Pieta' by Michelangelo JBU21.jpg|thumb|[[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499.]] [[File:Luca della Robbia, resurrezione, 1440.JPG|thumb|[[Luca della Robbia]], ''Vstajenje'', glazirana [[terakota]], 1445.]] Izraz ''kipar'' se je začel uporabljati šele v 15. stoletju; pred tem so bili kiparji znani kot kamnorezci, rezbarji v lesu itd. ''Statua'' ("kip" in umetnost njihovega izdelovanja) je bila še ena nova italijanska beseda, ki je nadomestila srednjeveške izraze, kot so ''figura'', ''simulacrum'' in ''imago'', ki so se prav tako uporabljali za naslikane podobe.<ref>Seymour, 4–5, 11; Hartt, 25</ref> == Obdobja == [[File:Benvenuto cellini, ninfa di fontainebleau, 1542-43 ca. 02.JPG|thumb|''[[Nimfa iz Fontainebleauja]]'', [[Benvenuto Cellini]], bron, ok. 1543, [[Louvre]] (v. 2,05 m; d. 4,09 m)<ref name=Atlas>[http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=4607 "La Nymphe de Fontainebleau"], Atlas database, Louvre.</ref>]] [[Gotska arhitektura]] in [[gotska umetnost]] na splošno je imela omejen prodor v Italijo, prispela je pozno in je večinoma vplivala na skrajni sever, zlasti [[Benetke]] in [[Lombardija|Lombardijo]], pogosto le kot okrasni slog na okvirjih in [[kapitel]]ih.<ref>White, 19–34. [[Frančiškani]] in [[dominikanci]] so bili redni pokrovitelji v 13. stoletju.</ref> Klasične tradicije so bile globlje zakoreninjene kot severno od Alp, zaradi česar je bila namerna oživitev klasičnega sloga manj ostra sprememba. V ''trecentu'' (14. stoletje) so lahko kiparje naprosili, da delajo na stavbah, ki so na splošno v gotskem slogu ali tistih, ki niso bile. Nekateri kiparji so lahko prilagodili svoje sloge, da bi se prilegali, drugi ne. Zaradi te zapletene situacije je določitev jasnega datuma začetka renesančnega kiparstva težko, če ne nemogoče.<ref>Osborne, 965</ref> Tako kot italijansko renesančno slikarstvo tudi kiparstvo konvencionalno delimo na obdobja zgodnje renesanse, [[visoka renesansa|visoke renesanse]], [[manierizem|manierizma]] in pozne renesanse. Prikladno je, da leti 1400 in 1500 dokaj dobro delujeta kot datuma, ki označujeta pomembne spremembe v slogu, pri čemer sta ključni prelomnici natečaj za načrte za vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|Firenškega baptisterija]], objavljen konec leta 1400 in [[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499, in njegov ''[[David (Michelangelo)||David]]'', ki se je začel leta 1501. Včasih je 15. stoletje razdeljeno okoli leta 1450 (ali prej) na "prvo renesanso" in "drugo renesanso", do neke mere po [[Giorgio Vasari|Vasariju]]. Maniristični slog se začne pojavljati okoli leta 1520, vendar [[Plenitev Rima (1527)|plenjenje Rima leta 1527]], ki je močno pretreslo in razpršilo tisto, kar je postalo vodilno središče, zagotavlja splošno sprejet konec faze visoke renesanse; [[Medičejci]] so bili istega leta izgnani iz Firenc in izpodrinili druge umetnike. Čeprav je njegova delavnica še naprej ustvarjala dela v njegovem slogu, lahko smrt Giambologne leta 1608, ko je bilo [[baročno kiparstvo]] v Rimu že dobro uveljavljeno, štejemo za konec tega obdobja.<ref>Avery, 253–256; Olsen, 201–202; Hartt, 660</ref> == Materiali == [[File:Buste d'enfant (Florence) 01.JPG|thumb|left| Reliefni doprsni kip dečka v ''[[pietra serena]]'', neznano, ok. 1500]] Na splošno je bilo »kiparstvo kakršne koli kakovosti« dražje od ekvivalenta v slikarstvu, v bronu pa dramatično. Zdi se, da je naslikani konjeniški spomenik Niccola da Tolentina iz leta 1456 Andrea del Castagna stal le 24 [[florin]]ov, medtem ko je bil Donatellov konjeniški bron ''Gattamelata'', nekaj let prej, »previdno ocenjen« na 1650 florinov. Michelangelo je prejel 3000 florinov za poslikavo [[Strop Sikstinske kapele|stropa Sikstinske kapele]], medtem ko je Ghiberti dejal, da je njegov prvi komplet vrat za Firenški baptisterij stoletje prej stal 22.000, pri čemer je morda četrtina predstavljala stroške materiala. Razumljivo je, da so kiparji težili »ustvariti najboljše delo v najbolj obstojnih materialih«, kamnu ali kovini; bilo je veliko hitrejših in cenejših del v drugih materialih, ki se večinoma niso ohranila.[20] Kiparji so v veliki meri uporabljali risbe, nato pa majhne in včasih modele ali makete v polni velikosti v glini, z notranjim okvirjem iz železnih palic, kjer je bilo potrebno. Toda takšni modeli so bili le redko odpuščeni in zelo malo jih je ohranjenih. Projekt [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] za ''[[Leonardov konj|Konja Sforze]]'' je primer. Mnogi kiparji so delali v različnih materialih; Antonio del Pollaiuolo je na primer izdelal končna dela v kamnu, bronu, lesu in terakoti, pa tudi slikal s [[tempera|tempero]], [[Oljno slikarstvo|oljem]] in izdeloval [[freska|freske]] ter izdelal pomembno gravuro ''[[Bitka golih mož (gravura)]]''. Donatellov ''sveti Jurij'' za orožarje in ceh mečevalcev v [[Orsanmichele]]ju je iz marmorja, vendar je prvotno nosil bronasto čelado in nosil meč.[23] Donatello je delal tudi v lesu, terakoti in mavcu. Zlasti v 15. stoletju so bili številni arhitekti po izobrazbi kiparji, nekateri pa so večino svoje kariere opravljali oboje. === Kamen === [[Marmor]], predvsem čisto bela kiparska vrsta [[carrarski marmor|marmorja iz Carrare]] iz [[Apuanske Alpe|Apuanskih Alp]] na severu [[Toskana|Toskane]], je bil najbolj priljubljen material za fino kiparstvo. Številni toskanski kiparji so šli v kamnolom, da bi »grobo obdelali« velika dela, nekateri so jih dokončali v bližnji [[Pisa|Pisi]], s čimer so prihranili stroške prevoza velikih blokov. Prevoz na dolge razdalje je običajno potekal z ladjo, bodisi po morju bodisi po [[Arno (reka)|Arnu]] do Firenc. <ref>Seymour, 15, 189</ref> Čeprav je imela večina delov Italije kamen, ki ga je bilo mogoče klesati, je bil tudi drugi najbolj priljubljen kamen na severu, iz [[Istra|Istre]] ob Jadranu, danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in delno v [[Slovenija|Sloveniji]]. Istrski kamen je »marmorju podoben kamen, ki ima lahko poliran zaključek, vendar je veliko bolj raznolik v teksturi in barvi kot apuanski beli marmor«. Sivi toskanski [[peščenjak]], znan kot ''[[pietra serena]]'', je bil v glavnem uporabljen kot gradbeni kamen, pogosto v kontrastu z belim marmorjem, kot v [[Firenška stolnica|Firenški stolnici]]. Toda včasih so ga uporabljali za kiparstvo, zlasti v manjših reliefih in izrezljanih prizorih na stavbah.<ref>Seymour, 15, in 17 tudi za pregled drugih regionalnih kamnov 189</ref> === Kovina === [[File:Salt Cellar.jpg|thumb|[[Cellinijeva solnica]], zlato in emajl, [[Benvenuto Cellini]]]] [[Bron]]asta skulptura je bila tedaj približno desetkrat dražja od marmorja in zahtevno vlivanje oziroma izdelava zlitine ter tehnika ulivanja [[Precizijsko litje|izgubljenega voska]] je bila največkrat izvedena s strani kiparja in njegovega ateljeja.<ref>Avery, 6–7; Hartt, 25–26; Seymour, 17</ref> To je vključevalo izdelavo končne makete v vosku ali voska na glini, ki se nato med ulivanjem uniči; ''[[Konj in jezdec (voščena skulptura)|Konj in jezdec]]'' je zelo redka voščena skulptura, verjetno nikoli ulita maketa, ki se je ohranila; obstaja majhno število drugih, večinoma majhnih predhodnih študij. Po osnovnem odlitku, ki bi ga morda izvedli zunanji strokovnjaki, je sledilo še precej kiparskega dela s čiščenjem, brušenjem in dodelavo površine s poliranjem. V nekaterih primerih je ta faza trajala leta in uporabljala različne kiparje. Kljub svoji ceni in težavnosti, po klasičnem okusu, znanem iz starodavne literature, kot je [[Plinij Starejši]] in zelo malo starodavnih primerkov, ki so bili takrat znani,<ref>Avery, 5; ''[[Konjeniški kip Marka Avrelija]]'' in ''[[Deček si izdira trn]]'' v Rimu, ''[[Beneški lev]]'' in ''[[Konji svetega Marka]]'' v Benetkah, ''[[Regisole]]'' v [[Pavia|Pavii]] (zdaj uničeno) in ''[[Kolos iz Barletta]]'' so bili vodilni primeri in skoraj edini velikih, ki jih je poznal srednji vek. ''[[Idolino]]'' je bil izkopan leta 1530 in ''[[Govornik (kip)]]'' leta 1566. ''[[Mladenič iz Magdalensberga]]'' je bil najden v Nemčiji in nikoli ni bil vrnjen v Italijo.</ref> je bron užival poseben prestiž, tudi v majhnem obsegu. [33] V poznem srednjem veku v Italiji so ga večinoma uporabljali za velika vrata stolnice, na primer v [[Stolnica v Pisi|Pisi]] in [[Stolnica svetega Marka, Benetke|San Marco v Benetkah]], zgodnja renesansa pa je to nadaljevala. Najbolj znana so v Firenški krstilnici. Lorenza Ghibertija nekoliko večji bronasti ''[[sveti Janez Krstnik (Ghiberti)|sveti Janez Krstnik]]'' za Orsanmichele (1412) je bil brez primere.<ref>Avery, 58–59; Levey, 142–143</ref> Bron je lahko pozlačen.[36] Različne kovine so bile uporabljene za odlitke portretnih medalj knežjih ali le bogatih mecenov in včasih za plakete. Bron je bila običajna kovina, nekaj pa jih je bilo lahko ulitih v [[zlato|zlatu]] ali [[srebro|srebru]] za predstavitev osebam istega ali višjega ranga, nekateri pa v [[svinec|svincu]]. Zlasti na knežjih dvorih, predvsem na najbogatejšem, milanskem, so majhne ulite figure in rezbarske predmete, kot so črnilniki, pogosto izdelovali v zlatu in srebru, vendar so bili skoraj vsi v nekem trenutku pretopljeni zaradi njihove vrednosti zlata. Slavna zlata ''[[Cellinijeva solnica]]'', ki jo je leta 1543 za [[Franc I. Francoski|Franca I.]] izdelal [[Benvenuto Cellini]], je skoraj edina ohranjena v zlatu, zdaj na Dunaju.<ref>Avery, 203–204</ref> Komplet 12 srebrno-pozlačenih skodelic, imenovan ''[[Aldobrandini Tazze]]'', je bil izdelan za italijansko družino pred letom 1603, vendar morda ne italijanski.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O91721/the-aldobrandini-tazza-standing-cup-unknown Aldobrandini Tazza], Victoria and Albert Museum</ref> ''Ghisijev ščit'' iz leta 1554 je še en primer drobnih reliefnih prizorov.<ref>[https://wb.britishmuseum.org/MCN3621#1349906001 "The Ghisi Shield"], British Museum</ref> === Les === [[File:Basilica di Santa Maria Gloriosa dei Frari, Venice (23916320018).jpg|thumb|Korne klopi v Frari, Benetke]] Za razliko od severa Alp les ni bil prestižen material, vendar se je zaradi svoje majhne teže še naprej uporabljal za figure ''Križanje'', ki so jih pogosto obesili v zraku ali na stenah v cerkvah, na primer ''[[Brunelleschijevo razpelo]]'' v [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]]. Druge izjeme so vključevale več Donatellovih figur za oltarno sliko [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|cerkve Frari]] v Benetkah, njegovo [[Spokornica Magdalena (Donatello)|spokornico Magdaleno]] in dela Francesca di Valdambrina v Toskani okoli leta 1410. <ref>Seymour, 53. Guild restrictions may have played a part in this.</ref> Ko je bil uporabljen les, ga je navadno poslikal slikar ali kipar ali njegova delavnica. Okrasne rezbarije v lesu so bile pogoste za pohištvo, obloge in druge namene. Korne klopi v velikih cerkvah so pogosto vključevale precej kiparstva, včasih tudi figure in pripovedne prizore. V zgodnjem 15. stoletju so se lesene figure Domenica di Niccolò dei Corija v Sieni usmerile k »novi zgovornosti v kretnjah in mimiki«.<ref>Seymour, 53</ref> === Terakota === [[File:"Lamentation over the Dead Christ" by Niccolò dell'Arca by Joy of Museums.jpg|thumb|''Objokovanje'' skupina v terakoti, Niccolo dell'Arca, Santa Maria della Vita, Bologna, c. 1460 ali kasneje.]] Poleg razširjene uporabe gline za modele, ki običajno niso bili žgani, so tri generacije družine [[Della Robbia]] v Firencah vodile veliko delavnico, v kateri so izdelovali kipe iz terakote, glazirane s kositrom in svetlo pobarvane, sprva večinoma verske reliefne elemente za zunanjost stavb, nato pa manjša dela, kot so Madone za zasebne kapele ali spalnice. Drugi umetniki so razvili slog portretov na glavi in prsih iz terakote. Več del dokončane monumentalne plastike (in ne modelov ali študij) je bilo izdelanih v terakoti, večinoma poslikanih. Ti so bili večinoma verski; številne so bile velike skupine s šestimi ali več žalujočimi, ki so obkrožile mrtvega Kristusa v ''Objokovanju Kristusa''. Ti so bili veliko cenejši od marmorja: najbolj znana skupina Niccoloja dell'Arca za cerkev v Bologni uporablja terakoto za doseganje učinkov leteče draperije, ki jih ne bi bilo mogoče narediti v kamnu. Guido Mazzoni je bil še en specialist za velike terakotne skupine.<ref>Olson, 133–135; Seymour, 193</ref> === Drugi materiali === [[File:Donatello, madonna piot, 1440 ca. 01.JPG|thumb|left|[[Donatello]], "Piot Madonna", terakota, z medaljoni iz barvnega voska pod steklom in sledovi pozlate, c. 1440. <ref>[https://collections.louvre.fr/en/ark:/53355/cl010095087 Described by the Louvre] as "terre cuite avec incrustations de médaillons de cire sous verre avec traces de dorure".</ref>]] [[Štukatura]], ki je bila včasih poslikana v imitacijo brona, je bila uporabljena predvsem za okrasitev stavb, delavnice pa so prodajale majhne mavčne replike znanih skulptur, od katerih jih ni veliko ohranjenih. Začasne skulpture iz najrazličnejših hitrih in poceni materialov, kot sta kaširani papir in z lepilom utrjeno blago, so bile proizvedene v izdatnih količinah kot okraski za parade med festivali in praznovanji, kot so poroke; v 16. stoletju so ti pogosto zapisani v tiskih. Ena reliefna plošča Jacopa Sansovina za okrasje ob zmagoslavnem vstopu (srednjeveški in renesančni del razstave) [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] v Firence je ohranjena, čeprav je bila v glini in »platnu, utrjenem z lepilom«, vse nameščeno na lesenih deskah; gre za delo najvišje umetniške kakovosti. [[Jacopo della Quercia]] († 1438) je izdelal konjeniško grobnico za cerkev v Sieni z uporabo "lesa, hrasta in prediva", in ni presenetljivo, da se ni ohranila. <ref>Avery, 165 in 174</ref> Nov in značilen [[žanr]] začasne skulpture za velika praznovanja je bila sladkorna skulptura. Sladkor so začeli redno uvažati v Evropo sredi 15. stoletja, ko so iz Evrope poselili [[Madeira|Madeiro]] in [[Kanarski ototki|Kanarske otoke]] ter tam pridelan sladkor, ki so ga večinoma uvažali preko Italije. Po tem je »vsepogosta strast do sladkorja ... preplavila družbo«, saj je postal veliko lažje dostopen, čeprav je bil na začetku še vedno zelo drag.[50] [[Genova]], eno od distribucijskih središč, je postala znana po kandiranem sadju, medtem ko so se Benetke specializirale za pecivo, sladkarije (bonbone) in sladkorne skulpture. Sladkor je takrat veljal za medicinsko koristnega.<ref>Strong, 194–195</ref> [[File:Beschreibung derer fürstlicher güligscher &c. Hochzeit - so im Jahr Christi tausent fünffhundert achtzig fünff, am sechszehenden Junij vnd nechstfolgenden acht Tagen, zu Düsseldorff mit grossen (14564249489).jpg|thumb| Postavljena miza s sladkornimi skulpturami za nemško knežjo poroko leta 1587.<ref>Strong, 198–199. Majhnost ljudi je za učinek; "krožniki, položeni ob rob mize, dajejo bolj pravo vodilo". Teme kipov so zelo podobne tistim, posnetim za italijanske bankete.</ref>]] Pogostitev, ki jo je leta 1457 v Toursu priredil Gaston de Foix, vključuje prvo podrobno omembo skulptur iz sladkorja, saj je bila zadnja prinesena hrana »heraldična menažerija, izklesana iz sladkorja: levi, jeleni, opice ... vsak drži v taci ali kljunu grb madžarskega kralja« (praznik je bil v čast madžarskemu veleposlaništvu). Druge zabeležene velike pojedine, kot so poročni banketi v naslednjih desetletjih, so vključevale podobne primere. Poroka Ercola I. d'Esteja, vojvode Ferrarskega leta 1473 in poroka njegove hčerke Isabelle d'Este leta 1491 sta se zaključili s procesijo, ki je nosila skulpture. Leta 1491 so 103 možje pripeljali »tigre, samoroge, bucentavre, lisice, volkove, leve ... gore, dromedarje, ... gradove, saracene ... Herkula, ki ubija zmaja ...«, očitno prilagojenega vsakemu gostu; »kiparje iz Mantove, Padove in Benetk so pripeljali, da bi jih naredili po načrtih dvornih slikarjev«.<ref>Strong, 133–134</ref> Prvotno se zdi, da so nekatere skulpture pojedli med obrokom, kasneje pa postanejo le namizni okraski, najbolj izpopolnjeni se imenujejo ''triomfi''. Znano je, da jih je izdelalo več pomembnih kiparjev; v nekaterih primerih so njihove predhodne risbe preživele. Zgodnji so bili iz rjavega sladkorja, delno vliti v kalupe, z izrezljanimi zadnjimi deli; nato se lahko doda pozlata ali barva. Sčasoma se je v 18. stoletju razvila porcelanasta figurica kot stalna oblika posnemanja sladkornih skulptur; sprva so jih postavljali tudi okoli jedilnih miz.<ref>Strong, 223</ref> === Pobarvani kipi === Poslikave, ki so jih pogosto odstranili, potem ko so postale kosmičaste, so bile pogoste, če ne običajne na lesu in terakoti, vendar že v 15. stoletju nenavadne na kamnu in kovini. Ko je bila uporabljena na teh materialih, je bila na splošno diskretna.<ref>NGA, 5</ref> Nekateri Larianini portretni doprsni kipi iz marmorja so ohranili svoj polikromni zaključek; drugi ga nikoli niso imeli ali pa so ga odstranili. Po letu 1500 je barva vse bolj izginila iz mode; izkopane klasične skulpture je niso imele, drugo vprašanje pa je, ali so bile originalno obarvane. Vpliv Michelangela, »ki se je odpovedal površinskim privlačnostim, da bi idejo prenesel samo z obliko«, je bil še en dejavnik.<ref>Osborne, 887</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Avery, Charles, Florentine Renaissance Sculpture, 1970, John Murray Publishing, ISBN 0719519322 *Campbell, Steven J., "Artistic geographies", Chapter 1 of The Cambridge Companion to the Italian Renaissance, ed. Michael Wyatt, 2014, Cambridge University Press, ISBN 9780521876063, 0521876060, google books *Chadwick, Whitney, Women, Art, and Society, 2002 (3rd ed.), Thames and Hudson, ISBN 9780500203545 *Clark, Kenneth, The Nude, A Study in Ideal Form, orig. 1949, various edns, page refs from Pelican edn of 1960 *Hartt, Frederick, History of Italian Renaissance Art, (2nd edn.)1987, Thames & Hudson (US Harry N Abrams), ISBN 0500235104 *Kemp, Martin, Leonardo Da Vinci: The Marvellous Works of Nature and Man, 2006, Oxford University Press, ISBN 9780199207787 *Levey, Michael; Florence, A Portrait, Jonathan Cape, 1996, ISBN 0712673105 *"NGA": "Italian Renaissance Learning Resources", National Gallery of Art/Oxford Art Online *Olson, Roberta J.M., Italian Renaissance Sculpture, 1992, Thames & Hudson (World of Art), ISBN 0500202531 *Osborne, Harold (ed), The Oxford Companion to Art, 1970, OUP, ISBN 019866107X *Seymour, Charles Jr., Sculpture in Italy, 1400–1500, 1966, Penguin (Pelican History of Art) *Shearman, John. Mannerism, 1967, Pelican, London, ISBN 0140208089 *Strong, Roy, Feast: A History of Grand Eating, 2002, Jonathan Cape, ISBN 0224061380 *Trevor-Roper, Hugh; Princes and Artists, Patronage and Ideology at Four Habsburg Courts 1517–1633, Thames & Hudson, London, 1976, ISBN 0500232326 *White, John. Art and Architecture in Italy, 1250 to 1400, Penguin Books, 1966, 2nd edn 1987 (now Yale History of Art series). ISBN 0140561285 *Wilson, Carolyn C., Renaissance Small Bronze Sculpture and Associated Decorative Arts, 1983, National Gallery of Art (Washington), ISBN 0894680676 == Zunanje povezave == {{commons category|Italian Renaissance sculptures}} [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Italijanska umetnost]] ac4nn0h4f16nl996tgvwqbkzm4z58g1 5726029 5725990 2022-07-31T14:56:38Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[Image:Painting of the Piazza Della Signoria and Loggia Dei Lanzi, 1830 by Carlo Canella.jpg|thumb|upright=1.4| Poslikava [[Piazza della Signoria]] in [[Loggia dei Lanzi]] v Firencah, 1830, Carlo Canella. Z leve, [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna |Ugrabitev Sabink]]'' avtorja [[Giambologna]], ''[[David (Michelangelo) |Davida]]'' [[Michelangelo]], en od Medičejskih levov, ''[[Perzej z glavo Meduze]]'' [[Benvenuta Cellinija]], ki skriva ''[[Herkul in Kako]]'' avtorja [[Bartolommeo Bandinelli|Baccio Bandinellija]]. Stran od stene lože, Medičejci ''Skupina Pasquino'', kopirajo starorimsko temo.]] '''Italijansko renesančno kiparstvo''' je bilo pomemben del umetnosti [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.<ref>According to Frederick Hartt: "It is striking that the great new figurative style of the Renaissance is seen first in sculpture, and only later in painting" – Hartt, 163, of Ghiberti</ref> Primer [[rimsko kiparstvo|starorimskega kiparstva]] je močno visel nad njim, tako v smislu sloga kot uporabe katera skulptura je bila postavljena. V popolnem nasprotju s slikarstvom je bilo po Italiji,<ref>Avery, 4</ref> predvsem v Rimu, veliko ohranjenih rimskih kipov, ves čas pa so izkopavali in vneto zbirali nove. Razen peščice velikih osebnosti, zlasti Michelangela in Donatella, je danes manj znano kot [[italijansko renesančno slikarstvo]], vendar takrat ni bilo tako. V italijanskem renesančnem kiparstvu je prevladoval sever, predvsem Firence.<ref>Hartt, 638: "the undeniable fact is that every one of the truly great Italian Renaissance sculptors came from Tuscany, and all but two of them were Florentines, native or adopted".</ref> To je še posebej veljalo za ''[[quattrocento]]'' (15. stoletje), po katerem se je Rim izenačil ali presegel kot središče,<ref>Campbell, 28; Avery, 10</ref> čeprav je sam ustvaril malo kiparjev. Vključeni so glavni florentinski kiparji v kamnu (v grobem kronološkem vrstnem redu, z datumi smrti) [[Orcagna]] (1368), [[Nanni di Banco]] (1421), [[Filippo Brunelleschi]] (1446), [[Nanni di Bartolo]] (1435), [[Lorenzo Ghiberti]] (1455), [[Donatello]] (1466), [[Bernardo Rossellino|Bernardo]] (1464) in njegov brat [[Antonio Rossellino]] (1479), [[Andrea del Verrocchio]] (1488), [[Antonio del Pollaiuolo]] (1498), [[Michelangelo]] (1564) in [[Jacopo Sansovino]] (1570). Drugod je bil Sienčan [[Jacopo della Quercia]] (1438), iz Lombardije [[Pietro Lombardo]] (1515) in njegovi sinovi [[Giovanni Antonio Amadeo]] (1522), [[Andrea Sansovino]] (1529), [[Vincenzo Danti]] (1576), [[Leone Leoni]] (1590) in [[Giambologna]] (1608, rojen v Flandriji).<ref>Za vse, glej Olsen, Index, ali Osborne</ref> [[File:Francesco Laurana, A Princess of the House of Aragon, c. 1475, NGA 126 (cropped).jpg|thumb|[[Francesco Laurana]], ''Princesa Aragonske hiše '', ok. 1475]] Medtem ko je cerkveno kiparstvo še naprej zagotavljalo več velikih naročil kot kateri koli drug vir, ki so mu sledili meščanski spomeniki,<ref>Seymour, 10–11</ref> so se v tem obdobju pojavili ali povečali pomembnost številni drugi predmeti za kiparstvo. Posvetni portreti so bili prej večinoma pogrebna umetnost, veliki nagrobni spomeniki pa so postali precej bolj dovršeni. Reliefne plošče so bile uporabljene v številnih materialih in okoljih ali včasih obravnavane kot prenosni predmeti, kot so slike. Majhni bronasti izdelki, običajno posvetnih motivov, so postajali vse pomembnejši od poznega 15. stoletja dalje, nove oblike pa so vključevale medalje, ki je sprva večinoma predstavljala osebe in ne dogodke, ter plakete z majhnim prizorom v kovinskem reliefu.<ref>Avery, 4; Osborne, 705–706, 879</ref> [[File:'Pieta' by Michelangelo JBU21.jpg|thumb|[[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499.]] [[File:Luca della Robbia, resurrezione, 1440.JPG|thumb|[[Luca della Robbia]], ''Vstajenje'', glazirana [[terakota]], 1445.]] Izraz ''kipar'' se je začel uporabljati šele v 15. stoletju; pred tem so bili kiparji znani kot kamnorezci, rezbarji v lesu itd. ''Statua'' ("kip" in umetnost njihovega izdelovanja) je bila še ena nova italijanska beseda, ki je nadomestila srednjeveške izraze, kot so ''figura'', ''simulacrum'' in ''imago'', ki so se prav tako uporabljali za naslikane podobe.<ref>Seymour, 4–5, 11; Hartt, 25</ref> == Obdobja == [[File:Benvenuto cellini, ninfa di fontainebleau, 1542-43 ca. 02.JPG|thumb|''[[Nimfa iz Fontainebleauja]]'', [[Benvenuto Cellini]], bron, ok. 1543, [[Louvre]] (v. 2,05 m; d. 4,09 m)<ref name=Atlas>[http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=4607 "La Nymphe de Fontainebleau"], Atlas database, Louvre.</ref>]] [[Gotska arhitektura]] in [[gotska umetnost]] na splošno je imela omejen prodor v Italijo, prispela je pozno in je večinoma vplivala na skrajni sever, zlasti [[Benetke]] in [[Lombardija|Lombardijo]], pogosto le kot okrasni slog na okvirjih in [[kapitel]]ih.<ref>White, 19–34. [[Frančiškani]] in [[dominikanci]] so bili redni pokrovitelji v 13. stoletju.</ref> Klasične tradicije so bile globlje zakoreninjene kot severno od Alp, zaradi česar je bila namerna oživitev klasičnega sloga manj ostra sprememba. V ''trecentu'' (14. stoletje) so lahko kiparje naprosili, da delajo na stavbah, ki so na splošno v gotskem slogu ali tistih, ki niso bile. Nekateri kiparji so lahko prilagodili svoje sloge, da bi se prilegali, drugi ne. Zaradi te zapletene situacije je določitev jasnega datuma začetka renesančnega kiparstva težko, če ne nemogoče.<ref>Osborne, 965</ref> Tako kot italijansko renesančno slikarstvo tudi kiparstvo konvencionalno delimo na obdobja zgodnje renesanse, [[visoka renesansa|visoke renesanse]], [[manierizem|manierizma]] in pozne renesanse. Prikladno je, da leti 1400 in 1500 dokaj dobro delujeta kot datuma, ki označujeta pomembne spremembe v slogu, pri čemer sta ključni prelomnici natečaj za načrte za vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|Firenškega baptisterija]], objavljen konec leta 1400 in [[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499, in njegov ''[[David (Michelangelo)||David]]'', ki se je začel leta 1501. Včasih je 15. stoletje razdeljeno okoli leta 1450 (ali prej) na "prvo renesanso" in "drugo renesanso", do neke mere po [[Giorgio Vasari|Vasariju]]. Maniristični slog se začne pojavljati okoli leta 1520, vendar [[Plenitev Rima (1527)|plenjenje Rima leta 1527]], ki je močno pretreslo in razpršilo tisto, kar je postalo vodilno središče, zagotavlja splošno sprejet konec faze visoke renesanse; [[Medičejci]] so bili istega leta izgnani iz Firenc in izpodrinili druge umetnike. Čeprav je njegova delavnica še naprej ustvarjala dela v njegovem slogu, lahko smrt Giambologne leta 1608, ko je bilo [[baročno kiparstvo]] v Rimu že dobro uveljavljeno, štejemo za konec tega obdobja.<ref>Avery, 253–256; Olsen, 201–202; Hartt, 660</ref> == Materiali == [[File:Buste d'enfant (Florence) 01.JPG|thumb|left| Reliefni doprsni kip dečka v ''[[pietra serena]]'', neznano, ok. 1500]] Na splošno je bilo »kiparstvo kakršne koli kakovosti« dražje od ekvivalenta v slikarstvu, v bronu pa dramatično. Zdi se, da je naslikani konjeniški spomenik Niccola da Tolentina iz leta 1456 Andrea del Castagna stal le 24 [[florin]]ov, medtem ko je bil Donatellov konjeniški bron ''Gattamelata'', nekaj let prej, »previdno ocenjen« na 1650 florinov. Michelangelo je prejel 3000 florinov za poslikavo [[Strop Sikstinske kapele|stropa Sikstinske kapele]], medtem ko je Ghiberti dejal, da je njegov prvi komplet vrat za Firenški baptisterij stoletje prej stal 22.000, pri čemer je morda četrtina predstavljala stroške materiala. Razumljivo je, da so kiparji težili »ustvariti najboljše delo v najbolj obstojnih materialih«, kamnu ali kovini; bilo je veliko hitrejših in cenejših del v drugih materialih, ki se večinoma niso ohranila.[20] Kiparji so v veliki meri uporabljali risbe, nato pa majhne in včasih modele ali makete v polni velikosti v glini, z notranjim okvirjem iz železnih palic, kjer je bilo potrebno. Toda takšni modeli so bili le redko odpuščeni in zelo malo jih je ohranjenih. Projekt [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] za ''[[Leonardov konj|Konja Sforze]]'' je primer. Mnogi kiparji so delali v različnih materialih; Antonio del Pollaiuolo je na primer izdelal končna dela v kamnu, bronu, lesu in terakoti, pa tudi slikal s [[tempera|tempero]], [[Oljno slikarstvo|oljem]] in izdeloval [[freska|freske]] ter izdelal pomembno gravuro ''[[Bitka golih mož (gravura)]]''. Donatellov ''sveti Jurij'' za orožarje in ceh mečevalcev v [[Orsanmichele]]ju je iz marmorja, vendar je prvotno nosil bronasto čelado in nosil meč.[23] Donatello je delal tudi v lesu, terakoti in mavcu. Zlasti v 15. stoletju so bili številni arhitekti po izobrazbi kiparji, nekateri pa so večino svoje kariere opravljali oboje. === Kamen === [[Marmor]], predvsem čisto bela kiparska vrsta [[carrarski marmor|marmorja iz Carrare]] iz [[Apuanske Alpe|Apuanskih Alp]] na severu [[Toskana|Toskane]], je bil najbolj priljubljen material za fino kiparstvo. Številni toskanski kiparji so šli v kamnolom, da bi »grobo obdelali« velika dela, nekateri so jih dokončali v bližnji [[Pisa|Pisi]], s čimer so prihranili stroške prevoza velikih blokov. Prevoz na dolge razdalje je običajno potekal z ladjo, bodisi po morju bodisi po [[Arno (reka)|Arnu]] do Firenc. <ref>Seymour, 15, 189</ref> Čeprav je imela večina delov Italije kamen, ki ga je bilo mogoče klesati, je bil tudi drugi najbolj priljubljen kamen na severu, iz [[Istra|Istre]] ob Jadranu, danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in delno v [[Slovenija|Sloveniji]]. Istrski kamen je »marmorju podoben kamen, ki ima lahko poliran zaključek, vendar je veliko bolj raznolik v teksturi in barvi kot apuanski beli marmor«. Sivi toskanski [[peščenjak]], znan kot ''[[pietra serena]]'', je bil v glavnem uporabljen kot gradbeni kamen, pogosto v kontrastu z belim marmorjem, kot v [[Firenška stolnica|Firenški stolnici]]. Toda včasih so ga uporabljali za kiparstvo, zlasti v manjših reliefih in izrezljanih prizorih na stavbah.<ref>Seymour, 15, in 17 tudi za pregled drugih regionalnih kamnov 189</ref> === Kovina === [[File:Salt Cellar.jpg|thumb|[[Cellinijeva solnica]], zlato in emajl, [[Benvenuto Cellini]]]] [[Bron]]asta skulptura je bila tedaj približno desetkrat dražja od marmorja in zahtevno vlivanje oziroma izdelava zlitine ter tehnika ulivanja [[Precizijsko litje|izgubljenega voska]] je bila največkrat izvedena s strani kiparja in njegovega ateljeja.<ref>Avery, 6–7; Hartt, 25–26; Seymour, 17</ref> To je vključevalo izdelavo končne makete v vosku ali voska na glini, ki se nato med ulivanjem uniči; ''[[Konj in jezdec (voščena skulptura)|Konj in jezdec]]'' je zelo redka voščena skulptura, verjetno nikoli ulita maketa, ki se je ohranila; obstaja majhno število drugih, večinoma majhnih predhodnih študij. Po osnovnem odlitku, ki bi ga morda izvedli zunanji strokovnjaki, je sledilo še precej kiparskega dela s čiščenjem, brušenjem in dodelavo površine s poliranjem. V nekaterih primerih je ta faza trajala leta in uporabljala različne kiparje. Kljub svoji ceni in težavnosti, po klasičnem okusu, znanem iz starodavne literature, kot je [[Plinij Starejši]] in zelo malo starodavnih primerkov, ki so bili takrat znani,<ref>Avery, 5; ''[[Konjeniški kip Marka Avrelija]]'' in ''[[Deček si izdira trn]]'' v Rimu, ''[[Beneški lev]]'' in ''[[Konji svetega Marka]]'' v Benetkah, ''[[Regisole]]'' v [[Pavia|Pavii]] (zdaj uničeno) in ''[[Kolos iz Barletta]]'' so bili vodilni primeri in skoraj edini velikih, ki jih je poznal srednji vek. ''[[Idolino]]'' je bil izkopan leta 1530 in ''[[Govornik (kip)]]'' leta 1566. ''[[Mladenič iz Magdalensberga]]'' je bil najden v Nemčiji in nikoli ni bil vrnjen v Italijo.</ref> je bron užival poseben prestiž, tudi v majhnem obsegu. [33] V poznem srednjem veku v Italiji so ga večinoma uporabljali za velika vrata stolnice, na primer v [[Stolnica v Pisi|Pisi]] in [[Stolnica svetega Marka, Benetke|San Marco v Benetkah]], zgodnja renesansa pa je to nadaljevala. Najbolj znana so v Firenški krstilnici. Lorenza Ghibertija nekoliko večji bronasti ''[[sveti Janez Krstnik (Ghiberti)|sveti Janez Krstnik]]'' za Orsanmichele (1412) je bil brez primere.<ref>Avery, 58–59; Levey, 142–143</ref> Bron je lahko pozlačen.[36] Različne kovine so bile uporabljene za odlitke portretnih medalj knežjih ali le bogatih mecenov in včasih za plakete. Bron je bila običajna kovina, nekaj pa jih je bilo lahko ulitih v [[zlato|zlatu]] ali [[srebro|srebru]] za predstavitev osebam istega ali višjega ranga, nekateri pa v [[svinec|svincu]]. Zlasti na knežjih dvorih, predvsem na najbogatejšem, milanskem, so majhne ulite figure in rezbarske predmete, kot so črnilniki, pogosto izdelovali v zlatu in srebru, vendar so bili skoraj vsi v nekem trenutku pretopljeni zaradi njihove vrednosti zlata. Slavna zlata ''[[Cellinijeva solnica]]'', ki jo je leta 1543 za [[Franc I. Francoski|Franca I.]] izdelal [[Benvenuto Cellini]], je skoraj edina ohranjena v zlatu, zdaj na Dunaju.<ref>Avery, 203–204</ref> Komplet 12 srebrno-pozlačenih skodelic, imenovan ''[[Aldobrandini Tazze]]'', je bil izdelan za italijansko družino pred letom 1603, vendar morda ne italijanski.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O91721/the-aldobrandini-tazza-standing-cup-unknown Aldobrandini Tazza], Victoria and Albert Museum</ref> ''Ghisijev ščit'' iz leta 1554 je še en primer drobnih reliefnih prizorov.<ref>[https://wb.britishmuseum.org/MCN3621#1349906001 "The Ghisi Shield"], British Museum</ref> === Les === [[File:Basilica di Santa Maria Gloriosa dei Frari, Venice (23916320018).jpg|thumb|Korne klopi v Frari, Benetke]] Za razliko od severa Alp les ni bil prestižen material, vendar se je zaradi svoje majhne teže še naprej uporabljal za figure ''Križanje'', ki so jih pogosto obesili v zraku ali na stenah v cerkvah, na primer ''[[Brunelleschijevo razpelo]]'' v [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]]. Druge izjeme so vključevale več Donatellovih figur za oltarno sliko [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|cerkve Frari]] v Benetkah, njegovo [[Spokornica Magdalena (Donatello)|spokornico Magdaleno]] in dela Francesca di Valdambrina v Toskani okoli leta 1410. <ref>Seymour, 53. Guild restrictions may have played a part in this.</ref> Ko je bil uporabljen les, ga je navadno poslikal slikar ali kipar ali njegova delavnica. Okrasne rezbarije v lesu so bile pogoste za pohištvo, obloge in druge namene. Korne klopi v velikih cerkvah so pogosto vključevale precej kiparstva, včasih tudi figure in pripovedne prizore. V zgodnjem 15. stoletju so se lesene figure Domenica di Niccolò dei Corija v Sieni usmerile k »novi zgovornosti v kretnjah in mimiki«.<ref>Seymour, 53</ref> === Terakota === [[File:"Lamentation over the Dead Christ" by Niccolò dell'Arca by Joy of Museums.jpg|thumb|''Objokovanje'' skupina v terakoti, Niccolo dell'Arca, Santa Maria della Vita, Bologna, c. 1460 ali kasneje.]] Poleg razširjene uporabe gline za modele, ki običajno niso bili žgani, so tri generacije družine [[Della Robbia]] v Firencah vodile veliko delavnico, v kateri so izdelovali kipe iz terakote, glazirane s kositrom in svetlo pobarvane, sprva večinoma verske reliefne elemente za zunanjost stavb, nato pa manjša dela, kot so Madone za zasebne kapele ali spalnice. Drugi umetniki so razvili slog portretov na glavi in prsih iz terakote. Več del dokončane monumentalne plastike (in ne modelov ali študij) je bilo izdelanih v terakoti, večinoma poslikanih. Ti so bili večinoma verski; številne so bile velike skupine s šestimi ali več žalujočimi, ki so obkrožile mrtvega Kristusa v ''Objokovanju Kristusa''. Ti so bili veliko cenejši od marmorja: najbolj znana skupina Niccoloja dell'Arca za cerkev v Bologni uporablja terakoto za doseganje učinkov leteče draperije, ki jih ne bi bilo mogoče narediti v kamnu. Guido Mazzoni je bil še en specialist za velike terakotne skupine.<ref>Olson, 133–135; Seymour, 193</ref> === Drugi materiali === [[File:Donatello, madonna piot, 1440 ca. 01.JPG|thumb|left|[[Donatello]], "Piot Madonna", terakota, z medaljoni iz barvnega voska pod steklom in sledovi pozlate, c. 1440. <ref>[https://collections.louvre.fr/en/ark:/53355/cl010095087 Described by the Louvre] as "terre cuite avec incrustations de médaillons de cire sous verre avec traces de dorure".</ref>]] [[Štukatura]], ki je bila včasih poslikana v imitacijo brona, je bila uporabljena predvsem za okrasitev stavb, delavnice pa so prodajale majhne mavčne replike znanih skulptur, od katerih jih ni veliko ohranjenih. Začasne skulpture iz najrazličnejših hitrih in poceni materialov, kot sta kaširani papir in z lepilom utrjeno blago, so bile proizvedene v izdatnih količinah kot okraski za parade med festivali in praznovanji, kot so poroke; v 16. stoletju so ti pogosto zapisani v tiskih. Ena reliefna plošča Jacopa Sansovina za okrasje ob zmagoslavnem vstopu (srednjeveški in renesančni del razstave) [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] v Firence je ohranjena, čeprav je bila v glini in »platnu, utrjenem z lepilom«, vse nameščeno na lesenih deskah; gre za delo najvišje umetniške kakovosti. [[Jacopo della Quercia]] († 1438) je izdelal konjeniško grobnico za cerkev v Sieni z uporabo "lesa, hrasta in prediva", in ni presenetljivo, da se ni ohranila. <ref>Avery, 165 in 174</ref> Nov in značilen [[žanr]] začasne skulpture za velika praznovanja je bila sladkorna skulptura. Sladkor so začeli redno uvažati v Evropo sredi 15. stoletja, ko so iz Evrope poselili [[Madeira|Madeiro]] in [[Kanarski ototki|Kanarske otoke]] ter tam pridelan sladkor, ki so ga večinoma uvažali preko Italije. Po tem je »vsepogosta strast do sladkorja ... preplavila družbo«, saj je postal veliko lažje dostopen, čeprav je bil na začetku še vedno zelo drag.[50] [[Genova]], eno od distribucijskih središč, je postala znana po kandiranem sadju, medtem ko so se Benetke specializirale za pecivo, sladkarije (bonbone) in sladkorne skulpture. Sladkor je takrat veljal za medicinsko koristnega.<ref>Strong, 194–195</ref> [[File:Beschreibung derer fürstlicher güligscher &c. Hochzeit - so im Jahr Christi tausent fünffhundert achtzig fünff, am sechszehenden Junij vnd nechstfolgenden acht Tagen, zu Düsseldorff mit grossen (14564249489).jpg|thumb| Postavljena miza s sladkornimi skulpturami za nemško knežjo poroko leta 1587.<ref>Strong, 198–199. Majhnost ljudi je za učinek; "krožniki, položeni ob rob mize, dajejo bolj pravo vodilo". Teme kipov so zelo podobne tistim, posnetim za italijanske bankete.</ref>]] Pogostitev, ki jo je leta 1457 v Toursu priredil Gaston de Foix, vključuje prvo podrobno omembo skulptur iz sladkorja, saj je bila zadnja prinesena hrana »heraldična menažerija, izklesana iz sladkorja: levi, jeleni, opice ... vsak drži v taci ali kljunu grb madžarskega kralja« (praznik je bil v čast madžarskemu veleposlaništvu). Druge zabeležene velike pojedine, kot so poročni banketi v naslednjih desetletjih, so vključevale podobne primere. Poroka Ercola I. d'Esteja, vojvode Ferrarskega leta 1473 in poroka njegove hčerke Isabelle d'Este leta 1491 sta se zaključili s procesijo, ki je nosila skulpture. Leta 1491 so 103 možje pripeljali »tigre, samoroge, bucentavre, lisice, volkove, leve ... gore, dromedarje, ... gradove, saracene ... Herkula, ki ubija zmaja ...«, očitno prilagojenega vsakemu gostu; »kiparje iz Mantove, Padove in Benetk so pripeljali, da bi jih naredili po načrtih dvornih slikarjev«.<ref>Strong, 133–134</ref> Prvotno se zdi, da so nekatere skulpture pojedli med obrokom, kasneje pa postanejo le namizni okraski, najbolj izpopolnjeni se imenujejo ''triomfi''. Znano je, da jih je izdelalo več pomembnih kiparjev; v nekaterih primerih so njihove predhodne risbe preživele. Zgodnji so bili iz rjavega sladkorja, delno vliti v kalupe, z izrezljanimi zadnjimi deli; nato se lahko doda pozlata ali barva. Sčasoma se je v 18. stoletju razvila porcelanasta figurica kot stalna oblika posnemanja sladkornih skulptur; sprva so jih postavljali tudi okoli jedilnih miz.<ref>Strong, 223</ref> === Pobarvani kipi === Poslikave, ki so jih pogosto odstranili, potem ko so postale kosmičaste, so bile pogoste, če ne običajne na lesu in terakoti, vendar že v 15. stoletju nenavadne na kamnu in kovini. Ko je bila uporabljena na teh materialih, je bila na splošno diskretna.<ref>NGA, 5</ref> Nekateri Larianini portretni doprsni kipi iz marmorja so ohranili svoj polikromni zaključek; drugi ga nikoli niso imeli ali pa so ga odstranili. Po letu 1500 je barva vse bolj izginila iz mode; izkopane klasične skulpture je niso imele, drugo vprašanje pa je, ali so bile originalno obarvane. Vpliv Michelangela, »ki se je odpovedal površinskim privlačnostim, da bi idejo prenesel samo z obliko«, je bil še en dejavnik.<ref>Osborne, 887</ref> == Prizorišča == [[Image:Interior of Santi Giovanni e Paolo (Venice) - Monumento del doge Tommaso Mocenigo - Pietro Lamberti e Giovanni di Martino da Fiesole.jpg|thumb|Grobnica doža Tommasa Moceniga, d. 1423, Santi Giovanni e Paolo, Benetke, Piero di Niccolò Lamberti (1393–1435) in Giovanni di Martino da Fiesole.]] === Cerkve in grobnice === V Italiji je bila skulptura v cerkvah vedno večinoma znotraj stavbe, v nasprotju z državami severno od Alp. Redka italijanska izjema je bila [[Milanska stolnica]], zgrajena od leta 1368 z velikim številom niš in fial za stotine kipov, ki so jih zapolnili v celotnem obdobju; večina je bila previsoko, da bi se skulptura jasno videla. Druga izjema je bila bližnja [[Certosa di Pavia]], samostan, načrtovan kot dinastično grobišče milanskih vojvod [[družina Visconti|Viscontijev]], ki je posnemal druga taka mesta severno od Alp, <ref>Kot je [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]] za francoske kralje, [[Champmol]] za [[burgundske vojvode]] Valois in kasneje [[El Escorial]] za španske kralje.</ref> gradnjo so začeli leta 1396, a dokončali šele več kot stoletje kasneje. V Firenški stolnici imajo skulpture na glavnem pročelju okrog ''Porta della Mandorla'', imenovane po mandljasti [[mandorla|mandorli]] okoli Device Marije v visokem [[relief (umetnost)|reliefu]] [[timpanon (arhitektura)|timpanona]] Nanni di Banca (na mestu do leta 1422), zapleteno zgodovino, ki vključuje številne kiparje in sloge. Bile so tri etape, od katerih je vsaka trajala več let, med 1391 in 1422, in več sprememb po tem, vključno z veliko širitvijo kiparstva v 19. stoletju na višje ravni. Majhen relief golega Herkula (ki predstavlja vrlino Trdoglavosti) sredi okrasnega listja ob strani vrat »je že dolgo znan kot mejnik za preučevanje akta v zgodnji renesansi«; kipar je negotov. Tako prvi [[David (Donatello)|Donatellov marmor]] kot Michelangelova figura ''[[David (Michelangelo)|Davida]]'' sta bili prvotno namenjeni za streho stolnice, vendar se je izkazalo, da je prva premajhna, da bi jo pravilno videli, zato je druga veliko večja, vendar je bilo to po zaključku prepoznana kot preveč težka za položaj in se je pridružila Donatellu na [[Piazza della Signoria]].<ref>Olsen, 48, 165, oba izvirnika sta zdaj v muzejih.</ref> Znotraj cerkva so nagrobni spomeniki bogatašev postajali vse večji, sprva z velikimi, a dokaj plitvimi okvirji okoli podobe pokojnika, kot v grobnici [[Protipapež Janez XXIII.|protipapeža Janeza XXIII.]] v Firencah, nato pa so se v 16. stoletju včasih razširili v zelo velike skupine kipov, ki so dosegle vrhunec v Michelangelovem nagrobniku papeža Julija II., ki so ga delali med letoma 1505 in 1545, a le delno uresničili. Nova [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] se je začela polniti z velikimi papeškimi grobnicami, trend, ki se je v naslednjem baroku le povečal. V Benetkah, v [[Bazilika svetega Janeza in Pavla, Benetke|Santi Giovanni e Paolo]], imajo grobnice 25 dožev,<ref>12 jih je umrlo med letoma 1400 in 1578 </ref> v Firencah pa je [[Bazilika sv. Križa, Firence|cerkev Santa Croce]] »končno postala florentinska vrsta Westminstrske opatije«, z velikimi grobnicami za vodilne osebnosti, vključno z Michelangelom in [[Galileo Galilei|Galileom]], narejen večinoma na državne stroške. Sprva so figure pokojnikov na grobovih sledile običajnemu (vendar ne nespremenljivemu) tradicionalnemu vzorcu »ležeče podobe«, ki je ležala z zaprtimi očmi, proti koncu 15. stoletja pa so jih začeli prikazovati kot žive. V primeru papežev je bila prva grobnica [[papež Inocenc VIII.|papeža Inocenca VIII.]] († 1492), kjer je imel [[Antonio del Pollaiuolo]] spodaj ležečo podobo in zgoraj sedečo figuro z dvignjeno roko v blagoslov. Tako izgleda spomenik zdaj, potem ko so ga prestavili v cerkev sv. Petra, prvotno pa so bili ti položaji obrnjeni.<ref>Seymour, 179–182</ref> Naslednji, ki je vključeval katero koli figuro, je bil Michelangelov [[Nagrobnik papeža Julija II.]], ki so jo začeli graditi leta 1505 v času njegovega življenja. Pri tem je papež ležal na boku z dvignjeno glavo. Od nagrobnika [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] († 1521) naprej so sedeče figure postale običajne, kadar je bila vključena katera koli figura. === Javni prostor === [[File:Or San Michele Florenz.jpg|thumb|Orsanmichele, Firence; replike so sedaj v nišah zunaj, originali pa notri]] Mesta so želela povečati svoj ugled z znamenitimi kiparskimi ansambli na javnih mestih in so bila za to pogosto pripravljena izdatno plačati. Najbolj izstopajoča je bila nedvomno skupina nepovezanih kipov na Piazza della Signoria v središču Firenc, pred [[Palazzo Vecchio]], sedežem republiške vlade. [[Loggia dei Lanzi]] je odprta arkada na trgu, ki hrani zbirko izjemnih kipov, večinoma iz 16. stoletja, ko sta se skupini pridružila ''Perzej z Meduzino glavo'' Benvenuta Cellinija in ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.<ref>Olsen, 184–186, 199–200. Vsebina lože se je od leta 1600 nekoliko spremenila, čeprav sta bili ti dve deli tam vedno.</ref> Še en florentinski meščanski eksponat kiparstva je bila Orsanmichele, stavba, ki so jo imeli cehi skupaj in so jo uporabljali za različne namene. Notranjosti je [[Orcagna]] postavil velik [[tabernakelj]], verjetno kot [[votivni dar|votivno daritev]] za konec [[črna smrt|črne smrti]] v 1360-ih.<ref>Avery, 31; Hartt, 15</ref> Pritličje je bilo prvotno odprto in se je uporabljalo kot trgovska dvorana in zbirališče, vendar so bili do leta 1380 prostori med zunanjimi [[pilaster|pilastri]] zazidani. V pritličju je bila cehovska cerkev (še vedno s pisarnami zgoraj, zdaj so to muzej z originalnimi kipi). Za vsakega od cehov je že obstajal načrt za postavitev kipa na pilaster, a je bil do takrat narejen le eden. Ob koncu stoletja je bila shema ponovno oživljena in najzgodnejši od kipov, ki so obstajali, dokler jih v sodobnem času niso zamenjali s kopijami, je datiran iz leta 1399, zadnji pa iz leta 1601. Toda med letoma 1411 in 1429 je prišlo do izbruha dejavnosti. Višina niš na prometni ulici, je bila le nekaj metrov nad mimoidočimi. Zamuda je nastala zaradi zamude cehov, vendar je povzročila vrsto del vodilnih kiparjev tistega časa, ki odlično prikazujejo razvoj florentinskega sloga in zlasti navzkrižne tokove v njem v letih pred 1430. Večina kipov je zavetnikov vsakega ceha. Obstaja 14 kipov ali skupin, dva Donatellova, dva Ghibertijeva ter ''Kristus in sv. Tomaž'' Verrocchia (dokončan okoli 1480). Ghibertijev ''sveti Janez Krstnik'' (1412) je bil najzgodnejši od šestih v bronu, še vedno zelo v [[mednarodna gotika|mednarodnem gotskem slogu]].<ref>Seymour, 25, 58–64; Hartt, 163–167; Avery, 56–63; Levey, 141–145</ref> === Vodnjaki === [[File:Fuente Gaia de Siena.JPG|thumb|The [[Fonte Gaia]] v Sieni, Jacopo della Quercia (1419, reliefi so zdaj nadomeščeni z replikami]] Javni vodnjaki, iz katerih je velika večina prebivalstva črpala vodo za domačo rabo, so bili ključni del lokalne uprave, po kateri so sodili mestne oblasti. Tisti na glavnih trgih so morali omogočiti več ljudem, da naenkrat črpajo vodo; brizgajoči curki so bili pričakovani šele v poznejšem 16. stoletju, vendar je bil enostaven dostop do stalne oskrbe z dobro vodo. Nekateri veliki zgodnji vodnjaki so bili oviti z reliefnimi ploščami, kot je protorenesančna [[Fontana Maggiore]] v [[Perugia|Perugii]], ki so jo ustvarili [[Nicola Pisano]] in drugi (večinoma 1270-a), in [[Fonte Gaia]] v [[Siena|Sieni]], sedanja različica [[Jacopo della Quercia|Jacopa della Quercia]] (1419, reliefe zdaj nadomeščajo replike). Primeri pozne renesanse vključujejo [[Neptunov vodnjak (Giambologna)|Neptunov vodnjak]], Bologna, delo Giambologne (1566) in [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], Firence (Bartolomeo Ammannati in drugi, dokončan 1574). Ti gledajo naprej na baročne fontane;<ref>Shearman, 112–113</ref> vsako nadvišuje velik kip boga. Do takrat so najbogatejši zasebni vrtni vodnjaki tudi dobili skoraj tako ekstravagantne skulpture. Giambolognov ''[[Samson ubija Filistejca]]'', ki je zdaj v Londonu, je bil narejen za vrtni vodnjak Medičejcev.<ref>Osborne, 144</ref> === Portreti === [[File:CdM, presunto autoritratto di leon battista alberti,black ground.jpg|thumb|Domnevni avtoportret Leona Battiste Albertija, ok. 1435]] Kiparski portreti so bili večinoma omejeni na nagrobne spomenike, vendar so se v tem obdobju pojavili v širokem razponu velikosti in materialov. Italijani so postali zelo pozorni na rimski odnos, da je imeti javni kip skoraj najvišji znak statusa in ugleda in takšni kipi, po možnosti nameščeni na stebru, se pogosto pojavljajo na slikah idealnih mest, veliko pogosteje kot so jih kadarkoli v resnici postavili.<ref>Seymour, 6–7</ref> Stoječi portretni kipi sodobnih posameznikov so ostali zelo redki v Italiji do konca tega obdobja (ena izjema je ''[[Juan Avstrijski]]'' v [[Messina|Messini]], 1572),<ref>Juan Avstrijski je bil še živ, toda kip Ferranteja I. Gonzage je bil izdelan za subjektovega sina, približno 30 let po njegovi smrti, podobno kot spomenik Giovanniju delle Bande Nereju v Firencah.</ref> vendar sta Leone Leoni in njegov sin Pompeo, dvorna umetnika španskih Habsburžanov, izdelala več v bronu zanje. ==== Konjeniški kipi ==== [[File:Gattamelata.jpg|thumb|Donatellov konjeniški kip Gattamelata v Padovi (1453)]] Najvišji izraz ugleda, rezerviran za vladarje in generale, je bil [[konjeniški kip]] v polni velikosti; rimski primeri so preživeli v [[Kip Marka Avrelija, Rim|konjeniškem kipu Marka Avrelija]] v Rimu in ''[[Regisole]]'' v Pavii (zdaj uničen). V [[Scaligerjeve grobnice|Scaligerjevih grobnicah]] v [[Verona|Veroni]] so bili trdni gotski predhodniki v marmorju in eden Bernabòja Viscontija v Milanu, delo Bonina da Campioneja (1363).<ref>White, 610–614; Olsen, 32–33; Hartt, 139</ref> Številni začasni so bili narejeni za praznike,[80] vendar zelo malo v bronu v času renesanse. Privlačnost oblike je prikazana z dvema fiktivnima kipoma, poslikanima s freskami v Firenški stolnici: tisti za sira Johna Hawkwooda ([[Paolo Uccello]], 1436), je poleg tistega za Niccolò da Tolentino ([[Andrea del Castagno]] 1456).<ref>Hartt, 244–245, 267–268</ref> Tako kot imitacije fresk sta bila tudi prva dva prava bronasta kondotjer ali najemniški general, Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' v Padovi (1453) in [[konjeniški kip Bartolomea Colleonija]], ki ga je začel Andrea del Verrocchio v 1480-ih, končal pa drugi po njegovi smrti.<ref>Seymour, 123–125, 176–178; Olsen, 86–87, 118</ref> Tik ob koncu obdobja, precej potem, ko so se Medičejci spremenili v velike vojvode Toskane in se je mislilo, da je republikansko čustvo že dovolj zamrlo, je Giambologna zanje izdelal dva, Cosima I. de' Medici (1598) na Piazza della Sinjorija, leta 1608 pa konjeniški kip Ferdinanda I. Eden velikih nedokončanih projektov renesanse je bil ''[[Leonardov konj|Konj Sforza]]'' Leonarda da Vincija, konjeniški portret Francesca I. Sforze v naravni velikosti za njegovega sina Ludovica il Mora, oba milanska vojvoda, ki je bil prvotno namenjen za vzgojo, a ko se je izkazalo preveč ambiciozen, načrten s »hodečim korakom«. Leonardo se je uril v delavnici Andrea del Verrocchia, v času, ko so izdelovali konja za Colleonijev spomenik. Projekt mu je bil dodeljen leta 1489 in do zime 1492–1493 je dokončal glineni model v polni velikosti, ki je bil z velikim odobravanjem razstavljen v Milanski stolnici za poroko Biance Marie Sforza in Maksimilijana I., cesarja Svetega rimskega cesarstva. Morda je izdelal kalup ali njegove dele, toda proti koncu leta 1494 se je Ludovico odločil, da potrebuje veliko količino brona, ki ga je hranil za kip, za topove, glede na obrat, ki ga je naredila prva italijanska vojna, ki se je začela tistega leta. Ko so Francozi leta 1499 končno zasedli Milano, so glineni model močno poškodovali francoski lokostrelci, ki so ga uporabili kot tarčo. Ohranilo se je le nekaj risb in nekaj manjših voščenih modelov negotovega avtorja.<ref>Kemp, 189–197, 203; Avery, 147–148</ref> <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Andrea del castagno, Monumento equestre di Niccolò da Tolentino, 1456, 01.JPG|Freska Niccola da Tolentina, avtor Andrea del Castagno 1456 File:Bartolomeo Colleoni by Andrea del Verrocchio.jpg|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija, ki ga je začel graditi Andrea del Verrocchio v 1480-ih, Benetke File:Leonardo da Vinci - Study for an equestrian monument (recto) - Google Art Project.jpg|[[Leonardo da Vinci]], Študija za ''konja Sforze'' (prvi dizajn) File:Cosimo I (Florence) 2 2013 February.jpg|[[Giambologna]], [[Cosimo I. de' Medici]], 1598, Piazza della Signoria, Firence </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Avery, Charles, Florentine Renaissance Sculpture, 1970, John Murray Publishing, ISBN 0719519322 *Campbell, Steven J., "Artistic geographies", Chapter 1 of The Cambridge Companion to the Italian Renaissance, ed. Michael Wyatt, 2014, Cambridge University Press, ISBN 9780521876063, 0521876060, google books *Chadwick, Whitney, Women, Art, and Society, 2002 (3rd ed.), Thames and Hudson, ISBN 9780500203545 *Clark, Kenneth, The Nude, A Study in Ideal Form, orig. 1949, various edns, page refs from Pelican edn of 1960 *Hartt, Frederick, History of Italian Renaissance Art, (2nd edn.)1987, Thames & Hudson (US Harry N Abrams), ISBN 0500235104 *Kemp, Martin, Leonardo Da Vinci: The Marvellous Works of Nature and Man, 2006, Oxford University Press, ISBN 9780199207787 *Levey, Michael; Florence, A Portrait, Jonathan Cape, 1996, ISBN 0712673105 *"NGA": "Italian Renaissance Learning Resources", National Gallery of Art/Oxford Art Online *Olson, Roberta J.M., Italian Renaissance Sculpture, 1992, Thames & Hudson (World of Art), ISBN 0500202531 *Osborne, Harold (ed), The Oxford Companion to Art, 1970, OUP, ISBN 019866107X *Seymour, Charles Jr., Sculpture in Italy, 1400–1500, 1966, Penguin (Pelican History of Art) *Shearman, John. Mannerism, 1967, Pelican, London, ISBN 0140208089 *Strong, Roy, Feast: A History of Grand Eating, 2002, Jonathan Cape, ISBN 0224061380 *Trevor-Roper, Hugh; Princes and Artists, Patronage and Ideology at Four Habsburg Courts 1517–1633, Thames & Hudson, London, 1976, ISBN 0500232326 *White, John. Art and Architecture in Italy, 1250 to 1400, Penguin Books, 1966, 2nd edn 1987 (now Yale History of Art series). ISBN 0140561285 *Wilson, Carolyn C., Renaissance Small Bronze Sculpture and Associated Decorative Arts, 1983, National Gallery of Art (Washington), ISBN 0894680676 == Zunanje povezave == {{commons category|Italian Renaissance sculptures}} [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Italijanska umetnost]] lxnkdc1gpf412bix617a4ds65sn4ky8 5726056 5726029 2022-07-31T16:33:36Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[Image:Painting of the Piazza Della Signoria and Loggia Dei Lanzi, 1830 by Carlo Canella.jpg|thumb|upright=1.4| Poslikava [[Piazza della Signoria]] in [[Loggia dei Lanzi]] v Firencah, 1830, Carlo Canella. Z leve, [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna |Ugrabitev Sabink]]'' avtorja [[Giambologna]], ''[[David (Michelangelo) |Davida]]'' [[Michelangelo]], en od Medičejskih levov, ''[[Perzej z glavo Meduze]]'' [[Benvenuta Cellinija]], ki skriva ''[[Herkul in Kako]]'' avtorja [[Bartolommeo Bandinelli|Baccio Bandinellija]]. Stran od stene lože, Medičejci ''Skupina Pasquino'', kopirajo starorimsko temo.]] '''Italijansko renesančno kiparstvo''' je bilo pomemben del umetnosti [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.<ref>According to Frederick Hartt: "It is striking that the great new figurative style of the Renaissance is seen first in sculpture, and only later in painting" – Hartt, 163, of Ghiberti</ref> Primer [[rimsko kiparstvo|starorimskega kiparstva]] je močno visel nad njim, tako v smislu sloga kot uporabe katera skulptura je bila postavljena. V popolnem nasprotju s slikarstvom je bilo po Italiji,<ref>Avery, 4</ref> predvsem v Rimu, veliko ohranjenih rimskih kipov, ves čas pa so izkopavali in vneto zbirali nove. Razen peščice velikih osebnosti, zlasti Michelangela in Donatella, je danes manj znano kot [[italijansko renesančno slikarstvo]], vendar takrat ni bilo tako. V italijanskem renesančnem kiparstvu je prevladoval sever, predvsem Firence.<ref>Hartt, 638: "the undeniable fact is that every one of the truly great Italian Renaissance sculptors came from Tuscany, and all but two of them were Florentines, native or adopted".</ref> To je še posebej veljalo za ''[[quattrocento]]'' (15. stoletje), po katerem se je Rim izenačil ali presegel kot središče,<ref>Campbell, 28; Avery, 10</ref> čeprav je sam ustvaril malo kiparjev. Vključeni so glavni florentinski kiparji v kamnu (v grobem kronološkem vrstnem redu, z datumi smrti) [[Orcagna]] (1368), [[Nanni di Banco]] (1421), [[Filippo Brunelleschi]] (1446), [[Nanni di Bartolo]] (1435), [[Lorenzo Ghiberti]] (1455), [[Donatello]] (1466), [[Bernardo Rossellino|Bernardo]] (1464) in njegov brat [[Antonio Rossellino]] (1479), [[Andrea del Verrocchio]] (1488), [[Antonio del Pollaiuolo]] (1498), [[Michelangelo]] (1564) in [[Jacopo Sansovino]] (1570). Drugod je bil Sienčan [[Jacopo della Quercia]] (1438), iz Lombardije [[Pietro Lombardo]] (1515) in njegovi sinovi [[Giovanni Antonio Amadeo]] (1522), [[Andrea Sansovino]] (1529), [[Vincenzo Danti]] (1576), [[Leone Leoni]] (1590) in [[Giambologna]] (1608, rojen v Flandriji).<ref>Za vse, glej Olsen, Index, ali Osborne</ref> [[File:Francesco Laurana, A Princess of the House of Aragon, c. 1475, NGA 126 (cropped).jpg|thumb|[[Francesco Laurana]], ''Princesa Aragonske hiše '', ok. 1475]] Medtem ko je cerkveno kiparstvo še naprej zagotavljalo več velikih naročil kot kateri koli drug vir, ki so mu sledili meščanski spomeniki,<ref>Seymour, 10–11</ref> so se v tem obdobju pojavili ali povečali pomembnost številni drugi predmeti za kiparstvo. Posvetni portreti so bili prej večinoma pogrebna umetnost, veliki nagrobni spomeniki pa so postali precej bolj dovršeni. Reliefne plošče so bile uporabljene v številnih materialih in okoljih ali včasih obravnavane kot prenosni predmeti, kot so slike. Majhni bronasti izdelki, običajno posvetnih motivov, so postajali vse pomembnejši od poznega 15. stoletja dalje, nove oblike pa so vključevale medalje, ki je sprva večinoma predstavljala osebe in ne dogodke, ter plakete z majhnim prizorom v kovinskem reliefu.<ref>Avery, 4; Osborne, 705–706, 879</ref> [[File:'Pieta' by Michelangelo JBU21.jpg|thumb|[[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499.]] [[File:Luca della Robbia, resurrezione, 1440.JPG|thumb|[[Luca della Robbia]], ''Vstajenje'', glazirana [[terakota]], 1445.]] Izraz ''kipar'' se je začel uporabljati šele v 15. stoletju; pred tem so bili kiparji znani kot kamnorezci, rezbarji v lesu itd. ''Statua'' ("kip" in umetnost njihovega izdelovanja) je bila še ena nova italijanska beseda, ki je nadomestila srednjeveške izraze, kot so ''figura'', ''simulacrum'' in ''imago'', ki so se prav tako uporabljali za naslikane podobe.<ref>Seymour, 4–5, 11; Hartt, 25</ref> == Obdobja == [[File:Benvenuto cellini, ninfa di fontainebleau, 1542-43 ca. 02.JPG|thumb|''[[Nimfa iz Fontainebleauja]]'', [[Benvenuto Cellini]], bron, ok. 1543, [[Louvre]] (v. 2,05 m; d. 4,09 m)<ref name=Atlas>[http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=4607 "La Nymphe de Fontainebleau"], Atlas database, Louvre.</ref>]] [[Gotska arhitektura]] in [[gotska umetnost]] na splošno je imela omejen prodor v Italijo, prispela je pozno in je večinoma vplivala na skrajni sever, zlasti [[Benetke]] in [[Lombardija|Lombardijo]], pogosto le kot okrasni slog na okvirjih in [[kapitel]]ih.<ref>White, 19–34. [[Frančiškani]] in [[dominikanci]] so bili redni pokrovitelji v 13. stoletju.</ref> Klasične tradicije so bile globlje zakoreninjene kot severno od Alp, zaradi česar je bila namerna oživitev klasičnega sloga manj ostra sprememba. V ''trecentu'' (14. stoletje) so lahko kiparje naprosili, da delajo na stavbah, ki so na splošno v gotskem slogu ali tistih, ki niso bile. Nekateri kiparji so lahko prilagodili svoje sloge, da bi se prilegali, drugi ne. Zaradi te zapletene situacije je določitev jasnega datuma začetka renesančnega kiparstva težko, če ne nemogoče.<ref>Osborne, 965</ref> Tako kot italijansko renesančno slikarstvo tudi kiparstvo konvencionalno delimo na obdobja zgodnje renesanse, [[visoka renesansa|visoke renesanse]], [[manierizem|manierizma]] in pozne renesanse. Prikladno je, da leti 1400 in 1500 dokaj dobro delujeta kot datuma, ki označujeta pomembne spremembe v slogu, pri čemer sta ključni prelomnici natečaj za načrte za vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|Firenškega baptisterija]], objavljen konec leta 1400 in [[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499, in njegov ''[[David (Michelangelo)||David]]'', ki se je začel leta 1501. Včasih je 15. stoletje razdeljeno okoli leta 1450 (ali prej) na "prvo renesanso" in "drugo renesanso", do neke mere po [[Giorgio Vasari|Vasariju]]. Maniristični slog se začne pojavljati okoli leta 1520, vendar [[Plenitev Rima (1527)|plenjenje Rima leta 1527]], ki je močno pretreslo in razpršilo tisto, kar je postalo vodilno središče, zagotavlja splošno sprejet konec faze visoke renesanse; [[Medičejci]] so bili istega leta izgnani iz Firenc in izpodrinili druge umetnike. Čeprav je njegova delavnica še naprej ustvarjala dela v njegovem slogu, lahko smrt Giambologne leta 1608, ko je bilo [[baročno kiparstvo]] v Rimu že dobro uveljavljeno, štejemo za konec tega obdobja.<ref>Avery, 253–256; Olsen, 201–202; Hartt, 660</ref> == Materiali == [[File:Buste d'enfant (Florence) 01.JPG|thumb|left| Reliefni doprsni kip dečka v ''[[pietra serena]]'', neznano, ok. 1500]] Na splošno je bilo »kiparstvo kakršne koli kakovosti« dražje od ekvivalenta v slikarstvu, v bronu pa dramatično. Zdi se, da je naslikani konjeniški spomenik Niccola da Tolentina iz leta 1456 Andrea del Castagna stal le 24 [[florin]]ov, medtem ko je bil Donatellov konjeniški bron ''Gattamelata'', nekaj let prej, »previdno ocenjen« na 1650 florinov. Michelangelo je prejel 3000 florinov za poslikavo [[Strop Sikstinske kapele|stropa Sikstinske kapele]], medtem ko je Ghiberti dejal, da je njegov prvi komplet vrat za Firenški baptisterij stoletje prej stal 22.000, pri čemer je morda četrtina predstavljala stroške materiala. Razumljivo je, da so kiparji težili »ustvariti najboljše delo v najbolj obstojnih materialih«, kamnu ali kovini; bilo je veliko hitrejših in cenejših del v drugih materialih, ki se večinoma niso ohranila.[20] Kiparji so v veliki meri uporabljali risbe, nato pa majhne in včasih modele ali makete v polni velikosti v glini, z notranjim okvirjem iz železnih palic, kjer je bilo potrebno. Toda takšni modeli so bili le redko odpuščeni in zelo malo jih je ohranjenih. Projekt [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] za ''[[Leonardov konj|Konja Sforze]]'' je primer. Mnogi kiparji so delali v različnih materialih; Antonio del Pollaiuolo je na primer izdelal končna dela v kamnu, bronu, lesu in terakoti, pa tudi slikal s [[tempera|tempero]], [[Oljno slikarstvo|oljem]] in izdeloval [[freska|freske]] ter izdelal pomembno gravuro ''[[Bitka golih mož (gravura)]]''. Donatellov ''sveti Jurij'' za orožarje in ceh mečevalcev v [[Orsanmichele]]ju je iz marmorja, vendar je prvotno nosil bronasto čelado in nosil meč.[23] Donatello je delal tudi v lesu, terakoti in mavcu. Zlasti v 15. stoletju so bili številni arhitekti po izobrazbi kiparji, nekateri pa so večino svoje kariere opravljali oboje. === Kamen === [[Marmor]], predvsem čisto bela kiparska vrsta [[carrarski marmor|marmorja iz Carrare]] iz [[Apuanske Alpe|Apuanskih Alp]] na severu [[Toskana|Toskane]], je bil najbolj priljubljen material za fino kiparstvo. Številni toskanski kiparji so šli v kamnolom, da bi »grobo obdelali« velika dela, nekateri so jih dokončali v bližnji [[Pisa|Pisi]], s čimer so prihranili stroške prevoza velikih blokov. Prevoz na dolge razdalje je običajno potekal z ladjo, bodisi po morju bodisi po [[Arno (reka)|Arnu]] do Firenc. <ref>Seymour, 15, 189</ref> Čeprav je imela večina delov Italije kamen, ki ga je bilo mogoče klesati, je bil tudi drugi najbolj priljubljen kamen na severu, iz [[Istra|Istre]] ob Jadranu, danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in delno v [[Slovenija|Sloveniji]]. Istrski kamen je »marmorju podoben kamen, ki ima lahko poliran zaključek, vendar je veliko bolj raznolik v teksturi in barvi kot apuanski beli marmor«. Sivi toskanski [[peščenjak]], znan kot ''[[pietra serena]]'', je bil v glavnem uporabljen kot gradbeni kamen, pogosto v kontrastu z belim marmorjem, kot v [[Firenška stolnica|Firenški stolnici]]. Toda včasih so ga uporabljali za kiparstvo, zlasti v manjših reliefih in izrezljanih prizorih na stavbah.<ref>Seymour, 15, in 17 tudi za pregled drugih regionalnih kamnov 189</ref> === Kovina === [[File:Salt Cellar.jpg|thumb|[[Cellinijeva solnica]], zlato in emajl, [[Benvenuto Cellini]]]] [[Bron]]asta skulptura je bila tedaj približno desetkrat dražja od marmorja in zahtevno vlivanje oziroma izdelava zlitine ter tehnika ulivanja [[Precizijsko litje|izgubljenega voska]] je bila največkrat izvedena s strani kiparja in njegovega ateljeja.<ref>Avery, 6–7; Hartt, 25–26; Seymour, 17</ref> To je vključevalo izdelavo končne makete v vosku ali voska na glini, ki se nato med ulivanjem uniči; ''[[Konj in jezdec (voščena skulptura)|Konj in jezdec]]'' je zelo redka voščena skulptura, verjetno nikoli ulita maketa, ki se je ohranila; obstaja majhno število drugih, večinoma majhnih predhodnih študij. Po osnovnem odlitku, ki bi ga morda izvedli zunanji strokovnjaki, je sledilo še precej kiparskega dela s čiščenjem, brušenjem in dodelavo površine s poliranjem. V nekaterih primerih je ta faza trajala leta in uporabljala različne kiparje. Kljub svoji ceni in težavnosti, po klasičnem okusu, znanem iz starodavne literature, kot je [[Plinij Starejši]] in zelo malo starodavnih primerkov, ki so bili takrat znani,<ref>Avery, 5; ''[[Konjeniški kip Marka Avrelija]]'' in ''[[Deček si izdira trn]]'' v Rimu, ''[[Beneški lev]]'' in ''[[Konji svetega Marka]]'' v Benetkah, ''[[Regisole]]'' v [[Pavia|Pavii]] (zdaj uničeno) in ''[[Kolos iz Barletta]]'' so bili vodilni primeri in skoraj edini velikih, ki jih je poznal srednji vek. ''[[Idolino]]'' je bil izkopan leta 1530 in ''[[Govornik (kip)]]'' leta 1566. ''[[Mladenič iz Magdalensberga]]'' je bil najden v Nemčiji in nikoli ni bil vrnjen v Italijo.</ref> je bron užival poseben prestiž, tudi v majhnem obsegu. [33] V poznem srednjem veku v Italiji so ga večinoma uporabljali za velika vrata stolnice, na primer v [[Stolnica v Pisi|Pisi]] in [[Stolnica svetega Marka, Benetke|San Marco v Benetkah]], zgodnja renesansa pa je to nadaljevala. Najbolj znana so v Firenški krstilnici. Lorenza Ghibertija nekoliko večji bronasti ''[[sveti Janez Krstnik (Ghiberti)|sveti Janez Krstnik]]'' za Orsanmichele (1412) je bil brez primere.<ref>Avery, 58–59; Levey, 142–143</ref> Bron je lahko pozlačen.[36] Različne kovine so bile uporabljene za odlitke portretnih medalj knežjih ali le bogatih mecenov in včasih za plakete. Bron je bila običajna kovina, nekaj pa jih je bilo lahko ulitih v [[zlato|zlatu]] ali [[srebro|srebru]] za predstavitev osebam istega ali višjega ranga, nekateri pa v [[svinec|svincu]]. Zlasti na knežjih dvorih, predvsem na najbogatejšem, milanskem, so majhne ulite figure in rezbarske predmete, kot so črnilniki, pogosto izdelovali v zlatu in srebru, vendar so bili skoraj vsi v nekem trenutku pretopljeni zaradi njihove vrednosti zlata. Slavna zlata ''[[Cellinijeva solnica]]'', ki jo je leta 1543 za [[Franc I. Francoski|Franca I.]] izdelal [[Benvenuto Cellini]], je skoraj edina ohranjena v zlatu, zdaj na Dunaju.<ref>Avery, 203–204</ref> Komplet 12 srebrno-pozlačenih skodelic, imenovan ''[[Aldobrandini Tazze]]'', je bil izdelan za italijansko družino pred letom 1603, vendar morda ne italijanski.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O91721/the-aldobrandini-tazza-standing-cup-unknown Aldobrandini Tazza], Victoria and Albert Museum</ref> ''Ghisijev ščit'' iz leta 1554 je še en primer drobnih reliefnih prizorov.<ref>[https://wb.britishmuseum.org/MCN3621#1349906001 "The Ghisi Shield"], British Museum</ref> === Les === [[File:Basilica di Santa Maria Gloriosa dei Frari, Venice (23916320018).jpg|thumb|Korne klopi v Frari, Benetke]] Za razliko od severa Alp les ni bil prestižen material, vendar se je zaradi svoje majhne teže še naprej uporabljal za figure ''Križanje'', ki so jih pogosto obesili v zraku ali na stenah v cerkvah, na primer ''[[Brunelleschijevo razpelo]]'' v [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]]. Druge izjeme so vključevale več Donatellovih figur za oltarno sliko [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|cerkve Frari]] v Benetkah, njegovo [[Spokornica Magdalena (Donatello)|spokornico Magdaleno]] in dela Francesca di Valdambrina v Toskani okoli leta 1410. <ref>Seymour, 53. Guild restrictions may have played a part in this.</ref> Ko je bil uporabljen les, ga je navadno poslikal slikar ali kipar ali njegova delavnica. Okrasne rezbarije v lesu so bile pogoste za pohištvo, obloge in druge namene. Korne klopi v velikih cerkvah so pogosto vključevale precej kiparstva, včasih tudi figure in pripovedne prizore. V zgodnjem 15. stoletju so se lesene figure Domenica di Niccolò dei Corija v Sieni usmerile k »novi zgovornosti v kretnjah in mimiki«.<ref>Seymour, 53</ref> === Terakota === [[File:"Lamentation over the Dead Christ" by Niccolò dell'Arca by Joy of Museums.jpg|thumb|''Objokovanje'' skupina v terakoti, Niccolo dell'Arca, Santa Maria della Vita, Bologna, c. 1460 ali kasneje.]] Poleg razširjene uporabe gline za modele, ki običajno niso bili žgani, so tri generacije družine [[Della Robbia]] v Firencah vodile veliko delavnico, v kateri so izdelovali kipe iz terakote, glazirane s kositrom in svetlo pobarvane, sprva večinoma verske reliefne elemente za zunanjost stavb, nato pa manjša dela, kot so Madone za zasebne kapele ali spalnice. Drugi umetniki so razvili slog portretov na glavi in prsih iz terakote. Več del dokončane monumentalne plastike (in ne modelov ali študij) je bilo izdelanih v terakoti, večinoma poslikanih. Ti so bili večinoma verski; številne so bile velike skupine s šestimi ali več žalujočimi, ki so obkrožile mrtvega Kristusa v ''Objokovanju Kristusa''. Ti so bili veliko cenejši od marmorja: najbolj znana skupina Niccoloja dell'Arca za cerkev v Bologni uporablja terakoto za doseganje učinkov leteče draperije, ki jih ne bi bilo mogoče narediti v kamnu. Guido Mazzoni je bil še en specialist za velike terakotne skupine.<ref>Olson, 133–135; Seymour, 193</ref> === Drugi materiali === [[File:Donatello, madonna piot, 1440 ca. 01.JPG|thumb|left|[[Donatello]], "Piot Madonna", terakota, z medaljoni iz barvnega voska pod steklom in sledovi pozlate, c. 1440. <ref>[https://collections.louvre.fr/en/ark:/53355/cl010095087 Described by the Louvre] as "terre cuite avec incrustations de médaillons de cire sous verre avec traces de dorure".</ref>]] [[Štukatura]], ki je bila včasih poslikana v imitacijo brona, je bila uporabljena predvsem za okrasitev stavb, delavnice pa so prodajale majhne mavčne replike znanih skulptur, od katerih jih ni veliko ohranjenih. Začasne skulpture iz najrazličnejših hitrih in poceni materialov, kot sta kaširani papir in z lepilom utrjeno blago, so bile proizvedene v izdatnih količinah kot okraski za parade med festivali in praznovanji, kot so poroke; v 16. stoletju so ti pogosto zapisani v tiskih. Ena reliefna plošča Jacopa Sansovina za okrasje ob zmagoslavnem vstopu (srednjeveški in renesančni del razstave) [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] v Firence je ohranjena, čeprav je bila v glini in »platnu, utrjenem z lepilom«, vse nameščeno na lesenih deskah; gre za delo najvišje umetniške kakovosti. [[Jacopo della Quercia]] († 1438) je izdelal konjeniško grobnico za cerkev v Sieni z uporabo "lesa, hrasta in prediva", in ni presenetljivo, da se ni ohranila. <ref>Avery, 165 in 174</ref> Nov in značilen [[žanr]] začasne skulpture za velika praznovanja je bila sladkorna skulptura. Sladkor so začeli redno uvažati v Evropo sredi 15. stoletja, ko so iz Evrope poselili [[Madeira|Madeiro]] in [[Kanarski ototki|Kanarske otoke]] ter tam pridelan sladkor, ki so ga večinoma uvažali preko Italije. Po tem je »vsepogosta strast do sladkorja ... preplavila družbo«, saj je postal veliko lažje dostopen, čeprav je bil na začetku še vedno zelo drag.[50] [[Genova]], eno od distribucijskih središč, je postala znana po kandiranem sadju, medtem ko so se Benetke specializirale za pecivo, sladkarije (bonbone) in sladkorne skulpture. Sladkor je takrat veljal za medicinsko koristnega.<ref>Strong, 194–195</ref> [[File:Beschreibung derer fürstlicher güligscher &c. Hochzeit - so im Jahr Christi tausent fünffhundert achtzig fünff, am sechszehenden Junij vnd nechstfolgenden acht Tagen, zu Düsseldorff mit grossen (14564249489).jpg|thumb| Postavljena miza s sladkornimi skulpturami za nemško knežjo poroko leta 1587.<ref>Strong, 198–199. Majhnost ljudi je za učinek; "krožniki, položeni ob rob mize, dajejo bolj pravo vodilo". Teme kipov so zelo podobne tistim, posnetim za italijanske bankete.</ref>]] Pogostitev, ki jo je leta 1457 v Toursu priredil Gaston de Foix, vključuje prvo podrobno omembo skulptur iz sladkorja, saj je bila zadnja prinesena hrana »heraldična menažerija, izklesana iz sladkorja: levi, jeleni, opice ... vsak drži v taci ali kljunu grb madžarskega kralja« (praznik je bil v čast madžarskemu veleposlaništvu). Druge zabeležene velike pojedine, kot so poročni banketi v naslednjih desetletjih, so vključevale podobne primere. Poroka Ercola I. d'Esteja, vojvode Ferrarskega leta 1473 in poroka njegove hčerke Isabelle d'Este leta 1491 sta se zaključili s procesijo, ki je nosila skulpture. Leta 1491 so 103 možje pripeljali »tigre, samoroge, bucentavre, lisice, volkove, leve ... gore, dromedarje, ... gradove, saracene ... Herkula, ki ubija zmaja ...«, očitno prilagojenega vsakemu gostu; »kiparje iz Mantove, Padove in Benetk so pripeljali, da bi jih naredili po načrtih dvornih slikarjev«.<ref>Strong, 133–134</ref> Prvotno se zdi, da so nekatere skulpture pojedli med obrokom, kasneje pa postanejo le namizni okraski, najbolj izpopolnjeni se imenujejo ''triomfi''. Znano je, da jih je izdelalo več pomembnih kiparjev; v nekaterih primerih so njihove predhodne risbe preživele. Zgodnji so bili iz rjavega sladkorja, delno vliti v kalupe, z izrezljanimi zadnjimi deli; nato se lahko doda pozlata ali barva. Sčasoma se je v 18. stoletju razvila porcelanasta figurica kot stalna oblika posnemanja sladkornih skulptur; sprva so jih postavljali tudi okoli jedilnih miz.<ref>Strong, 223</ref> === Pobarvani kipi === Poslikave, ki so jih pogosto odstranili, potem ko so postale kosmičaste, so bile pogoste, če ne običajne na lesu in terakoti, vendar že v 15. stoletju nenavadne na kamnu in kovini. Ko je bila uporabljena na teh materialih, je bila na splošno diskretna.<ref>NGA, 5</ref> Nekateri Larianini portretni doprsni kipi iz marmorja so ohranili svoj polikromni zaključek; drugi ga nikoli niso imeli ali pa so ga odstranili. Po letu 1500 je barva vse bolj izginila iz mode; izkopane klasične skulpture je niso imele, drugo vprašanje pa je, ali so bile originalno obarvane. Vpliv Michelangela, »ki se je odpovedal površinskim privlačnostim, da bi idejo prenesel samo z obliko«, je bil še en dejavnik.<ref>Osborne, 887</ref> == Prizorišča == [[Image:Interior of Santi Giovanni e Paolo (Venice) - Monumento del doge Tommaso Mocenigo - Pietro Lamberti e Giovanni di Martino da Fiesole.jpg|thumb|Grobnica doža Tommasa Moceniga, d. 1423, Santi Giovanni e Paolo, Benetke, Piero di Niccolò Lamberti (1393–1435) in Giovanni di Martino da Fiesole.]] === Cerkve in grobnice === V Italiji je bila skulptura v cerkvah vedno večinoma znotraj stavbe, v nasprotju z državami severno od Alp. Redka italijanska izjema je bila [[Milanska stolnica]], zgrajena od leta 1368 z velikim številom niš in fial za stotine kipov, ki so jih zapolnili v celotnem obdobju; večina je bila previsoko, da bi se skulptura jasno videla. Druga izjema je bila bližnja [[Certosa di Pavia]], samostan, načrtovan kot dinastično grobišče milanskih vojvod [[družina Visconti|Viscontijev]], ki je posnemal druga taka mesta severno od Alp, <ref>Kot je [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]] za francoske kralje, [[Champmol]] za [[burgundske vojvode]] Valois in kasneje [[El Escorial]] za španske kralje.</ref> gradnjo so začeli leta 1396, a dokončali šele več kot stoletje kasneje. V Firenški stolnici imajo skulpture na glavnem pročelju okrog ''Porta della Mandorla'', imenovane po mandljasti [[mandorla|mandorli]] okoli Device Marije v visokem [[relief (umetnost)|reliefu]] [[timpanon (arhitektura)|timpanona]] Nanni di Banca (na mestu do leta 1422), zapleteno zgodovino, ki vključuje številne kiparje in sloge. Bile so tri etape, od katerih je vsaka trajala več let, med 1391 in 1422, in več sprememb po tem, vključno z veliko širitvijo kiparstva v 19. stoletju na višje ravni. Majhen relief golega Herkula (ki predstavlja vrlino Trdoglavosti) sredi okrasnega listja ob strani vrat »je že dolgo znan kot mejnik za preučevanje akta v zgodnji renesansi«; kipar je negotov. Tako prvi [[David (Donatello)|Donatellov marmor]] kot Michelangelova figura ''[[David (Michelangelo)|Davida]]'' sta bili prvotno namenjeni za streho stolnice, vendar se je izkazalo, da je prva premajhna, da bi jo pravilno videli, zato je druga veliko večja, vendar je bilo to po zaključku prepoznana kot preveč težka za položaj in se je pridružila Donatellu na [[Piazza della Signoria]].<ref>Olsen, 48, 165, oba izvirnika sta zdaj v muzejih.</ref> Znotraj cerkva so nagrobni spomeniki bogatašev postajali vse večji, sprva z velikimi, a dokaj plitvimi okvirji okoli podobe pokojnika, kot v grobnici [[Protipapež Janez XXIII.|protipapeža Janeza XXIII.]] v Firencah, nato pa so se v 16. stoletju včasih razširili v zelo velike skupine kipov, ki so dosegle vrhunec v Michelangelovem nagrobniku papeža Julija II., ki so ga delali med letoma 1505 in 1545, a le delno uresničili. Nova [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] se je začela polniti z velikimi papeškimi grobnicami, trend, ki se je v naslednjem baroku le povečal. V Benetkah, v [[Bazilika svetega Janeza in Pavla, Benetke|Santi Giovanni e Paolo]], imajo grobnice 25 dožev,<ref>12 jih je umrlo med letoma 1400 in 1578 </ref> v Firencah pa je [[Bazilika sv. Križa, Firence|cerkev Santa Croce]] »končno postala florentinska vrsta Westminstrske opatije«, z velikimi grobnicami za vodilne osebnosti, vključno z Michelangelom in [[Galileo Galilei|Galileom]], narejen večinoma na državne stroške. Sprva so figure pokojnikov na grobovih sledile običajnemu (vendar ne nespremenljivemu) tradicionalnemu vzorcu »ležeče podobe«, ki je ležala z zaprtimi očmi, proti koncu 15. stoletja pa so jih začeli prikazovati kot žive. V primeru papežev je bila prva grobnica [[papež Inocenc VIII.|papeža Inocenca VIII.]] († 1492), kjer je imel [[Antonio del Pollaiuolo]] spodaj ležečo podobo in zgoraj sedečo figuro z dvignjeno roko v blagoslov. Tako izgleda spomenik zdaj, potem ko so ga prestavili v cerkev sv. Petra, prvotno pa so bili ti položaji obrnjeni.<ref>Seymour, 179–182</ref> Naslednji, ki je vključeval katero koli figuro, je bil Michelangelov [[Nagrobnik papeža Julija II.]], ki so jo začeli graditi leta 1505 v času njegovega življenja. Pri tem je papež ležal na boku z dvignjeno glavo. Od nagrobnika [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] († 1521) naprej so sedeče figure postale običajne, kadar je bila vključena katera koli figura. === Javni prostor === [[File:Or San Michele Florenz.jpg|thumb|Orsanmichele, Firence; replike so sedaj v nišah zunaj, originali pa notri]] Mesta so želela povečati svoj ugled z znamenitimi kiparskimi ansambli na javnih mestih in so bila za to pogosto pripravljena izdatno plačati. Najbolj izstopajoča je bila nedvomno skupina nepovezanih kipov na Piazza della Signoria v središču Firenc, pred [[Palazzo Vecchio]], sedežem republiške vlade. [[Loggia dei Lanzi]] je odprta arkada na trgu, ki hrani zbirko izjemnih kipov, večinoma iz 16. stoletja, ko sta se skupini pridružila ''Perzej z Meduzino glavo'' Benvenuta Cellinija in ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.<ref>Olsen, 184–186, 199–200. Vsebina lože se je od leta 1600 nekoliko spremenila, čeprav sta bili ti dve deli tam vedno.</ref> Še en florentinski meščanski eksponat kiparstva je bila Orsanmichele, stavba, ki so jo imeli cehi skupaj in so jo uporabljali za različne namene. Notranjosti je [[Orcagna]] postavil velik [[tabernakelj]], verjetno kot [[votivni dar|votivno daritev]] za konec [[črna smrt|črne smrti]] v 1360-ih.<ref>Avery, 31; Hartt, 15</ref> Pritličje je bilo prvotno odprto in se je uporabljalo kot trgovska dvorana in zbirališče, vendar so bili do leta 1380 prostori med zunanjimi [[pilaster|pilastri]] zazidani. V pritličju je bila cehovska cerkev (še vedno s pisarnami zgoraj, zdaj so to muzej z originalnimi kipi). Za vsakega od cehov je že obstajal načrt za postavitev kipa na pilaster, a je bil do takrat narejen le eden. Ob koncu stoletja je bila shema ponovno oživljena in najzgodnejši od kipov, ki so obstajali, dokler jih v sodobnem času niso zamenjali s kopijami, je datiran iz leta 1399, zadnji pa iz leta 1601. Toda med letoma 1411 in 1429 je prišlo do izbruha dejavnosti. Višina niš na prometni ulici, je bila le nekaj metrov nad mimoidočimi. Zamuda je nastala zaradi zamude cehov, vendar je povzročila vrsto del vodilnih kiparjev tistega časa, ki odlično prikazujejo razvoj florentinskega sloga in zlasti navzkrižne tokove v njem v letih pred 1430. Večina kipov je zavetnikov vsakega ceha. Obstaja 14 kipov ali skupin, dva Donatellova, dva Ghibertijeva ter ''Kristus in sv. Tomaž'' Verrocchia (dokončan okoli 1480). Ghibertijev ''sveti Janez Krstnik'' (1412) je bil najzgodnejši od šestih v bronu, še vedno zelo v [[mednarodna gotika|mednarodnem gotskem slogu]].<ref>Seymour, 25, 58–64; Hartt, 163–167; Avery, 56–63; Levey, 141–145</ref> === Vodnjaki === [[File:Fuente Gaia de Siena.JPG|thumb|The [[Fonte Gaia]] v Sieni, Jacopo della Quercia (1419, reliefi so zdaj nadomeščeni z replikami]] Javni vodnjaki, iz katerih je velika večina prebivalstva črpala vodo za domačo rabo, so bili ključni del lokalne uprave, po kateri so sodili mestne oblasti. Tisti na glavnih trgih so morali omogočiti več ljudem, da naenkrat črpajo vodo; brizgajoči curki so bili pričakovani šele v poznejšem 16. stoletju, vendar je bil enostaven dostop do stalne oskrbe z dobro vodo. Nekateri veliki zgodnji vodnjaki so bili oviti z reliefnimi ploščami, kot je protorenesančna [[Fontana Maggiore]] v [[Perugia|Perugii]], ki so jo ustvarili [[Nicola Pisano]] in drugi (večinoma 1270-a), in [[Fonte Gaia]] v [[Siena|Sieni]], sedanja različica [[Jacopo della Quercia|Jacopa della Quercia]] (1419, reliefe zdaj nadomeščajo replike). Primeri pozne renesanse vključujejo [[Neptunov vodnjak (Giambologna)|Neptunov vodnjak]], Bologna, delo Giambologne (1566) in [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], Firence (Bartolomeo Ammannati in drugi, dokončan 1574). Ti gledajo naprej na baročne fontane;<ref>Shearman, 112–113</ref> vsako nadvišuje velik kip boga. Do takrat so najbogatejši zasebni vrtni vodnjaki tudi dobili skoraj tako ekstravagantne skulpture. Giambolognov ''[[Samson ubija Filistejca]]'', ki je zdaj v Londonu, je bil narejen za vrtni vodnjak Medičejcev.<ref>Osborne, 144</ref> === Portreti === [[File:CdM, presunto autoritratto di leon battista alberti,black ground.jpg|thumb|Domnevni avtoportret Leona Battiste Albertija, ok. 1435]] Kiparski portreti so bili večinoma omejeni na nagrobne spomenike, vendar so se v tem obdobju pojavili v širokem razponu velikosti in materialov. Italijani so postali zelo pozorni na rimski odnos, da je imeti javni kip skoraj najvišji znak statusa in ugleda in takšni kipi, po možnosti nameščeni na stebru, se pogosto pojavljajo na slikah idealnih mest, veliko pogosteje kot so jih kadarkoli v resnici postavili.<ref>Seymour, 6–7</ref> Stoječi portretni kipi sodobnih posameznikov so ostali zelo redki v Italiji do konca tega obdobja (ena izjema je ''[[Juan Avstrijski]]'' v [[Messina|Messini]], 1572),<ref>Juan Avstrijski je bil še živ, toda kip Ferranteja I. Gonzage je bil izdelan za subjektovega sina, približno 30 let po njegovi smrti, podobno kot spomenik Giovanniju delle Bande Nereju v Firencah.</ref> vendar sta Leone Leoni in njegov sin Pompeo, dvorna umetnika španskih Habsburžanov, izdelala več v bronu zanje. ==== Konjeniški kipi ==== [[File:Gattamelata.jpg|thumb|Donatellov konjeniški kip Gattamelata v Padovi (1453)]] Najvišji izraz ugleda, rezerviran za vladarje in generale, je bil [[konjeniški kip]] v polni velikosti; rimski primeri so preživeli v [[Kip Marka Avrelija, Rim|konjeniškem kipu Marka Avrelija]] v Rimu in ''[[Regisole]]'' v Pavii (zdaj uničen). V [[Scaligerjeve grobnice|Scaligerjevih grobnicah]] v [[Verona|Veroni]] so bili trdni gotski predhodniki v marmorju in eden Bernabòja Viscontija v Milanu, delo Bonina da Campioneja (1363).<ref>White, 610–614; Olsen, 32–33; Hartt, 139</ref> Številni začasni so bili narejeni za praznike,[80] vendar zelo malo v bronu v času renesanse. Privlačnost oblike je prikazana z dvema fiktivnima kipoma, poslikanima s freskami v Firenški stolnici: tisti za sira Johna Hawkwooda ([[Paolo Uccello]], 1436), je poleg tistega za Niccolò da Tolentino ([[Andrea del Castagno]] 1456).<ref>Hartt, 244–245, 267–268</ref> Tako kot imitacije fresk sta bila tudi prva dva prava bronasta kondotjer ali najemniški general, Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' v Padovi (1453) in [[konjeniški kip Bartolomea Colleonija]], ki ga je začel Andrea del Verrocchio v 1480-ih, končal pa drugi po njegovi smrti.<ref>Seymour, 123–125, 176–178; Olsen, 86–87, 118</ref> Tik ob koncu obdobja, precej potem, ko so se Medičejci spremenili v velike vojvode Toskane in se je mislilo, da je republikansko čustvo že dovolj zamrlo, je Giambologna zanje izdelal dva, Cosima I. de' Medici (1598) na Piazza della Sinjorija, leta 1608 pa konjeniški kip Ferdinanda I. Eden velikih nedokončanih projektov renesanse je bil ''[[Leonardov konj|Konj Sforza]]'' Leonarda da Vincija, konjeniški portret Francesca I. Sforze v naravni velikosti za njegovega sina Ludovica il Mora, oba milanska vojvoda, ki je bil prvotno namenjen za vzgojo, a ko se je izkazalo preveč ambiciozen, načrten s »hodečim korakom«. Leonardo se je uril v delavnici Andrea del Verrocchia, v času, ko so izdelovali konja za Colleonijev spomenik. Projekt mu je bil dodeljen leta 1489 in do zime 1492–1493 je dokončal glineni model v polni velikosti, ki je bil z velikim odobravanjem razstavljen v Milanski stolnici za poroko Biance Marie Sforza in Maksimilijana I., cesarja Svetega rimskega cesarstva. Morda je izdelal kalup ali njegove dele, toda proti koncu leta 1494 se je Ludovico odločil, da potrebuje veliko količino brona, ki ga je hranil za kip, za topove, glede na obrat, ki ga je naredila prva italijanska vojna, ki se je začela tistega leta. Ko so Francozi leta 1499 končno zasedli Milano, so glineni model močno poškodovali francoski lokostrelci, ki so ga uporabili kot tarčo. Ohranilo se je le nekaj risb in nekaj manjših voščenih modelov negotovega avtorja.<ref>Kemp, 189–197, 203; Avery, 147–148</ref> <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Andrea del castagno, Monumento equestre di Niccolò da Tolentino, 1456, 01.JPG|Freska Niccola da Tolentina, avtor Andrea del Castagno 1456 File:Bartolomeo Colleoni by Andrea del Verrocchio.jpg|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija, ki ga je začel graditi Andrea del Verrocchio v 1480-ih, Benetke File:Leonardo da Vinci - Study for an equestrian monument (recto) - Google Art Project.jpg|[[Leonardo da Vinci]], Študija za ''konja Sforze'' (prvi dizajn) File:Cosimo I (Florence) 2 2013 February.jpg|[[Giambologna]], [[Cosimo I. de' Medici]], 1598, Piazza della Signoria, Firence </gallery> ==== Doprsni kipi ==== [[File:Bust of Piero de' Medici by Mino da Fiesole-Bargello.jpg|thumb|left|Najstarejši datiran renesančni portretni doprsni kip Piera de' Medicija, 1453, delo Mina da Fiesole]] Pojavila se je vrsta doprsnega portreta, odrezanega pod rameni, očitno za umestitev v relativno zasebno okolje družinske palače. Zdi se, da je na to vplivala oblika nekaterih srednjeveških [[relikviarij]]ev in začasnih pogrebnih podob ter morda rimski ''okenski'' reliefni nagrobni portreti, kot je [[Nagrobni relief Publija Edija in Edije]] iz 1. stoletja našega štetja, »ljudski« slog, ki se uporablja za svobodnjake in poslovni razred. Pokazal je tudi podoben pogled kot nastajajoča oblika portretne podobe, vendar v naravni velikosti in v treh dimenzijah. Donatello je v 1420-ih uporabil tudi format za bronastega svetnika. Najzgodnejši primer portreta iz marmorja, ki ga je mogoče datirati, je [[Mino da Fiesole|Mina da Fiesole]] doprsni kip ''Piera di Cosima de' Medici'' iz leta 1453, ki je »trd in napet, kot bi lahko pričakovali od mladega kiparja, ki so ga prosili, da naredi nekaj neznanega«, zlasti za ''de facto'' vladarja Firenške republike. Vasari pravi, da je bil doprsni kip postavljen nad vrata Pierovih sob v [[Palača Medici Riccardi|Palazzo Medici]], ki je bila takrat še v gradnji. Tam je bil enak portret njegove žene Lucrezie Tornabuoni, ki je zdaj izgubljen ali ni izsleden.<ref>Avery, 116–117, 117 quoted</ref> Mino je naredil več podobnih doprsnih kipov in umetnika, kot sta [[Antonio Rossellino]] in [[Benedetto da Maiano]], sta prevzela obliko, slednji je za delo vzel model »maske življenja«, verjetno v vosku. Zgodnji subjekti so vključevali zdravnika in lekarnarja ter najvišjo elito. V enem primeru, bankir Filippo Strozzi starejši (ki je tudi naročil Benedettu, da oblikuje [[Strozzijeva palača|Palazzo Strozzi]]), sta preživela model iz terakote in bolj idealiziran marmorni doprsni kip.<ref>Avery, 119–122; Seymour, 139</ref> Benedetto je uporabil tudi format v popolnoma polikromirani terakoti, ki je bil uporabljen za doprsni kip politika Niccolòja da Uzzana († 1431), pripisan Donatellu, verjetno posmrtno, izdelan s posmrtno masko. To bi pomenilo, da je zelo zgodnji. V naslednjem stoletju so izdelovali poslikane terakotne doprsne kipe Lorenza Medičejskega, verjetno precej po njegovi smrti. Prikazan je v precej staromodnem kapučio pokrivalu srednjega razreda kot politična izjava. Pietro Torrigiano je iz posmrtne maske izdelal doprsni kip [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VII.]], verjetno posmrtno in on ali Mazzoni enega veselega dečka, za katerega se domneva, da je bodoči Henrik VIII. med njegovim bivanjem v Angliji. [[Francesco Laurana]], še en veliko potujoči kipar, je bil rojen v beneški Dalmaciji, vendar je večinoma delal v Neaplju, na Siciliji in v južni Franciji, z nekaj negotovimi obdobji v svoji karieri. V 1470-ih, razmeroma pozno v svoji karieri, je začel izdelovati doprsne kipe precej podobnega videza in nekoliko idealiziranih dam v marmorju, nekatere s polikromiranimi barvami. Do visoke renesanse so doprsni kipi z ravnim dnom izgubili naklonjenost in imeli so prednost zaobljeni spodnji deli v klasičnem slogu, ki so sedeli na podstavku, kot je ostalo. ==== Medalje ==== [[File:Pisanello, medaglia di giovanni paleologo, I esemplare del bargello.JPG|thumb|[[Medalja Ivana VIII. Paleologa]], ok. 1438, [[Pisanello]]]] Z nekaj precedensi nekaj desetletij prej<ref>Seymour, 105; Wilson, 16</ref> je renesančno portretno medaljo dejansko izumil [[Pisanello]]. Vodilni slikar za dvore po Italiji, zdi se, da so to njegova edina dela kipov. Najzgodnejša je verjetno njegova medalja bizantinskega cesarja [[Medalja Ivana VIII. Paleologa|Ivana VIII. Paleologa]], ki jo je Pisanello videl, ko je obiskal Italijo leta 1438. V bronu, dvostranska in široka 10,3 cm, je kot precej povečan kovanec in postavljena konvencija, ki se je običajno upoštevala pri portretu ''recto'' in drugačnem prizoru na hrbtni strani. Postalo je običajno imeti ''impresa'' ali osebni emblem subjekta na zadnji strani z motom. Te so postale bistvene, ne samo za vladarje, ampak za vsakogar, ki je trdil, da je renesančni humanist, skupine, ki najverjetneje naročajo medalje. Gesla so postajala vse bolj nejasna uganka, o kateri je prejemnik razmišljal kot »zavestno eruditska izjava o identiteti portretiranca«. Medalje so bile izdelane v majhnih izdajah, včasih pa so bile uporabljene različne kovine za prejemnike različnih statusov. Zavzeto so jih zbirali za nastajajočo omarico radovednosti in postali so uporabna oblika oglaševanja za intelektualce, ki iščejo pokroviteljstvo. Pisanellu je dal medaljo izdelati njegov kolega, kasnejši medaljerji pa so pogosto delali medalje z avtoportreti. Večja kakovost modelov na medaljah je dvignila lestvico umetniške kakovosti kovancev, zlasti najprestižnejših zlatih izdaj. V srednjeveški Italiji (za razliko od Anglije) ni bilo običajno vključevati portreta vladarja, toda renesančni profilni portreti so postali običajni za knežje države in oživljajo cesarski rimski slog. Umetniki navadno niso evidentirani, verjetno pa so bili pogosto ugledni; avtobiografija Benvenuta Cellinija omenja enega, za katerega je bil model Alessandro de' Medici, firenški vojvoda, ki ga je mogoče prepoznati.<ref>Wilson, 42–47</ref> Medalje, ki spominjajo na dogodke in ne na posameznike, so večinoma prišle proti koncu tega obdobja, ena pa je bila izdelana takoj za neuspeh Pazzijeve zarote proti Medičejcem leta 1478; »njena pripovedna vsebina je brez primere«. Obe strani sta skoraj zrcalni podobi, z glavama obeh bratov Medičejcev, Lorenza, ki je pobegnil in Giuliana, ki je bil umorjen. Dvigata se nad korno pregrado stolnice, kjer so atentatorji udarili med mašo. <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Pisanello, medaglia di ludovico gonzaga (verso).JPG|Pisanello, [[Ludovico III. Gonzaga]], 1447, hrbtna stran File:Lisisppo il giovane, medaglia con autoritratto, 1475-80, recto.JPG| Lisisppo il giovane, medalja za avtoportret, 1475–80 File:Bertoldo di giovanni, medaglia della congiura dei pazzi, 1478.JPG| Medalja Pazzijeve zarote, z Lorenzom, 1478, Bertoldo di Giovanni File:1555 gold medal Queen Mary I of England.jpg| Zlata medalja angleške kraljice Marije I., 1554, Jacopo da Trezzo </gallery> === Majhne skulpture === [[File:Horse MET DP-606-001 (cropped).jpg|thumb|left|Konj, delo [[Giambologna]] (delavnica), verjetno okoli 1590. 10 palcev (25 cm) visok.]] Bronasti kipci so bili v srednjem veku zelo redki, praktično omejeni na licenčnine, od približno leta 1450 pa so postali vse bolj priljubljeni za bogati zbirateljski trg. Posvetni zbiratelji so bili večinoma moški in subjekti odražajo moški okus. Konji so bili izjemno priljubljeni, pogosti pa so bili tudi bojevniki, mitološke osebe ali personifikacije; golota pri obeh spolih je v 16. stoletju postala pogostejša. Zlasti v 16. stoletju je motive za ta dela verjetno izbral kipar za prodajo, namesto da bi jih naročal kot velika večina večjih kipov. Vendar je moral upoštevati tržni okus. Mnogi so bili pomanjšane različice večjih kompozicij. Zbiratelji in njihovi prijatelji naj bi jih cenili tako, da bi jih držali in obračali v rokah, ko najboljši »dajejo estetski dražljaj tiste neprostovoljne vrste, ki včasih izvira iz poslušanja glasbe«, pravi John Shearman, ko govori o Giambologninih majhnih figurah. Zdaj jih je večina v muzejih, takšno vrednotenje je komaj kdaj mogoče in zaradi »obrata okusa« ti »izjemno umetni« predmeti niso splošno priljubljeni.<ref>Shearman, 88–89, quotes from pp. 89–91</ref> [[File:Joana de Áustria, Prinzessin von Portugal.jpg|thumb| [[Kameja]] Joanne Avstrijske, portugalske princese in regentke Španije, 1566, Jacopa da Trezza, Milanca, ki je umrl v Madridu.]] Tudi motivi na plaketah so bili domnevno avtorjevi izbori. Čeprav so bile zelo majhne, so omogočale vrsto zapletenih več figuralnih akcijskih kompozicij, ki so jih redko zahtevale naročila in ki so pritegnile umetnike, ki so videli poznorimske sarkofage. Tako kipci kot plakete so bili običajno izdelani v majhnih izdajah po nekaj izvodov, nekatere plakete pa so bile izdelane v serijah, ki prikazujejo različne epizode iz zgodbe. Številni so bili oblikovani za uporabo kot nosilci za ročaje mečev in druge predmete, nekateri pa so si izposodili kompozicije iz grafik. Nekateri večji umetniki ali njihove delavnice so izdelovali plakete, vendar se zdi, da se mnogi umetniki niso ukvarjali z večjim kiparstvom. V teh žanrih Firence niso prevladovale, kot so bile za večjo skulpturo, Padova pa je bila okoli leta 1500 največje središče, saj je imela močno tradicijo vlivanja brona od Donatellovih let tam. Med vodilnimi padovanskimi umetniki sta bila Donatellov učenec Bartolommeo Bellano in njegov učenec Andrea Riccio. Pier Jacopo Alari Bonacolsi, znan kot ''Antico'', je imel sedež v Mantovi in je izdeloval večinoma elegantne klasične figure, pogosto s pozlačenimi poudarki, za družino Gonzaga.<ref>Olsen, 138–140; Wilson, 61; Seymour, 203</ref> Vgravirana [[gema]], majhna oblika izrezljana iz trdega kamna, je bil priljubljen predmet za zbiranje za antične Rimljane, vključno z Julijem Cezarjem, številni starodavni primerki pa so bili vključeni v srednjeveške predmete z dragulji, kot je ''[[Lotarjev križ]]''. Zlasti cesarske portretne [[kameja|kameje]], kot je ''[[Gemma Augustea]]'', so imele izjemen prestiž, renesančne elite pa so si zelo želele imeti lastne podobe v obliki. Nekatere plakete kopirajo ali so celo ulite iz antičnih graviranih gem, zlasti iz zbirke Medičejcev. V 16. stoletju so beneški kiparji za patricijske palače in vile »razvili žanr veličastnih gospodinjskih predmetov v bronu«, ki so pogosto vključevali figure med bogato dekoracijo. Med njimi so bili svečniki, vratna trkala in okovi. Delavnici Andree Riccia in pozneje Girolama Campagne sta bili vidni na tem območju, vendar izdelovalci mnogih predmetov niso jasni.<ref>Wilson, 138–139, 173 have examples</ref> <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Hercules and the Nemean Lion, Galeazzo Mondella (Moderno), late 15th to mid 16th century AD, gilt bronze - Bode-Museum - DSC02506.JPG|''Herkul in Nemejski lev'', Galeazzo Mondella (Moderno), c. 1500, pozlačena bronasta plaketa File:Paris MET DP229778 (cropped).jpg|''Paris s svojim jabolkom'', kipec Antico, ok. 1500–05, visok 14 5/8 palcev (37 cm). File:Il riccio (andrea briosco), lampada a olio con fegio di putti, 1515-25.JPG|[[Andrea Riccio]], oljenka s putti, Padova, 1515–25 File:Venus MET DP-1238-001 (cropped).jpg| Andiron spredaj z Venero in (?) Marsom. Oblikoval Girolamo Campagna, verjetno narejen v 17. stoletju. Visok 44 1/2 palcev (113 cm). </gallery> == Delavnice == [[File:Andrea pisano, fidia ovvero la scultura, 1348-50, dal lato nord del campanile 01.JPG|thumb|left|[[Andrea Pisano]] ((morda po načrtu Giotta), kipar pri delu. Firenški kampanile, 1348–50.<ref>Olsen, 36</ref>]] Večina kiparjev se je izobraževala in delala v dokaj majhnih delavnicah (''bottega''), ki so pogosto vključevale tudi druge družinske člane in so bile v pritličju mojstrove rezidence. Velika naročila so pogosto zahtevala sodelovanje med različnimi delavnicami in potovanja na kraj dela za daljša obdobja. Največja dokaj stabilna delavnica iz 15. stoletja je bila verjetno Ghibertijeva, tudi Donatello je imel veliko število pomočnikov, mnoge za kratek čas. Figura »izoliranega enega samega mojstra, odgovornega za izvedbo dela kot tudi za oblikovanje, kot si mislimo o Michelangelu, ni nastala vse do« poznega 15. stoletja.<ref>Seymour, 11–12, 12 quoted; Avery, 7</ref> Več pomembnih kiparjev je v svoji karieri delovalo v različnih mestih; Zlasti Rim in Benetke sta uvozila večino kiparjev, Rim včasih za en kos. Pogost način plačila za kiparstvo je bil plačilo določenega zneska, ko je delo napredovalo, a končno oceno prepustili »nezainteresiranim tretjim osebam, običajno samim umetnikom, ki so bili pozvani, da se izrečejo o kakovosti izdelave« in ugotovijo končno vrednost. To je bilo kljub nekaterim težkim epizodam »močna spodbuda za natančno izdelavo«. Leta 1472 je bilo v Firencah 54 delavnic za klesanje kamna in 44 zlatarjev in srebrnarjev, kar je bilo več kot 30 slikarskih delavnic. V mestu je bilo več rezbarjev kot mesarjev. Toda mesto je bilo netipično, z morda najvišjo koncentracijo v Italiji, takrat so se mu kosale le Benetke; v nasprotju s tem sta Neapelj in južna Italija na splošno imela malo umetnikov.<ref>Campbell, throughout; NGA, 1, 3</ref> Velike projekte v Neaplju, kot sta ''Triumfalni vhod v Castel Nuovo'' in ''Porta Capuana'', so zasnovali in izvedli umetniki s severa ali pod vodstvom Alfonza V. Aragonskega, kralja Neaplja od 1442 do 1458, njegove rodne Španije.<ref>Seymour, 134–138; Campbell, 23–25</ref> Številni kiparji so delali tudi kot arhitekti, ker takrat ni bilo jasno opredeljenega poklica, ali kot slikarji, tisti z zlatarskimi izkušnjami pa so pogosto nadaljevali z drugimi deli tega poklica, izdelovali nakit in delovali kot bankirji. Kiparji, če ne iz umetnikove družine, kot jih je bilo veliko, so običajno prihajali iz mestnega okolja srednjega razreda. Za pridobitev vajeništva, zlasti za zlatarja, je bilo običajno potrebno plačilo ali družinske povezave. Leonardo da Vinci je bil eden tistih, ki so kiparstvo imeli za manj gentlemanski poklic kot slikarstvo, ker je bilo »prašno, umazano in fizično izčrpavajoče«.<ref>Kemp, 199, quoted; NGA, 2, 3, 5, 9</ref> Toda finančno je bilo morda običajno bolj koristno. Kosi so bili običajno obdelani v diagonalnem položaju, medtem ko je kipar sedel, kot je prikazano na reliefu Andree Pisana. Poleg dleta, ki ga je uporabljal, so prikazani še šestilo, sveder in knjiga, del, ki ga dela, pa je kip golega telesa v klasičnem slogu. === Kiparke === [[File:Joseph and wife.jpg|thumb|Relief ''Jožef in Putifarjeva žena'', iz Bolognske stolnice, tradicionalno pripisana [[Properzia de' Rossi|Properzii de' Rossi]]]] Celo v primerjavi s slikarkami so zapisane kiparke izginjajoče redke, čeprav je verjetno veliko nezabeleženih, zlasti modelatorke v vosku. [[Properzia de' Rossi]] iz Bologne (okoli 1490–1530), »edina renesančna italijanska kiparka v marmorju«, je veljala za čudežno dekle, ker je bila ženska in je prejela biografijo v Vasarijevem ''Življenju umetnikov''. Nenavadno za umetnice, kot notarjeva hči ni imela vidnega družinskega ozadja v umetnosti. Rečeno je bilo, da je bila samouk, vadila je na sadnih koščicah, kasneje pa je poklicno kariero nadaljevala z klesanjem marmorja.<ref>Chadwick, 92–93, 92 quoted; [http://www.italianrenaissanceresources.com/units/unit-3/sub-page-03/excerpts-from-giorgio-vasaris-life-of-madonna-properzia-de-rossi-sculptor-of-bologna/ Vasari extract, in NGA]</ref> [[Diana Scultori]] (1547–1612) iz Mantove je znana kot »edina graverka v 16. stoletju, ki se je podpisala na svoje grafike«,<ref>Chadwick, 90</ref> vendar se je šolala pri svojem očetu, ki je bil grafik in kipar, in se je morda ukvarjala s kiparstvom. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Avery, Charles, Florentine Renaissance Sculpture, 1970, John Murray Publishing, ISBN 0719519322 *Campbell, Steven J., "Artistic geographies", Chapter 1 of The Cambridge Companion to the Italian Renaissance, ed. Michael Wyatt, 2014, Cambridge University Press, ISBN 9780521876063, 0521876060, google books *Chadwick, Whitney, Women, Art, and Society, 2002 (3rd ed.), Thames and Hudson, ISBN 9780500203545 *Clark, Kenneth, The Nude, A Study in Ideal Form, orig. 1949, various edns, page refs from Pelican edn of 1960 *Hartt, Frederick, History of Italian Renaissance Art, (2nd edn.)1987, Thames & Hudson (US Harry N Abrams), ISBN 0500235104 *Kemp, Martin, Leonardo Da Vinci: The Marvellous Works of Nature and Man, 2006, Oxford University Press, ISBN 9780199207787 *Levey, Michael; Florence, A Portrait, Jonathan Cape, 1996, ISBN 0712673105 *"NGA": "Italian Renaissance Learning Resources", National Gallery of Art/Oxford Art Online *Olson, Roberta J.M., Italian Renaissance Sculpture, 1992, Thames & Hudson (World of Art), ISBN 0500202531 *Osborne, Harold (ed), The Oxford Companion to Art, 1970, OUP, ISBN 019866107X *Seymour, Charles Jr., Sculpture in Italy, 1400–1500, 1966, Penguin (Pelican History of Art) *Shearman, John. Mannerism, 1967, Pelican, London, ISBN 0140208089 *Strong, Roy, Feast: A History of Grand Eating, 2002, Jonathan Cape, ISBN 0224061380 *Trevor-Roper, Hugh; Princes and Artists, Patronage and Ideology at Four Habsburg Courts 1517–1633, Thames & Hudson, London, 1976, ISBN 0500232326 *White, John. Art and Architecture in Italy, 1250 to 1400, Penguin Books, 1966, 2nd edn 1987 (now Yale History of Art series). ISBN 0140561285 *Wilson, Carolyn C., Renaissance Small Bronze Sculpture and Associated Decorative Arts, 1983, National Gallery of Art (Washington), ISBN 0894680676 == Zunanje povezave == {{commons category|Italian Renaissance sculptures}} [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Italijanska umetnost]] 0x0tm63l4ryufbqsf49c8tgjb8eawyu 5726117 5726056 2022-07-31T17:53:31Z Ljuba brank 92351 /* Kiparke */ dodano wikitext text/x-wiki [[Image:Painting of the Piazza Della Signoria and Loggia Dei Lanzi, 1830 by Carlo Canella.jpg|thumb|upright=1.4| Poslikava [[Piazza della Signoria]] in [[Loggia dei Lanzi]] v Firencah, 1830, Carlo Canella. Z leve, [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna |Ugrabitev Sabink]]'' avtorja [[Giambologna]], ''[[David (Michelangelo) |Davida]]'' [[Michelangelo]], en od Medičejskih levov, ''[[Perzej z glavo Meduze]]'' [[Benvenuta Cellinija]], ki skriva ''[[Herkul in Kako]]'' avtorja [[Bartolommeo Bandinelli|Baccio Bandinellija]]. Stran od stene lože, Medičejci ''Skupina Pasquino'', kopirajo starorimsko temo.]] '''Italijansko renesančno kiparstvo''' je bilo pomemben del umetnosti [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.<ref>According to Frederick Hartt: "It is striking that the great new figurative style of the Renaissance is seen first in sculpture, and only later in painting" – Hartt, 163, of Ghiberti</ref> Primer [[rimsko kiparstvo|starorimskega kiparstva]] je močno visel nad njim, tako v smislu sloga kot uporabe katera skulptura je bila postavljena. V popolnem nasprotju s slikarstvom je bilo po Italiji,<ref>Avery, 4</ref> predvsem v Rimu, veliko ohranjenih rimskih kipov, ves čas pa so izkopavali in vneto zbirali nove. Razen peščice velikih osebnosti, zlasti Michelangela in Donatella, je danes manj znano kot [[italijansko renesančno slikarstvo]], vendar takrat ni bilo tako. V italijanskem renesančnem kiparstvu je prevladoval sever, predvsem Firence.<ref>Hartt, 638: "the undeniable fact is that every one of the truly great Italian Renaissance sculptors came from Tuscany, and all but two of them were Florentines, native or adopted".</ref> To je še posebej veljalo za ''[[quattrocento]]'' (15. stoletje), po katerem se je Rim izenačil ali presegel kot središče,<ref>Campbell, 28; Avery, 10</ref> čeprav je sam ustvaril malo kiparjev. Vključeni so glavni florentinski kiparji v kamnu (v grobem kronološkem vrstnem redu, z datumi smrti) [[Orcagna]] (1368), [[Nanni di Banco]] (1421), [[Filippo Brunelleschi]] (1446), [[Nanni di Bartolo]] (1435), [[Lorenzo Ghiberti]] (1455), [[Donatello]] (1466), [[Bernardo Rossellino|Bernardo]] (1464) in njegov brat [[Antonio Rossellino]] (1479), [[Andrea del Verrocchio]] (1488), [[Antonio del Pollaiuolo]] (1498), [[Michelangelo]] (1564) in [[Jacopo Sansovino]] (1570). Drugod je bil Sienčan [[Jacopo della Quercia]] (1438), iz Lombardije [[Pietro Lombardo]] (1515) in njegovi sinovi [[Giovanni Antonio Amadeo]] (1522), [[Andrea Sansovino]] (1529), [[Vincenzo Danti]] (1576), [[Leone Leoni]] (1590) in [[Giambologna]] (1608, rojen v Flandriji).<ref>Za vse, glej Olsen, Index, ali Osborne</ref> [[File:Francesco Laurana, A Princess of the House of Aragon, c. 1475, NGA 126 (cropped).jpg|thumb|[[Francesco Laurana]], ''Princesa Aragonske hiše '', ok. 1475]] Medtem ko je cerkveno kiparstvo še naprej zagotavljalo več velikih naročil kot kateri koli drug vir, ki so mu sledili meščanski spomeniki,<ref>Seymour, 10–11</ref> so se v tem obdobju pojavili ali povečali pomembnost številni drugi predmeti za kiparstvo. Posvetni portreti so bili prej večinoma pogrebna umetnost, veliki nagrobni spomeniki pa so postali precej bolj dovršeni. Reliefne plošče so bile uporabljene v številnih materialih in okoljih ali včasih obravnavane kot prenosni predmeti, kot so slike. Majhni bronasti izdelki, običajno posvetnih motivov, so postajali vse pomembnejši od poznega 15. stoletja dalje, nove oblike pa so vključevale medalje, ki je sprva večinoma predstavljala osebe in ne dogodke, ter plakete z majhnim prizorom v kovinskem reliefu.<ref>Avery, 4; Osborne, 705–706, 879</ref> [[File:'Pieta' by Michelangelo JBU21.jpg|thumb|[[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499.]] [[File:Luca della Robbia, resurrezione, 1440.JPG|thumb|[[Luca della Robbia]], ''Vstajenje'', glazirana [[terakota]], 1445.]] Izraz ''kipar'' se je začel uporabljati šele v 15. stoletju; pred tem so bili kiparji znani kot kamnorezci, rezbarji v lesu itd. ''Statua'' ("kip" in umetnost njihovega izdelovanja) je bila še ena nova italijanska beseda, ki je nadomestila srednjeveške izraze, kot so ''figura'', ''simulacrum'' in ''imago'', ki so se prav tako uporabljali za naslikane podobe.<ref>Seymour, 4–5, 11; Hartt, 25</ref> == Obdobja == [[File:Benvenuto cellini, ninfa di fontainebleau, 1542-43 ca. 02.JPG|thumb|''[[Nimfa iz Fontainebleauja]]'', [[Benvenuto Cellini]], bron, ok. 1543, [[Louvre]] (v. 2,05 m; d. 4,09 m)<ref name=Atlas>[http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=4607 "La Nymphe de Fontainebleau"], Atlas database, Louvre.</ref>]] [[Gotska arhitektura]] in [[gotska umetnost]] na splošno je imela omejen prodor v Italijo, prispela je pozno in je večinoma vplivala na skrajni sever, zlasti [[Benetke]] in [[Lombardija|Lombardijo]], pogosto le kot okrasni slog na okvirjih in [[kapitel]]ih.<ref>White, 19–34. [[Frančiškani]] in [[dominikanci]] so bili redni pokrovitelji v 13. stoletju.</ref> Klasične tradicije so bile globlje zakoreninjene kot severno od Alp, zaradi česar je bila namerna oživitev klasičnega sloga manj ostra sprememba. V ''trecentu'' (14. stoletje) so lahko kiparje naprosili, da delajo na stavbah, ki so na splošno v gotskem slogu ali tistih, ki niso bile. Nekateri kiparji so lahko prilagodili svoje sloge, da bi se prilegali, drugi ne. Zaradi te zapletene situacije je določitev jasnega datuma začetka renesančnega kiparstva težko, če ne nemogoče.<ref>Osborne, 965</ref> Tako kot italijansko renesančno slikarstvo tudi kiparstvo konvencionalno delimo na obdobja zgodnje renesanse, [[visoka renesansa|visoke renesanse]], [[manierizem|manierizma]] in pozne renesanse. Prikladno je, da leti 1400 in 1500 dokaj dobro delujeta kot datuma, ki označujeta pomembne spremembe v slogu, pri čemer sta ključni prelomnici natečaj za načrte za vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|Firenškega baptisterija]], objavljen konec leta 1400 in [[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499, in njegov ''[[David (Michelangelo)||David]]'', ki se je začel leta 1501. Včasih je 15. stoletje razdeljeno okoli leta 1450 (ali prej) na "prvo renesanso" in "drugo renesanso", do neke mere po [[Giorgio Vasari|Vasariju]]. Maniristični slog se začne pojavljati okoli leta 1520, vendar [[Plenitev Rima (1527)|plenjenje Rima leta 1527]], ki je močno pretreslo in razpršilo tisto, kar je postalo vodilno središče, zagotavlja splošno sprejet konec faze visoke renesanse; [[Medičejci]] so bili istega leta izgnani iz Firenc in izpodrinili druge umetnike. Čeprav je njegova delavnica še naprej ustvarjala dela v njegovem slogu, lahko smrt Giambologne leta 1608, ko je bilo [[baročno kiparstvo]] v Rimu že dobro uveljavljeno, štejemo za konec tega obdobja.<ref>Avery, 253–256; Olsen, 201–202; Hartt, 660</ref> == Materiali == [[File:Buste d'enfant (Florence) 01.JPG|thumb|left| Reliefni doprsni kip dečka v ''[[pietra serena]]'', neznano, ok. 1500]] Na splošno je bilo »kiparstvo kakršne koli kakovosti« dražje od ekvivalenta v slikarstvu, v bronu pa dramatično. Zdi se, da je naslikani konjeniški spomenik Niccola da Tolentina iz leta 1456 Andrea del Castagna stal le 24 [[florin]]ov, medtem ko je bil Donatellov konjeniški bron ''Gattamelata'', nekaj let prej, »previdno ocenjen« na 1650 florinov. Michelangelo je prejel 3000 florinov za poslikavo [[Strop Sikstinske kapele|stropa Sikstinske kapele]], medtem ko je Ghiberti dejal, da je njegov prvi komplet vrat za Firenški baptisterij stoletje prej stal 22.000, pri čemer je morda četrtina predstavljala stroške materiala. Razumljivo je, da so kiparji težili »ustvariti najboljše delo v najbolj obstojnih materialih«, kamnu ali kovini; bilo je veliko hitrejših in cenejših del v drugih materialih, ki se večinoma niso ohranila.[20] Kiparji so v veliki meri uporabljali risbe, nato pa majhne in včasih modele ali makete v polni velikosti v glini, z notranjim okvirjem iz železnih palic, kjer je bilo potrebno. Toda takšni modeli so bili le redko odpuščeni in zelo malo jih je ohranjenih. Projekt [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] za ''[[Leonardov konj|Konja Sforze]]'' je primer. Mnogi kiparji so delali v različnih materialih; Antonio del Pollaiuolo je na primer izdelal končna dela v kamnu, bronu, lesu in terakoti, pa tudi slikal s [[tempera|tempero]], [[Oljno slikarstvo|oljem]] in izdeloval [[freska|freske]] ter izdelal pomembno gravuro ''[[Bitka golih mož (gravura)]]''. Donatellov ''sveti Jurij'' za orožarje in ceh mečevalcev v [[Orsanmichele]]ju je iz marmorja, vendar je prvotno nosil bronasto čelado in nosil meč.[23] Donatello je delal tudi v lesu, terakoti in mavcu. Zlasti v 15. stoletju so bili številni arhitekti po izobrazbi kiparji, nekateri pa so večino svoje kariere opravljali oboje. === Kamen === [[Marmor]], predvsem čisto bela kiparska vrsta [[carrarski marmor|marmorja iz Carrare]] iz [[Apuanske Alpe|Apuanskih Alp]] na severu [[Toskana|Toskane]], je bil najbolj priljubljen material za fino kiparstvo. Številni toskanski kiparji so šli v kamnolom, da bi »grobo obdelali« velika dela, nekateri so jih dokončali v bližnji [[Pisa|Pisi]], s čimer so prihranili stroške prevoza velikih blokov. Prevoz na dolge razdalje je običajno potekal z ladjo, bodisi po morju bodisi po [[Arno (reka)|Arnu]] do Firenc. <ref>Seymour, 15, 189</ref> Čeprav je imela večina delov Italije kamen, ki ga je bilo mogoče klesati, je bil tudi drugi najbolj priljubljen kamen na severu, iz [[Istra|Istre]] ob Jadranu, danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in delno v [[Slovenija|Sloveniji]]. Istrski kamen je »marmorju podoben kamen, ki ima lahko poliran zaključek, vendar je veliko bolj raznolik v teksturi in barvi kot apuanski beli marmor«. Sivi toskanski [[peščenjak]], znan kot ''[[pietra serena]]'', je bil v glavnem uporabljen kot gradbeni kamen, pogosto v kontrastu z belim marmorjem, kot v [[Firenška stolnica|Firenški stolnici]]. Toda včasih so ga uporabljali za kiparstvo, zlasti v manjših reliefih in izrezljanih prizorih na stavbah.<ref>Seymour, 15, in 17 tudi za pregled drugih regionalnih kamnov 189</ref> === Kovina === [[File:Salt Cellar.jpg|thumb|[[Cellinijeva solnica]], zlato in emajl, [[Benvenuto Cellini]]]] [[Bron]]asta skulptura je bila tedaj približno desetkrat dražja od marmorja in zahtevno vlivanje oziroma izdelava zlitine ter tehnika ulivanja [[Precizijsko litje|izgubljenega voska]] je bila največkrat izvedena s strani kiparja in njegovega ateljeja.<ref>Avery, 6–7; Hartt, 25–26; Seymour, 17</ref> To je vključevalo izdelavo končne makete v vosku ali voska na glini, ki se nato med ulivanjem uniči; ''[[Konj in jezdec (voščena skulptura)|Konj in jezdec]]'' je zelo redka voščena skulptura, verjetno nikoli ulita maketa, ki se je ohranila; obstaja majhno število drugih, večinoma majhnih predhodnih študij. Po osnovnem odlitku, ki bi ga morda izvedli zunanji strokovnjaki, je sledilo še precej kiparskega dela s čiščenjem, brušenjem in dodelavo površine s poliranjem. V nekaterih primerih je ta faza trajala leta in uporabljala različne kiparje. Kljub svoji ceni in težavnosti, po klasičnem okusu, znanem iz starodavne literature, kot je [[Plinij Starejši]] in zelo malo starodavnih primerkov, ki so bili takrat znani,<ref>Avery, 5; ''[[Konjeniški kip Marka Avrelija]]'' in ''[[Deček si izdira trn]]'' v Rimu, ''[[Beneški lev]]'' in ''[[Konji svetega Marka]]'' v Benetkah, ''[[Regisole]]'' v [[Pavia|Pavii]] (zdaj uničeno) in ''[[Kolos iz Barletta]]'' so bili vodilni primeri in skoraj edini velikih, ki jih je poznal srednji vek. ''[[Idolino]]'' je bil izkopan leta 1530 in ''[[Govornik (kip)]]'' leta 1566. ''[[Mladenič iz Magdalensberga]]'' je bil najden v Nemčiji in nikoli ni bil vrnjen v Italijo.</ref> je bron užival poseben prestiž, tudi v majhnem obsegu. [33] V poznem srednjem veku v Italiji so ga večinoma uporabljali za velika vrata stolnice, na primer v [[Stolnica v Pisi|Pisi]] in [[Stolnica svetega Marka, Benetke|San Marco v Benetkah]], zgodnja renesansa pa je to nadaljevala. Najbolj znana so v Firenški krstilnici. Lorenza Ghibertija nekoliko večji bronasti ''[[sveti Janez Krstnik (Ghiberti)|sveti Janez Krstnik]]'' za Orsanmichele (1412) je bil brez primere.<ref>Avery, 58–59; Levey, 142–143</ref> Bron je lahko pozlačen.[36] Različne kovine so bile uporabljene za odlitke portretnih medalj knežjih ali le bogatih mecenov in včasih za plakete. Bron je bila običajna kovina, nekaj pa jih je bilo lahko ulitih v [[zlato|zlatu]] ali [[srebro|srebru]] za predstavitev osebam istega ali višjega ranga, nekateri pa v [[svinec|svincu]]. Zlasti na knežjih dvorih, predvsem na najbogatejšem, milanskem, so majhne ulite figure in rezbarske predmete, kot so črnilniki, pogosto izdelovali v zlatu in srebru, vendar so bili skoraj vsi v nekem trenutku pretopljeni zaradi njihove vrednosti zlata. Slavna zlata ''[[Cellinijeva solnica]]'', ki jo je leta 1543 za [[Franc I. Francoski|Franca I.]] izdelal [[Benvenuto Cellini]], je skoraj edina ohranjena v zlatu, zdaj na Dunaju.<ref>Avery, 203–204</ref> Komplet 12 srebrno-pozlačenih skodelic, imenovan ''[[Aldobrandini Tazze]]'', je bil izdelan za italijansko družino pred letom 1603, vendar morda ne italijanski.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O91721/the-aldobrandini-tazza-standing-cup-unknown Aldobrandini Tazza], Victoria and Albert Museum</ref> ''Ghisijev ščit'' iz leta 1554 je še en primer drobnih reliefnih prizorov.<ref>[https://wb.britishmuseum.org/MCN3621#1349906001 "The Ghisi Shield"], British Museum</ref> === Les === [[File:Basilica di Santa Maria Gloriosa dei Frari, Venice (23916320018).jpg|thumb|Korne klopi v Frari, Benetke]] Za razliko od severa Alp les ni bil prestižen material, vendar se je zaradi svoje majhne teže še naprej uporabljal za figure ''Križanje'', ki so jih pogosto obesili v zraku ali na stenah v cerkvah, na primer ''[[Brunelleschijevo razpelo]]'' v [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]]. Druge izjeme so vključevale več Donatellovih figur za oltarno sliko [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|cerkve Frari]] v Benetkah, njegovo [[Spokornica Magdalena (Donatello)|spokornico Magdaleno]] in dela Francesca di Valdambrina v Toskani okoli leta 1410. <ref>Seymour, 53. Guild restrictions may have played a part in this.</ref> Ko je bil uporabljen les, ga je navadno poslikal slikar ali kipar ali njegova delavnica. Okrasne rezbarije v lesu so bile pogoste za pohištvo, obloge in druge namene. Korne klopi v velikih cerkvah so pogosto vključevale precej kiparstva, včasih tudi figure in pripovedne prizore. V zgodnjem 15. stoletju so se lesene figure Domenica di Niccolò dei Corija v Sieni usmerile k »novi zgovornosti v kretnjah in mimiki«.<ref>Seymour, 53</ref> === Terakota === [[File:"Lamentation over the Dead Christ" by Niccolò dell'Arca by Joy of Museums.jpg|thumb|''Objokovanje'' skupina v terakoti, Niccolo dell'Arca, Santa Maria della Vita, Bologna, c. 1460 ali kasneje.]] Poleg razširjene uporabe gline za modele, ki običajno niso bili žgani, so tri generacije družine [[Della Robbia]] v Firencah vodile veliko delavnico, v kateri so izdelovali kipe iz terakote, glazirane s kositrom in svetlo pobarvane, sprva večinoma verske reliefne elemente za zunanjost stavb, nato pa manjša dela, kot so Madone za zasebne kapele ali spalnice. Drugi umetniki so razvili slog portretov na glavi in prsih iz terakote. Več del dokončane monumentalne plastike (in ne modelov ali študij) je bilo izdelanih v terakoti, večinoma poslikanih. Ti so bili večinoma verski; številne so bile velike skupine s šestimi ali več žalujočimi, ki so obkrožile mrtvega Kristusa v ''Objokovanju Kristusa''. Ti so bili veliko cenejši od marmorja: najbolj znana skupina Niccoloja dell'Arca za cerkev v Bologni uporablja terakoto za doseganje učinkov leteče draperije, ki jih ne bi bilo mogoče narediti v kamnu. Guido Mazzoni je bil še en specialist za velike terakotne skupine.<ref>Olson, 133–135; Seymour, 193</ref> === Drugi materiali === [[File:Donatello, madonna piot, 1440 ca. 01.JPG|thumb|left|[[Donatello]], "Piot Madonna", terakota, z medaljoni iz barvnega voska pod steklom in sledovi pozlate, c. 1440. <ref>[https://collections.louvre.fr/en/ark:/53355/cl010095087 Described by the Louvre] as "terre cuite avec incrustations de médaillons de cire sous verre avec traces de dorure".</ref>]] [[Štukatura]], ki je bila včasih poslikana v imitacijo brona, je bila uporabljena predvsem za okrasitev stavb, delavnice pa so prodajale majhne mavčne replike znanih skulptur, od katerih jih ni veliko ohranjenih. Začasne skulpture iz najrazličnejših hitrih in poceni materialov, kot sta kaširani papir in z lepilom utrjeno blago, so bile proizvedene v izdatnih količinah kot okraski za parade med festivali in praznovanji, kot so poroke; v 16. stoletju so ti pogosto zapisani v tiskih. Ena reliefna plošča Jacopa Sansovina za okrasje ob zmagoslavnem vstopu (srednjeveški in renesančni del razstave) [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] v Firence je ohranjena, čeprav je bila v glini in »platnu, utrjenem z lepilom«, vse nameščeno na lesenih deskah; gre za delo najvišje umetniške kakovosti. [[Jacopo della Quercia]] († 1438) je izdelal konjeniško grobnico za cerkev v Sieni z uporabo "lesa, hrasta in prediva", in ni presenetljivo, da se ni ohranila. <ref>Avery, 165 in 174</ref> Nov in značilen [[žanr]] začasne skulpture za velika praznovanja je bila sladkorna skulptura. Sladkor so začeli redno uvažati v Evropo sredi 15. stoletja, ko so iz Evrope poselili [[Madeira|Madeiro]] in [[Kanarski ototki|Kanarske otoke]] ter tam pridelan sladkor, ki so ga večinoma uvažali preko Italije. Po tem je »vsepogosta strast do sladkorja ... preplavila družbo«, saj je postal veliko lažje dostopen, čeprav je bil na začetku še vedno zelo drag.[50] [[Genova]], eno od distribucijskih središč, je postala znana po kandiranem sadju, medtem ko so se Benetke specializirale za pecivo, sladkarije (bonbone) in sladkorne skulpture. Sladkor je takrat veljal za medicinsko koristnega.<ref>Strong, 194–195</ref> [[File:Beschreibung derer fürstlicher güligscher &c. Hochzeit - so im Jahr Christi tausent fünffhundert achtzig fünff, am sechszehenden Junij vnd nechstfolgenden acht Tagen, zu Düsseldorff mit grossen (14564249489).jpg|thumb| Postavljena miza s sladkornimi skulpturami za nemško knežjo poroko leta 1587.<ref>Strong, 198–199. Majhnost ljudi je za učinek; "krožniki, položeni ob rob mize, dajejo bolj pravo vodilo". Teme kipov so zelo podobne tistim, posnetim za italijanske bankete.</ref>]] Pogostitev, ki jo je leta 1457 v Toursu priredil Gaston de Foix, vključuje prvo podrobno omembo skulptur iz sladkorja, saj je bila zadnja prinesena hrana »heraldična menažerija, izklesana iz sladkorja: levi, jeleni, opice ... vsak drži v taci ali kljunu grb madžarskega kralja« (praznik je bil v čast madžarskemu veleposlaništvu). Druge zabeležene velike pojedine, kot so poročni banketi v naslednjih desetletjih, so vključevale podobne primere. Poroka Ercola I. d'Esteja, vojvode Ferrarskega leta 1473 in poroka njegove hčerke Isabelle d'Este leta 1491 sta se zaključili s procesijo, ki je nosila skulpture. Leta 1491 so 103 možje pripeljali »tigre, samoroge, bucentavre, lisice, volkove, leve ... gore, dromedarje, ... gradove, saracene ... Herkula, ki ubija zmaja ...«, očitno prilagojenega vsakemu gostu; »kiparje iz Mantove, Padove in Benetk so pripeljali, da bi jih naredili po načrtih dvornih slikarjev«.<ref>Strong, 133–134</ref> Prvotno se zdi, da so nekatere skulpture pojedli med obrokom, kasneje pa postanejo le namizni okraski, najbolj izpopolnjeni se imenujejo ''triomfi''. Znano je, da jih je izdelalo več pomembnih kiparjev; v nekaterih primerih so njihove predhodne risbe preživele. Zgodnji so bili iz rjavega sladkorja, delno vliti v kalupe, z izrezljanimi zadnjimi deli; nato se lahko doda pozlata ali barva. Sčasoma se je v 18. stoletju razvila porcelanasta figurica kot stalna oblika posnemanja sladkornih skulptur; sprva so jih postavljali tudi okoli jedilnih miz.<ref>Strong, 223</ref> === Pobarvani kipi === Poslikave, ki so jih pogosto odstranili, potem ko so postale kosmičaste, so bile pogoste, če ne običajne na lesu in terakoti, vendar že v 15. stoletju nenavadne na kamnu in kovini. Ko je bila uporabljena na teh materialih, je bila na splošno diskretna.<ref>NGA, 5</ref> Nekateri Larianini portretni doprsni kipi iz marmorja so ohranili svoj polikromni zaključek; drugi ga nikoli niso imeli ali pa so ga odstranili. Po letu 1500 je barva vse bolj izginila iz mode; izkopane klasične skulpture je niso imele, drugo vprašanje pa je, ali so bile originalno obarvane. Vpliv Michelangela, »ki se je odpovedal površinskim privlačnostim, da bi idejo prenesel samo z obliko«, je bil še en dejavnik.<ref>Osborne, 887</ref> == Prizorišča == [[Image:Interior of Santi Giovanni e Paolo (Venice) - Monumento del doge Tommaso Mocenigo - Pietro Lamberti e Giovanni di Martino da Fiesole.jpg|thumb|Grobnica doža Tommasa Moceniga, d. 1423, Santi Giovanni e Paolo, Benetke, Piero di Niccolò Lamberti (1393–1435) in Giovanni di Martino da Fiesole.]] === Cerkve in grobnice === V Italiji je bila skulptura v cerkvah vedno večinoma znotraj stavbe, v nasprotju z državami severno od Alp. Redka italijanska izjema je bila [[Milanska stolnica]], zgrajena od leta 1368 z velikim številom niš in fial za stotine kipov, ki so jih zapolnili v celotnem obdobju; večina je bila previsoko, da bi se skulptura jasno videla. Druga izjema je bila bližnja [[Certosa di Pavia]], samostan, načrtovan kot dinastično grobišče milanskih vojvod [[družina Visconti|Viscontijev]], ki je posnemal druga taka mesta severno od Alp, <ref>Kot je [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]] za francoske kralje, [[Champmol]] za [[burgundske vojvode]] Valois in kasneje [[El Escorial]] za španske kralje.</ref> gradnjo so začeli leta 1396, a dokončali šele več kot stoletje kasneje. V Firenški stolnici imajo skulpture na glavnem pročelju okrog ''Porta della Mandorla'', imenovane po mandljasti [[mandorla|mandorli]] okoli Device Marije v visokem [[relief (umetnost)|reliefu]] [[timpanon (arhitektura)|timpanona]] Nanni di Banca (na mestu do leta 1422), zapleteno zgodovino, ki vključuje številne kiparje in sloge. Bile so tri etape, od katerih je vsaka trajala več let, med 1391 in 1422, in več sprememb po tem, vključno z veliko širitvijo kiparstva v 19. stoletju na višje ravni. Majhen relief golega Herkula (ki predstavlja vrlino Trdoglavosti) sredi okrasnega listja ob strani vrat »je že dolgo znan kot mejnik za preučevanje akta v zgodnji renesansi«; kipar je negotov. Tako prvi [[David (Donatello)|Donatellov marmor]] kot Michelangelova figura ''[[David (Michelangelo)|Davida]]'' sta bili prvotno namenjeni za streho stolnice, vendar se je izkazalo, da je prva premajhna, da bi jo pravilno videli, zato je druga veliko večja, vendar je bilo to po zaključku prepoznana kot preveč težka za položaj in se je pridružila Donatellu na [[Piazza della Signoria]].<ref>Olsen, 48, 165, oba izvirnika sta zdaj v muzejih.</ref> Znotraj cerkva so nagrobni spomeniki bogatašev postajali vse večji, sprva z velikimi, a dokaj plitvimi okvirji okoli podobe pokojnika, kot v grobnici [[Protipapež Janez XXIII.|protipapeža Janeza XXIII.]] v Firencah, nato pa so se v 16. stoletju včasih razširili v zelo velike skupine kipov, ki so dosegle vrhunec v Michelangelovem nagrobniku papeža Julija II., ki so ga delali med letoma 1505 in 1545, a le delno uresničili. Nova [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] se je začela polniti z velikimi papeškimi grobnicami, trend, ki se je v naslednjem baroku le povečal. V Benetkah, v [[Bazilika svetega Janeza in Pavla, Benetke|Santi Giovanni e Paolo]], imajo grobnice 25 dožev,<ref>12 jih je umrlo med letoma 1400 in 1578 </ref> v Firencah pa je [[Bazilika sv. Križa, Firence|cerkev Santa Croce]] »končno postala florentinska vrsta Westminstrske opatije«, z velikimi grobnicami za vodilne osebnosti, vključno z Michelangelom in [[Galileo Galilei|Galileom]], narejen večinoma na državne stroške. Sprva so figure pokojnikov na grobovih sledile običajnemu (vendar ne nespremenljivemu) tradicionalnemu vzorcu »ležeče podobe«, ki je ležala z zaprtimi očmi, proti koncu 15. stoletja pa so jih začeli prikazovati kot žive. V primeru papežev je bila prva grobnica [[papež Inocenc VIII.|papeža Inocenca VIII.]] († 1492), kjer je imel [[Antonio del Pollaiuolo]] spodaj ležečo podobo in zgoraj sedečo figuro z dvignjeno roko v blagoslov. Tako izgleda spomenik zdaj, potem ko so ga prestavili v cerkev sv. Petra, prvotno pa so bili ti položaji obrnjeni.<ref>Seymour, 179–182</ref> Naslednji, ki je vključeval katero koli figuro, je bil Michelangelov [[Nagrobnik papeža Julija II.]], ki so jo začeli graditi leta 1505 v času njegovega življenja. Pri tem je papež ležal na boku z dvignjeno glavo. Od nagrobnika [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] († 1521) naprej so sedeče figure postale običajne, kadar je bila vključena katera koli figura. === Javni prostor === [[File:Or San Michele Florenz.jpg|thumb|Orsanmichele, Firence; replike so sedaj v nišah zunaj, originali pa notri]] Mesta so želela povečati svoj ugled z znamenitimi kiparskimi ansambli na javnih mestih in so bila za to pogosto pripravljena izdatno plačati. Najbolj izstopajoča je bila nedvomno skupina nepovezanih kipov na Piazza della Signoria v središču Firenc, pred [[Palazzo Vecchio]], sedežem republiške vlade. [[Loggia dei Lanzi]] je odprta arkada na trgu, ki hrani zbirko izjemnih kipov, večinoma iz 16. stoletja, ko sta se skupini pridružila ''Perzej z Meduzino glavo'' Benvenuta Cellinija in ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.<ref>Olsen, 184–186, 199–200. Vsebina lože se je od leta 1600 nekoliko spremenila, čeprav sta bili ti dve deli tam vedno.</ref> Še en florentinski meščanski eksponat kiparstva je bila Orsanmichele, stavba, ki so jo imeli cehi skupaj in so jo uporabljali za različne namene. Notranjosti je [[Orcagna]] postavil velik [[tabernakelj]], verjetno kot [[votivni dar|votivno daritev]] za konec [[črna smrt|črne smrti]] v 1360-ih.<ref>Avery, 31; Hartt, 15</ref> Pritličje je bilo prvotno odprto in se je uporabljalo kot trgovska dvorana in zbirališče, vendar so bili do leta 1380 prostori med zunanjimi [[pilaster|pilastri]] zazidani. V pritličju je bila cehovska cerkev (še vedno s pisarnami zgoraj, zdaj so to muzej z originalnimi kipi). Za vsakega od cehov je že obstajal načrt za postavitev kipa na pilaster, a je bil do takrat narejen le eden. Ob koncu stoletja je bila shema ponovno oživljena in najzgodnejši od kipov, ki so obstajali, dokler jih v sodobnem času niso zamenjali s kopijami, je datiran iz leta 1399, zadnji pa iz leta 1601. Toda med letoma 1411 in 1429 je prišlo do izbruha dejavnosti. Višina niš na prometni ulici, je bila le nekaj metrov nad mimoidočimi. Zamuda je nastala zaradi zamude cehov, vendar je povzročila vrsto del vodilnih kiparjev tistega časa, ki odlično prikazujejo razvoj florentinskega sloga in zlasti navzkrižne tokove v njem v letih pred 1430. Večina kipov je zavetnikov vsakega ceha. Obstaja 14 kipov ali skupin, dva Donatellova, dva Ghibertijeva ter ''Kristus in sv. Tomaž'' Verrocchia (dokončan okoli 1480). Ghibertijev ''sveti Janez Krstnik'' (1412) je bil najzgodnejši od šestih v bronu, še vedno zelo v [[mednarodna gotika|mednarodnem gotskem slogu]].<ref>Seymour, 25, 58–64; Hartt, 163–167; Avery, 56–63; Levey, 141–145</ref> === Vodnjaki === [[File:Fuente Gaia de Siena.JPG|thumb|The [[Fonte Gaia]] v Sieni, Jacopo della Quercia (1419, reliefi so zdaj nadomeščeni z replikami]] Javni vodnjaki, iz katerih je velika večina prebivalstva črpala vodo za domačo rabo, so bili ključni del lokalne uprave, po kateri so sodili mestne oblasti. Tisti na glavnih trgih so morali omogočiti več ljudem, da naenkrat črpajo vodo; brizgajoči curki so bili pričakovani šele v poznejšem 16. stoletju, vendar je bil enostaven dostop do stalne oskrbe z dobro vodo. Nekateri veliki zgodnji vodnjaki so bili oviti z reliefnimi ploščami, kot je protorenesančna [[Fontana Maggiore]] v [[Perugia|Perugii]], ki so jo ustvarili [[Nicola Pisano]] in drugi (večinoma 1270-a), in [[Fonte Gaia]] v [[Siena|Sieni]], sedanja različica [[Jacopo della Quercia|Jacopa della Quercia]] (1419, reliefe zdaj nadomeščajo replike). Primeri pozne renesanse vključujejo [[Neptunov vodnjak (Giambologna)|Neptunov vodnjak]], Bologna, delo Giambologne (1566) in [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], Firence (Bartolomeo Ammannati in drugi, dokončan 1574). Ti gledajo naprej na baročne fontane;<ref>Shearman, 112–113</ref> vsako nadvišuje velik kip boga. Do takrat so najbogatejši zasebni vrtni vodnjaki tudi dobili skoraj tako ekstravagantne skulpture. Giambolognov ''[[Samson ubija Filistejca]]'', ki je zdaj v Londonu, je bil narejen za vrtni vodnjak Medičejcev.<ref>Osborne, 144</ref> === Portreti === [[File:CdM, presunto autoritratto di leon battista alberti,black ground.jpg|thumb|Domnevni avtoportret Leona Battiste Albertija, ok. 1435]] Kiparski portreti so bili večinoma omejeni na nagrobne spomenike, vendar so se v tem obdobju pojavili v širokem razponu velikosti in materialov. Italijani so postali zelo pozorni na rimski odnos, da je imeti javni kip skoraj najvišji znak statusa in ugleda in takšni kipi, po možnosti nameščeni na stebru, se pogosto pojavljajo na slikah idealnih mest, veliko pogosteje kot so jih kadarkoli v resnici postavili.<ref>Seymour, 6–7</ref> Stoječi portretni kipi sodobnih posameznikov so ostali zelo redki v Italiji do konca tega obdobja (ena izjema je ''[[Juan Avstrijski]]'' v [[Messina|Messini]], 1572),<ref>Juan Avstrijski je bil še živ, toda kip Ferranteja I. Gonzage je bil izdelan za subjektovega sina, približno 30 let po njegovi smrti, podobno kot spomenik Giovanniju delle Bande Nereju v Firencah.</ref> vendar sta Leone Leoni in njegov sin Pompeo, dvorna umetnika španskih Habsburžanov, izdelala več v bronu zanje. ==== Konjeniški kipi ==== [[File:Gattamelata.jpg|thumb|Donatellov konjeniški kip Gattamelata v Padovi (1453)]] Najvišji izraz ugleda, rezerviran za vladarje in generale, je bil [[konjeniški kip]] v polni velikosti; rimski primeri so preživeli v [[Kip Marka Avrelija, Rim|konjeniškem kipu Marka Avrelija]] v Rimu in ''[[Regisole]]'' v Pavii (zdaj uničen). V [[Scaligerjeve grobnice|Scaligerjevih grobnicah]] v [[Verona|Veroni]] so bili trdni gotski predhodniki v marmorju in eden Bernabòja Viscontija v Milanu, delo Bonina da Campioneja (1363).<ref>White, 610–614; Olsen, 32–33; Hartt, 139</ref> Številni začasni so bili narejeni za praznike,[80] vendar zelo malo v bronu v času renesanse. Privlačnost oblike je prikazana z dvema fiktivnima kipoma, poslikanima s freskami v Firenški stolnici: tisti za sira Johna Hawkwooda ([[Paolo Uccello]], 1436), je poleg tistega za Niccolò da Tolentino ([[Andrea del Castagno]] 1456).<ref>Hartt, 244–245, 267–268</ref> Tako kot imitacije fresk sta bila tudi prva dva prava bronasta kondotjer ali najemniški general, Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' v Padovi (1453) in [[konjeniški kip Bartolomea Colleonija]], ki ga je začel Andrea del Verrocchio v 1480-ih, končal pa drugi po njegovi smrti.<ref>Seymour, 123–125, 176–178; Olsen, 86–87, 118</ref> Tik ob koncu obdobja, precej potem, ko so se Medičejci spremenili v velike vojvode Toskane in se je mislilo, da je republikansko čustvo že dovolj zamrlo, je Giambologna zanje izdelal dva, Cosima I. de' Medici (1598) na Piazza della Sinjorija, leta 1608 pa konjeniški kip Ferdinanda I. Eden velikih nedokončanih projektov renesanse je bil ''[[Leonardov konj|Konj Sforza]]'' Leonarda da Vincija, konjeniški portret Francesca I. Sforze v naravni velikosti za njegovega sina Ludovica il Mora, oba milanska vojvoda, ki je bil prvotno namenjen za vzgojo, a ko se je izkazalo preveč ambiciozen, načrten s »hodečim korakom«. Leonardo se je uril v delavnici Andrea del Verrocchia, v času, ko so izdelovali konja za Colleonijev spomenik. Projekt mu je bil dodeljen leta 1489 in do zime 1492–1493 je dokončal glineni model v polni velikosti, ki je bil z velikim odobravanjem razstavljen v Milanski stolnici za poroko Biance Marie Sforza in Maksimilijana I., cesarja Svetega rimskega cesarstva. Morda je izdelal kalup ali njegove dele, toda proti koncu leta 1494 se je Ludovico odločil, da potrebuje veliko količino brona, ki ga je hranil za kip, za topove, glede na obrat, ki ga je naredila prva italijanska vojna, ki se je začela tistega leta. Ko so Francozi leta 1499 končno zasedli Milano, so glineni model močno poškodovali francoski lokostrelci, ki so ga uporabili kot tarčo. Ohranilo se je le nekaj risb in nekaj manjših voščenih modelov negotovega avtorja.<ref>Kemp, 189–197, 203; Avery, 147–148</ref> <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Andrea del castagno, Monumento equestre di Niccolò da Tolentino, 1456, 01.JPG|Freska Niccola da Tolentina, avtor Andrea del Castagno 1456 File:Bartolomeo Colleoni by Andrea del Verrocchio.jpg|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija, ki ga je začel graditi Andrea del Verrocchio v 1480-ih, Benetke File:Leonardo da Vinci - Study for an equestrian monument (recto) - Google Art Project.jpg|[[Leonardo da Vinci]], Študija za ''konja Sforze'' (prvi dizajn) File:Cosimo I (Florence) 2 2013 February.jpg|[[Giambologna]], [[Cosimo I. de' Medici]], 1598, Piazza della Signoria, Firence </gallery> ==== Doprsni kipi ==== [[File:Bust of Piero de' Medici by Mino da Fiesole-Bargello.jpg|thumb|left|Najstarejši datiran renesančni portretni doprsni kip Piera de' Medicija, 1453, delo Mina da Fiesole]] Pojavila se je vrsta doprsnega portreta, odrezanega pod rameni, očitno za umestitev v relativno zasebno okolje družinske palače. Zdi se, da je na to vplivala oblika nekaterih srednjeveških [[relikviarij]]ev in začasnih pogrebnih podob ter morda rimski ''okenski'' reliefni nagrobni portreti, kot je [[Nagrobni relief Publija Edija in Edije]] iz 1. stoletja našega štetja, »ljudski« slog, ki se uporablja za svobodnjake in poslovni razred. Pokazal je tudi podoben pogled kot nastajajoča oblika portretne podobe, vendar v naravni velikosti in v treh dimenzijah. Donatello je v 1420-ih uporabil tudi format za bronastega svetnika. Najzgodnejši primer portreta iz marmorja, ki ga je mogoče datirati, je [[Mino da Fiesole|Mina da Fiesole]] doprsni kip ''Piera di Cosima de' Medici'' iz leta 1453, ki je »trd in napet, kot bi lahko pričakovali od mladega kiparja, ki so ga prosili, da naredi nekaj neznanega«, zlasti za ''de facto'' vladarja Firenške republike. Vasari pravi, da je bil doprsni kip postavljen nad vrata Pierovih sob v [[Palača Medici Riccardi|Palazzo Medici]], ki je bila takrat še v gradnji. Tam je bil enak portret njegove žene Lucrezie Tornabuoni, ki je zdaj izgubljen ali ni izsleden.<ref>Avery, 116–117, 117 quoted</ref> Mino je naredil več podobnih doprsnih kipov in umetnika, kot sta [[Antonio Rossellino]] in [[Benedetto da Maiano]], sta prevzela obliko, slednji je za delo vzel model »maske življenja«, verjetno v vosku. Zgodnji subjekti so vključevali zdravnika in lekarnarja ter najvišjo elito. V enem primeru, bankir Filippo Strozzi starejši (ki je tudi naročil Benedettu, da oblikuje [[Strozzijeva palača|Palazzo Strozzi]]), sta preživela model iz terakote in bolj idealiziran marmorni doprsni kip.<ref>Avery, 119–122; Seymour, 139</ref> Benedetto je uporabil tudi format v popolnoma polikromirani terakoti, ki je bil uporabljen za doprsni kip politika Niccolòja da Uzzana († 1431), pripisan Donatellu, verjetno posmrtno, izdelan s posmrtno masko. To bi pomenilo, da je zelo zgodnji. V naslednjem stoletju so izdelovali poslikane terakotne doprsne kipe Lorenza Medičejskega, verjetno precej po njegovi smrti. Prikazan je v precej staromodnem kapučio pokrivalu srednjega razreda kot politična izjava. Pietro Torrigiano je iz posmrtne maske izdelal doprsni kip [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VII.]], verjetno posmrtno in on ali Mazzoni enega veselega dečka, za katerega se domneva, da je bodoči Henrik VIII. med njegovim bivanjem v Angliji. [[Francesco Laurana]], še en veliko potujoči kipar, je bil rojen v beneški Dalmaciji, vendar je večinoma delal v Neaplju, na Siciliji in v južni Franciji, z nekaj negotovimi obdobji v svoji karieri. V 1470-ih, razmeroma pozno v svoji karieri, je začel izdelovati doprsne kipe precej podobnega videza in nekoliko idealiziranih dam v marmorju, nekatere s polikromiranimi barvami. Do visoke renesanse so doprsni kipi z ravnim dnom izgubili naklonjenost in imeli so prednost zaobljeni spodnji deli v klasičnem slogu, ki so sedeli na podstavku, kot je ostalo. ==== Medalje ==== [[File:Pisanello, medaglia di giovanni paleologo, I esemplare del bargello.JPG|thumb|[[Medalja Ivana VIII. Paleologa]], ok. 1438, [[Pisanello]]]] Z nekaj precedensi nekaj desetletij prej<ref>Seymour, 105; Wilson, 16</ref> je renesančno portretno medaljo dejansko izumil [[Pisanello]]. Vodilni slikar za dvore po Italiji, zdi se, da so to njegova edina dela kipov. Najzgodnejša je verjetno njegova medalja bizantinskega cesarja [[Medalja Ivana VIII. Paleologa|Ivana VIII. Paleologa]], ki jo je Pisanello videl, ko je obiskal Italijo leta 1438. V bronu, dvostranska in široka 10,3 cm, je kot precej povečan kovanec in postavljena konvencija, ki se je običajno upoštevala pri portretu ''recto'' in drugačnem prizoru na hrbtni strani. Postalo je običajno imeti ''impresa'' ali osebni emblem subjekta na zadnji strani z motom. Te so postale bistvene, ne samo za vladarje, ampak za vsakogar, ki je trdil, da je renesančni humanist, skupine, ki najverjetneje naročajo medalje. Gesla so postajala vse bolj nejasna uganka, o kateri je prejemnik razmišljal kot »zavestno eruditska izjava o identiteti portretiranca«. Medalje so bile izdelane v majhnih izdajah, včasih pa so bile uporabljene različne kovine za prejemnike različnih statusov. Zavzeto so jih zbirali za nastajajočo omarico radovednosti in postali so uporabna oblika oglaševanja za intelektualce, ki iščejo pokroviteljstvo. Pisanellu je dal medaljo izdelati njegov kolega, kasnejši medaljerji pa so pogosto delali medalje z avtoportreti. Večja kakovost modelov na medaljah je dvignila lestvico umetniške kakovosti kovancev, zlasti najprestižnejših zlatih izdaj. V srednjeveški Italiji (za razliko od Anglije) ni bilo običajno vključevati portreta vladarja, toda renesančni profilni portreti so postali običajni za knežje države in oživljajo cesarski rimski slog. Umetniki navadno niso evidentirani, verjetno pa so bili pogosto ugledni; avtobiografija Benvenuta Cellinija omenja enega, za katerega je bil model Alessandro de' Medici, firenški vojvoda, ki ga je mogoče prepoznati.<ref>Wilson, 42–47</ref> Medalje, ki spominjajo na dogodke in ne na posameznike, so večinoma prišle proti koncu tega obdobja, ena pa je bila izdelana takoj za neuspeh Pazzijeve zarote proti Medičejcem leta 1478; »njena pripovedna vsebina je brez primere«. Obe strani sta skoraj zrcalni podobi, z glavama obeh bratov Medičejcev, Lorenza, ki je pobegnil in Giuliana, ki je bil umorjen. Dvigata se nad korno pregrado stolnice, kjer so atentatorji udarili med mašo. <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Pisanello, medaglia di ludovico gonzaga (verso).JPG|Pisanello, [[Ludovico III. Gonzaga]], 1447, hrbtna stran File:Lisisppo il giovane, medaglia con autoritratto, 1475-80, recto.JPG| Lisisppo il giovane, medalja za avtoportret, 1475–80 File:Bertoldo di giovanni, medaglia della congiura dei pazzi, 1478.JPG| Medalja Pazzijeve zarote, z Lorenzom, 1478, Bertoldo di Giovanni File:1555 gold medal Queen Mary I of England.jpg| Zlata medalja angleške kraljice Marije I., 1554, Jacopo da Trezzo </gallery> === Majhne skulpture === [[File:Horse MET DP-606-001 (cropped).jpg|thumb|left|Konj, delo [[Giambologna]] (delavnica), verjetno okoli 1590. 10 palcev (25 cm) visok.]] Bronasti kipci so bili v srednjem veku zelo redki, praktično omejeni na licenčnine, od približno leta 1450 pa so postali vse bolj priljubljeni za bogati zbirateljski trg. Posvetni zbiratelji so bili večinoma moški in subjekti odražajo moški okus. Konji so bili izjemno priljubljeni, pogosti pa so bili tudi bojevniki, mitološke osebe ali personifikacije; golota pri obeh spolih je v 16. stoletju postala pogostejša. Zlasti v 16. stoletju je motive za ta dela verjetno izbral kipar za prodajo, namesto da bi jih naročal kot velika večina večjih kipov. Vendar je moral upoštevati tržni okus. Mnogi so bili pomanjšane različice večjih kompozicij. Zbiratelji in njihovi prijatelji naj bi jih cenili tako, da bi jih držali in obračali v rokah, ko najboljši »dajejo estetski dražljaj tiste neprostovoljne vrste, ki včasih izvira iz poslušanja glasbe«, pravi John Shearman, ko govori o Giambologninih majhnih figurah. Zdaj jih je večina v muzejih, takšno vrednotenje je komaj kdaj mogoče in zaradi »obrata okusa« ti »izjemno umetni« predmeti niso splošno priljubljeni.<ref>Shearman, 88–89, quotes from pp. 89–91</ref> [[File:Joana de Áustria, Prinzessin von Portugal.jpg|thumb| [[Kameja]] Joanne Avstrijske, portugalske princese in regentke Španije, 1566, Jacopa da Trezza, Milanca, ki je umrl v Madridu.]] Tudi motivi na plaketah so bili domnevno avtorjevi izbori. Čeprav so bile zelo majhne, so omogočale vrsto zapletenih več figuralnih akcijskih kompozicij, ki so jih redko zahtevale naročila in ki so pritegnile umetnike, ki so videli poznorimske sarkofage. Tako kipci kot plakete so bili običajno izdelani v majhnih izdajah po nekaj izvodov, nekatere plakete pa so bile izdelane v serijah, ki prikazujejo različne epizode iz zgodbe. Številni so bili oblikovani za uporabo kot nosilci za ročaje mečev in druge predmete, nekateri pa so si izposodili kompozicije iz grafik. Nekateri večji umetniki ali njihove delavnice so izdelovali plakete, vendar se zdi, da se mnogi umetniki niso ukvarjali z večjim kiparstvom. V teh žanrih Firence niso prevladovale, kot so bile za večjo skulpturo, Padova pa je bila okoli leta 1500 največje središče, saj je imela močno tradicijo vlivanja brona od Donatellovih let tam. Med vodilnimi padovanskimi umetniki sta bila Donatellov učenec Bartolommeo Bellano in njegov učenec Andrea Riccio. Pier Jacopo Alari Bonacolsi, znan kot ''Antico'', je imel sedež v Mantovi in je izdeloval večinoma elegantne klasične figure, pogosto s pozlačenimi poudarki, za družino Gonzaga.<ref>Olsen, 138–140; Wilson, 61; Seymour, 203</ref> Vgravirana [[gema]], majhna oblika izrezljana iz trdega kamna, je bil priljubljen predmet za zbiranje za antične Rimljane, vključno z Julijem Cezarjem, številni starodavni primerki pa so bili vključeni v srednjeveške predmete z dragulji, kot je ''[[Lotarjev križ]]''. Zlasti cesarske portretne [[kameja|kameje]], kot je ''[[Gemma Augustea]]'', so imele izjemen prestiž, renesančne elite pa so si zelo želele imeti lastne podobe v obliki. Nekatere plakete kopirajo ali so celo ulite iz antičnih graviranih gem, zlasti iz zbirke Medičejcev. V 16. stoletju so beneški kiparji za patricijske palače in vile »razvili žanr veličastnih gospodinjskih predmetov v bronu«, ki so pogosto vključevali figure med bogato dekoracijo. Med njimi so bili svečniki, vratna trkala in okovi. Delavnici Andree Riccia in pozneje Girolama Campagne sta bili vidni na tem območju, vendar izdelovalci mnogih predmetov niso jasni.<ref>Wilson, 138–139, 173 have examples</ref> <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Hercules and the Nemean Lion, Galeazzo Mondella (Moderno), late 15th to mid 16th century AD, gilt bronze - Bode-Museum - DSC02506.JPG|''Herkul in Nemejski lev'', Galeazzo Mondella (Moderno), c. 1500, pozlačena bronasta plaketa File:Paris MET DP229778 (cropped).jpg|''Paris s svojim jabolkom'', kipec Antico, ok. 1500–05, visok 14 5/8 palcev (37 cm). File:Il riccio (andrea briosco), lampada a olio con fegio di putti, 1515-25.JPG|[[Andrea Riccio]], oljenka s putti, Padova, 1515–25 File:Venus MET DP-1238-001 (cropped).jpg| Andiron spredaj z Venero in (?) Marsom. Oblikoval Girolamo Campagna, verjetno narejen v 17. stoletju. Visok 44 1/2 palcev (113 cm). </gallery> == Delavnice == [[File:Andrea pisano, fidia ovvero la scultura, 1348-50, dal lato nord del campanile 01.JPG|thumb|left|[[Andrea Pisano]] ((morda po načrtu Giotta), kipar pri delu. Firenški kampanile, 1348–50.<ref>Olsen, 36</ref>]] Večina kiparjev se je izobraževala in delala v dokaj majhnih delavnicah (''bottega''), ki so pogosto vključevale tudi druge družinske člane in so bile v pritličju mojstrove rezidence. Velika naročila so pogosto zahtevala sodelovanje med različnimi delavnicami in potovanja na kraj dela za daljša obdobja. Največja dokaj stabilna delavnica iz 15. stoletja je bila verjetno Ghibertijeva, tudi Donatello je imel veliko število pomočnikov, mnoge za kratek čas. Figura »izoliranega enega samega mojstra, odgovornega za izvedbo dela kot tudi za oblikovanje, kot si mislimo o Michelangelu, ni nastala vse do« poznega 15. stoletja.<ref>Seymour, 11–12, 12 quoted; Avery, 7</ref> Več pomembnih kiparjev je v svoji karieri delovalo v različnih mestih; Zlasti Rim in Benetke sta uvozila večino kiparjev, Rim včasih za en kos. Pogost način plačila za kiparstvo je bil plačilo določenega zneska, ko je delo napredovalo, a končno oceno prepustili »nezainteresiranim tretjim osebam, običajno samim umetnikom, ki so bili pozvani, da se izrečejo o kakovosti izdelave« in ugotovijo končno vrednost. To je bilo kljub nekaterim težkim epizodam »močna spodbuda za natančno izdelavo«. Leta 1472 je bilo v Firencah 54 delavnic za klesanje kamna in 44 zlatarjev in srebrnarjev, kar je bilo več kot 30 slikarskih delavnic. V mestu je bilo več rezbarjev kot mesarjev. Toda mesto je bilo netipično, z morda najvišjo koncentracijo v Italiji, takrat so se mu kosale le Benetke; v nasprotju s tem sta Neapelj in južna Italija na splošno imela malo umetnikov.<ref>Campbell, throughout; NGA, 1, 3</ref> Velike projekte v Neaplju, kot sta ''Triumfalni vhod v Castel Nuovo'' in ''Porta Capuana'', so zasnovali in izvedli umetniki s severa ali pod vodstvom Alfonza V. Aragonskega, kralja Neaplja od 1442 do 1458, njegove rodne Španije.<ref>Seymour, 134–138; Campbell, 23–25</ref> Številni kiparji so delali tudi kot arhitekti, ker takrat ni bilo jasno opredeljenega poklica, ali kot slikarji, tisti z zlatarskimi izkušnjami pa so pogosto nadaljevali z drugimi deli tega poklica, izdelovali nakit in delovali kot bankirji. Kiparji, če ne iz umetnikove družine, kot jih je bilo veliko, so običajno prihajali iz mestnega okolja srednjega razreda. Za pridobitev vajeništva, zlasti za zlatarja, je bilo običajno potrebno plačilo ali družinske povezave. Leonardo da Vinci je bil eden tistih, ki so kiparstvo imeli za manj gentlemanski poklic kot slikarstvo, ker je bilo »prašno, umazano in fizično izčrpavajoče«.<ref>Kemp, 199, quoted; NGA, 2, 3, 5, 9</ref> Toda finančno je bilo morda običajno bolj koristno. Kosi so bili običajno obdelani v diagonalnem položaju, medtem ko je kipar sedel, kot je prikazano na reliefu Andree Pisana. Poleg dleta, ki ga je uporabljal, so prikazani še šestilo, sveder in knjiga, del, ki ga dela, pa je kip golega telesa v klasičnem slogu. === Kiparke === [[File:Joseph and wife.jpg|thumb|Relief ''Jožef in Putifarjeva žena'', iz Bolognske stolnice, tradicionalno pripisana [[Properzia de' Rossi|Properzii de' Rossi]]]] Celo v primerjavi s slikarkami so zapisane kiparke izginjajoče redke, čeprav je verjetno veliko nezabeleženih, zlasti modelatorke v vosku. [[Properzia de' Rossi]] iz Bologne (okoli 1490–1530), »edina renesančna italijanska kiparka v marmorju«, je veljala za čudežno dekle, ker je bila ženska in je prejela biografijo v Vasarijevem ''Življenju umetnikov''. Nenavadno za umetnice, kot notarjeva hči ni imela vidnega družinskega ozadja v umetnosti. Rečeno je bilo, da je bila samouk, vadila je na sadnih koščicah, kasneje pa je poklicno kariero nadaljevala z klesanjem marmorja.<ref>Chadwick, 92–93, 92 quoted; [http://www.italianrenaissanceresources.com/units/unit-3/sub-page-03/excerpts-from-giorgio-vasaris-life-of-madonna-properzia-de-rossi-sculptor-of-bologna/ Vasari extract, in NGA]</ref> [[Diana Scultori]] (1547–1612) iz Mantove je znana kot »edina graverka v 16. stoletju, ki se je podpisala na svoje grafike«,<ref>Chadwick, 90</ref> vendar se je šolala pri svojem očetu, ki je bil grafik in kipar, in se je morda ukvarjala s kiparstvom. == Cehi == Cehi, ki so se jim kiparji morali pridružiti v večini mest, so bili pogosto razdeljeni glede na uporabljene materiale na načine, ki so včasih ovirali razvoj umetnosti. Kamnorezci, zlatarji, delavci z drugimi kovinami in rezbarji lesa so pogosto pripadali različnim cehom, a terakota pogosto ni imela ceha. Cehi so bili še posebej močni in politično močni v Firencah, medtem ko so bili v Rimu, Benetkah in manjših mestih večinoma šibki. Njihov vpliv se je v tem obdobju močno zmanjšal. V Firencah so si rezbarji kamna in lesa delili ''Arte dei Maestri di Pietra e Legname'' (Ceh mojstrov kamna in lesa, eden od cehov ''Arti Mediane'' ali »cehov srednjega ranga«)<ref>Hartt, 15</ref> in so bili v 16. stoletju končno dovolili, da se pridružijo slikarjem v njihovi ''Compagnia di San Luca'', do leta 1572 strogo bratovščini in ne cehu. Firenški kovinarji so bili del ''Arte della Seta'', močnega svilarskega ceha, enega od ''Arti Maggiori'' ali »glavnih cehov«. Čeprav so bili cehi v Firencah močni, so bolj kot mnoga manjša mesta sprejemali »tuje« umetnike iz drugih mest,<ref>NGA, 3</ref> morda zato, ker je toliko florentinskih mojstrov samih delalo drugje. == Pokrovitelji == [[File:Arco trionfale del Castel Nuovo, 08,1 trionfo di alfonso 1.jpg|thumb|left|Relief iz Slavoloka v [[Castel Nuovo]] v [[Neapelj|Neaplju]], ki prikazuje vstop novega kralja Alfonza V. Aragonskega, konec 1450. let.]] Firenški cehi so bili prav tako zelo pomembni pokrovitelji, vsaj do poznega 15. stoletja, saj so pogosto plačevali za nova dela v cerkvah, kot so vrata Firenškega baptisterija in stolnice Porta della Mandorla. Zasebna naročila so bila zelo pogosto tudi za člane cehov; najbogatejši ceh, bankirji (''Arte del Cambio'') je vključeval številne Medičejce in Strozzije.<ref>Seymour, 12–13, 206; Avery, 2–4; Levey, 133–134</ref> Za bankirje je bil dodaten motiv odpuščanje greha uživanja z velikodušnimi prispevki verskim in civilnim ustanovam. V številnih monarhičnih kneževskih državah v Italiji je bil vladar glavni pokrovitelj in pogosto so izdatno zapravljali, da bi se poveličevali: [[Milano]], [[Rimini]], [[Ferrara]], [[Urbino]] so primeri, vendar se nobena ni kosala z [[Medičejci]], potem ko so leta 1531 postali veliki vojvode Toskane in želeli promovirati svoj novi status. Potem ko so se papeži leta 1376 vrnili iz avignonskega ujetništva, je vedno obstajala določena stopnja papeškega pokroviteljstva, četudi le za grobnice, vendar se je to precej razlikovalo od posameznega papeža (kot je veljalo tudi za kneze). Razen dveh iz španske [[Rodbina Borgia|rodbine Borgia]] (nobeden nista bila velika pokrovitelja kiparstva) sta papeža od 1431 do 1503 izhajala iz severnoitalijanskih družin in sta bila nedvomno vajena sodobnega kiparstva. Julijsko leto 1450 je začelo program urbane prenove v Rimu, ki je vključeval uporabo posodabljanja ali restavriranja cerkva, vključno z njihovimi kipi, »kot setve, okoli katerih bi se lahko razvila obnova celih četrti mesta«.<ref>Seymour, 153–155, 154 quoted; Avery, 10</ref> Papeška skulptura za njihove palače in grobnice se je v 16. stoletju pod [[papež Julij II.|papežem Julijem II.]], [[papež Leon X.|Leonom X.]] in [[papež Klemen VII.|Klemenom VII.]], izjemno povečala; zadnja dva sta bila Medičejca. Ko se je protireformacija razvila, je postalo papeško pokroviteljstvo bolj spremenljivo. Kardinali so bili pogosto razkošni pokrovitelji, večinoma v Rimu in okolici.<ref>Seymour, 13; Olsen, 127, 129–138, 149; Avery, 10</ref> V času renesanse so se razvili okus in žepi nižjih članov elit, plemstva, patricijev in bogatih bankirjev ter trgovcev za umetnost v najnovejših slogih, ki so se širili vse nižje po družbeni lestvici. Okoli leta 1500 so bili ramenski doprsni kipi včasih »poceni spomeniki iz terakote, oblikovani iz odlitka posmrtne maske, ki je bila dodana navdušujoča na grobo modelirane prsi in ramena«. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Avery, Charles, Florentine Renaissance Sculpture, 1970, John Murray Publishing, ISBN 0719519322 *Campbell, Steven J., "Artistic geographies", Chapter 1 of The Cambridge Companion to the Italian Renaissance, ed. Michael Wyatt, 2014, Cambridge University Press, ISBN 9780521876063, 0521876060, google books *Chadwick, Whitney, Women, Art, and Society, 2002 (3rd ed.), Thames and Hudson, ISBN 9780500203545 *Clark, Kenneth, The Nude, A Study in Ideal Form, orig. 1949, various edns, page refs from Pelican edn of 1960 *Hartt, Frederick, History of Italian Renaissance Art, (2nd edn.)1987, Thames & Hudson (US Harry N Abrams), ISBN 0500235104 *Kemp, Martin, Leonardo Da Vinci: The Marvellous Works of Nature and Man, 2006, Oxford University Press, ISBN 9780199207787 *Levey, Michael; Florence, A Portrait, Jonathan Cape, 1996, ISBN 0712673105 *"NGA": "Italian Renaissance Learning Resources", National Gallery of Art/Oxford Art Online *Olson, Roberta J.M., Italian Renaissance Sculpture, 1992, Thames & Hudson (World of Art), ISBN 0500202531 *Osborne, Harold (ed), The Oxford Companion to Art, 1970, OUP, ISBN 019866107X *Seymour, Charles Jr., Sculpture in Italy, 1400–1500, 1966, Penguin (Pelican History of Art) *Shearman, John. Mannerism, 1967, Pelican, London, ISBN 0140208089 *Strong, Roy, Feast: A History of Grand Eating, 2002, Jonathan Cape, ISBN 0224061380 *Trevor-Roper, Hugh; Princes and Artists, Patronage and Ideology at Four Habsburg Courts 1517–1633, Thames & Hudson, London, 1976, ISBN 0500232326 *White, John. Art and Architecture in Italy, 1250 to 1400, Penguin Books, 1966, 2nd edn 1987 (now Yale History of Art series). ISBN 0140561285 *Wilson, Carolyn C., Renaissance Small Bronze Sculpture and Associated Decorative Arts, 1983, National Gallery of Art (Washington), ISBN 0894680676 == Zunanje povezave == {{commons category|Italian Renaissance sculptures}} [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Italijanska umetnost]] 5spy4cpdyb0pyq247h0674kxd9rkuur 5726128 5726117 2022-07-31T18:44:47Z Ljuba brank 92351 /* Pokrovitelji */ dodano wikitext text/x-wiki [[Image:Painting of the Piazza Della Signoria and Loggia Dei Lanzi, 1830 by Carlo Canella.jpg|thumb|upright=1.4| Poslikava [[Piazza della Signoria]] in [[Loggia dei Lanzi]] v Firencah, 1830, Carlo Canella. Z leve, [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna |Ugrabitev Sabink]]'' avtorja [[Giambologna]], ''[[David (Michelangelo) |Davida]]'' [[Michelangelo]], en od Medičejskih levov, ''[[Perzej z glavo Meduze]]'' [[Benvenuta Cellinija]], ki skriva ''[[Herkul in Kako]]'' avtorja [[Bartolommeo Bandinelli|Baccio Bandinellija]]. Stran od stene lože, Medičejci ''Skupina Pasquino'', kopirajo starorimsko temo.]] '''Italijansko renesančno kiparstvo''' je bilo pomemben del umetnosti [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.<ref>According to Frederick Hartt: "It is striking that the great new figurative style of the Renaissance is seen first in sculpture, and only later in painting" – Hartt, 163, of Ghiberti</ref> Primer [[rimsko kiparstvo|starorimskega kiparstva]] je močno visel nad njim, tako v smislu sloga kot uporabe katera skulptura je bila postavljena. V popolnem nasprotju s slikarstvom je bilo po Italiji,<ref>Avery, 4</ref> predvsem v Rimu, veliko ohranjenih rimskih kipov, ves čas pa so izkopavali in vneto zbirali nove. Razen peščice velikih osebnosti, zlasti Michelangela in Donatella, je danes manj znano kot [[italijansko renesančno slikarstvo]], vendar takrat ni bilo tako. V italijanskem renesančnem kiparstvu je prevladoval sever, predvsem Firence.<ref>Hartt, 638: "the undeniable fact is that every one of the truly great Italian Renaissance sculptors came from Tuscany, and all but two of them were Florentines, native or adopted".</ref> To je še posebej veljalo za ''[[quattrocento]]'' (15. stoletje), po katerem se je Rim izenačil ali presegel kot središče,<ref>Campbell, 28; Avery, 10</ref> čeprav je sam ustvaril malo kiparjev. Vključeni so glavni florentinski kiparji v kamnu (v grobem kronološkem vrstnem redu, z datumi smrti) [[Orcagna]] (1368), [[Nanni di Banco]] (1421), [[Filippo Brunelleschi]] (1446), [[Nanni di Bartolo]] (1435), [[Lorenzo Ghiberti]] (1455), [[Donatello]] (1466), [[Bernardo Rossellino|Bernardo]] (1464) in njegov brat [[Antonio Rossellino]] (1479), [[Andrea del Verrocchio]] (1488), [[Antonio del Pollaiuolo]] (1498), [[Michelangelo]] (1564) in [[Jacopo Sansovino]] (1570). Drugod je bil Sienčan [[Jacopo della Quercia]] (1438), iz Lombardije [[Pietro Lombardo]] (1515) in njegovi sinovi [[Giovanni Antonio Amadeo]] (1522), [[Andrea Sansovino]] (1529), [[Vincenzo Danti]] (1576), [[Leone Leoni]] (1590) in [[Giambologna]] (1608, rojen v Flandriji).<ref>Za vse, glej Olsen, Index, ali Osborne</ref> [[File:Francesco Laurana, A Princess of the House of Aragon, c. 1475, NGA 126 (cropped).jpg|thumb|[[Francesco Laurana]], ''Princesa Aragonske hiše '', ok. 1475]] Medtem ko je cerkveno kiparstvo še naprej zagotavljalo več velikih naročil kot kateri koli drug vir, ki so mu sledili meščanski spomeniki,<ref>Seymour, 10–11</ref> so se v tem obdobju pojavili ali povečali pomembnost številni drugi predmeti za kiparstvo. Posvetni portreti so bili prej večinoma pogrebna umetnost, veliki nagrobni spomeniki pa so postali precej bolj dovršeni. Reliefne plošče so bile uporabljene v številnih materialih in okoljih ali včasih obravnavane kot prenosni predmeti, kot so slike. Majhni bronasti izdelki, običajno posvetnih motivov, so postajali vse pomembnejši od poznega 15. stoletja dalje, nove oblike pa so vključevale medalje, ki je sprva večinoma predstavljala osebe in ne dogodke, ter plakete z majhnim prizorom v kovinskem reliefu.<ref>Avery, 4; Osborne, 705–706, 879</ref> [[File:'Pieta' by Michelangelo JBU21.jpg|thumb|[[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499.]] [[File:Luca della Robbia, resurrezione, 1440.JPG|thumb|[[Luca della Robbia]], ''Vstajenje'', glazirana [[terakota]], 1445.]] Izraz ''kipar'' se je začel uporabljati šele v 15. stoletju; pred tem so bili kiparji znani kot kamnorezci, rezbarji v lesu itd. ''Statua'' ("kip" in umetnost njihovega izdelovanja) je bila še ena nova italijanska beseda, ki je nadomestila srednjeveške izraze, kot so ''figura'', ''simulacrum'' in ''imago'', ki so se prav tako uporabljali za naslikane podobe.<ref>Seymour, 4–5, 11; Hartt, 25</ref> == Obdobja == [[File:Benvenuto cellini, ninfa di fontainebleau, 1542-43 ca. 02.JPG|thumb|''[[Nimfa iz Fontainebleauja]]'', [[Benvenuto Cellini]], bron, ok. 1543, [[Louvre]] (v. 2,05 m; d. 4,09 m)<ref name=Atlas>[http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=4607 "La Nymphe de Fontainebleau"], Atlas database, Louvre.</ref>]] [[Gotska arhitektura]] in [[gotska umetnost]] na splošno je imela omejen prodor v Italijo, prispela je pozno in je večinoma vplivala na skrajni sever, zlasti [[Benetke]] in [[Lombardija|Lombardijo]], pogosto le kot okrasni slog na okvirjih in [[kapitel]]ih.<ref>White, 19–34. [[Frančiškani]] in [[dominikanci]] so bili redni pokrovitelji v 13. stoletju.</ref> Klasične tradicije so bile globlje zakoreninjene kot severno od Alp, zaradi česar je bila namerna oživitev klasičnega sloga manj ostra sprememba. V ''trecentu'' (14. stoletje) so lahko kiparje naprosili, da delajo na stavbah, ki so na splošno v gotskem slogu ali tistih, ki niso bile. Nekateri kiparji so lahko prilagodili svoje sloge, da bi se prilegali, drugi ne. Zaradi te zapletene situacije je določitev jasnega datuma začetka renesančnega kiparstva težko, če ne nemogoče.<ref>Osborne, 965</ref> Tako kot italijansko renesančno slikarstvo tudi kiparstvo konvencionalno delimo na obdobja zgodnje renesanse, [[visoka renesansa|visoke renesanse]], [[manierizem|manierizma]] in pozne renesanse. Prikladno je, da leti 1400 in 1500 dokaj dobro delujeta kot datuma, ki označujeta pomembne spremembe v slogu, pri čemer sta ključni prelomnici natečaj za načrte za vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|Firenškega baptisterija]], objavljen konec leta 1400 in [[Pietà (Michelangelo)|Michelangelova ''Pietà'']], dokončana leta 1499, in njegov ''[[David (Michelangelo)||David]]'', ki se je začel leta 1501. Včasih je 15. stoletje razdeljeno okoli leta 1450 (ali prej) na "prvo renesanso" in "drugo renesanso", do neke mere po [[Giorgio Vasari|Vasariju]]. Maniristični slog se začne pojavljati okoli leta 1520, vendar [[Plenitev Rima (1527)|plenjenje Rima leta 1527]], ki je močno pretreslo in razpršilo tisto, kar je postalo vodilno središče, zagotavlja splošno sprejet konec faze visoke renesanse; [[Medičejci]] so bili istega leta izgnani iz Firenc in izpodrinili druge umetnike. Čeprav je njegova delavnica še naprej ustvarjala dela v njegovem slogu, lahko smrt Giambologne leta 1608, ko je bilo [[baročno kiparstvo]] v Rimu že dobro uveljavljeno, štejemo za konec tega obdobja.<ref>Avery, 253–256; Olsen, 201–202; Hartt, 660</ref> == Materiali == [[File:Buste d'enfant (Florence) 01.JPG|thumb|left| Reliefni doprsni kip dečka v ''[[pietra serena]]'', neznano, ok. 1500]] Na splošno je bilo »kiparstvo kakršne koli kakovosti« dražje od ekvivalenta v slikarstvu, v bronu pa dramatično. Zdi se, da je naslikani konjeniški spomenik Niccola da Tolentina iz leta 1456 Andrea del Castagna stal le 24 [[florin]]ov, medtem ko je bil Donatellov konjeniški bron ''Gattamelata'', nekaj let prej, »previdno ocenjen« na 1650 florinov. Michelangelo je prejel 3000 florinov za poslikavo [[Strop Sikstinske kapele|stropa Sikstinske kapele]], medtem ko je Ghiberti dejal, da je njegov prvi komplet vrat za Firenški baptisterij stoletje prej stal 22.000, pri čemer je morda četrtina predstavljala stroške materiala. Razumljivo je, da so kiparji težili »ustvariti najboljše delo v najbolj obstojnih materialih«, kamnu ali kovini; bilo je veliko hitrejših in cenejših del v drugih materialih, ki se večinoma niso ohranila.[20] Kiparji so v veliki meri uporabljali risbe, nato pa majhne in včasih modele ali makete v polni velikosti v glini, z notranjim okvirjem iz železnih palic, kjer je bilo potrebno. Toda takšni modeli so bili le redko odpuščeni in zelo malo jih je ohranjenih. Projekt [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] za ''[[Leonardov konj|Konja Sforze]]'' je primer. Mnogi kiparji so delali v različnih materialih; Antonio del Pollaiuolo je na primer izdelal končna dela v kamnu, bronu, lesu in terakoti, pa tudi slikal s [[tempera|tempero]], [[Oljno slikarstvo|oljem]] in izdeloval [[freska|freske]] ter izdelal pomembno gravuro ''[[Bitka golih mož (gravura)]]''. Donatellov ''sveti Jurij'' za orožarje in ceh mečevalcev v [[Orsanmichele]]ju je iz marmorja, vendar je prvotno nosil bronasto čelado in nosil meč.[23] Donatello je delal tudi v lesu, terakoti in mavcu. Zlasti v 15. stoletju so bili številni arhitekti po izobrazbi kiparji, nekateri pa so večino svoje kariere opravljali oboje. === Kamen === [[Marmor]], predvsem čisto bela kiparska vrsta [[carrarski marmor|marmorja iz Carrare]] iz [[Apuanske Alpe|Apuanskih Alp]] na severu [[Toskana|Toskane]], je bil najbolj priljubljen material za fino kiparstvo. Številni toskanski kiparji so šli v kamnolom, da bi »grobo obdelali« velika dela, nekateri so jih dokončali v bližnji [[Pisa|Pisi]], s čimer so prihranili stroške prevoza velikih blokov. Prevoz na dolge razdalje je običajno potekal z ladjo, bodisi po morju bodisi po [[Arno (reka)|Arnu]] do Firenc. <ref>Seymour, 15, 189</ref> Čeprav je imela večina delov Italije kamen, ki ga je bilo mogoče klesati, je bil tudi drugi najbolj priljubljen kamen na severu, iz [[Istra|Istre]] ob Jadranu, danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in delno v [[Slovenija|Sloveniji]]. Istrski kamen je »marmorju podoben kamen, ki ima lahko poliran zaključek, vendar je veliko bolj raznolik v teksturi in barvi kot apuanski beli marmor«. Sivi toskanski [[peščenjak]], znan kot ''[[pietra serena]]'', je bil v glavnem uporabljen kot gradbeni kamen, pogosto v kontrastu z belim marmorjem, kot v [[Firenška stolnica|Firenški stolnici]]. Toda včasih so ga uporabljali za kiparstvo, zlasti v manjših reliefih in izrezljanih prizorih na stavbah.<ref>Seymour, 15, in 17 tudi za pregled drugih regionalnih kamnov 189</ref> === Kovina === [[File:Salt Cellar.jpg|thumb|[[Cellinijeva solnica]], zlato in emajl, [[Benvenuto Cellini]]]] [[Bron]]asta skulptura je bila tedaj približno desetkrat dražja od marmorja in zahtevno vlivanje oziroma izdelava zlitine ter tehnika ulivanja [[Precizijsko litje|izgubljenega voska]] je bila največkrat izvedena s strani kiparja in njegovega ateljeja.<ref>Avery, 6–7; Hartt, 25–26; Seymour, 17</ref> To je vključevalo izdelavo končne makete v vosku ali voska na glini, ki se nato med ulivanjem uniči; ''[[Konj in jezdec (voščena skulptura)|Konj in jezdec]]'' je zelo redka voščena skulptura, verjetno nikoli ulita maketa, ki se je ohranila; obstaja majhno število drugih, večinoma majhnih predhodnih študij. Po osnovnem odlitku, ki bi ga morda izvedli zunanji strokovnjaki, je sledilo še precej kiparskega dela s čiščenjem, brušenjem in dodelavo površine s poliranjem. V nekaterih primerih je ta faza trajala leta in uporabljala različne kiparje. Kljub svoji ceni in težavnosti, po klasičnem okusu, znanem iz starodavne literature, kot je [[Plinij Starejši]] in zelo malo starodavnih primerkov, ki so bili takrat znani,<ref>Avery, 5; ''[[Konjeniški kip Marka Avrelija]]'' in ''[[Deček si izdira trn]]'' v Rimu, ''[[Beneški lev]]'' in ''[[Konji svetega Marka]]'' v Benetkah, ''[[Regisole]]'' v [[Pavia|Pavii]] (zdaj uničeno) in ''[[Kolos iz Barletta]]'' so bili vodilni primeri in skoraj edini velikih, ki jih je poznal srednji vek. ''[[Idolino]]'' je bil izkopan leta 1530 in ''[[Govornik (kip)]]'' leta 1566. ''[[Mladenič iz Magdalensberga]]'' je bil najden v Nemčiji in nikoli ni bil vrnjen v Italijo.</ref> je bron užival poseben prestiž, tudi v majhnem obsegu. [33] V poznem srednjem veku v Italiji so ga večinoma uporabljali za velika vrata stolnice, na primer v [[Stolnica v Pisi|Pisi]] in [[Stolnica svetega Marka, Benetke|San Marco v Benetkah]], zgodnja renesansa pa je to nadaljevala. Najbolj znana so v Firenški krstilnici. Lorenza Ghibertija nekoliko večji bronasti ''[[sveti Janez Krstnik (Ghiberti)|sveti Janez Krstnik]]'' za Orsanmichele (1412) je bil brez primere.<ref>Avery, 58–59; Levey, 142–143</ref> Bron je lahko pozlačen.[36] Različne kovine so bile uporabljene za odlitke portretnih medalj knežjih ali le bogatih mecenov in včasih za plakete. Bron je bila običajna kovina, nekaj pa jih je bilo lahko ulitih v [[zlato|zlatu]] ali [[srebro|srebru]] za predstavitev osebam istega ali višjega ranga, nekateri pa v [[svinec|svincu]]. Zlasti na knežjih dvorih, predvsem na najbogatejšem, milanskem, so majhne ulite figure in rezbarske predmete, kot so črnilniki, pogosto izdelovali v zlatu in srebru, vendar so bili skoraj vsi v nekem trenutku pretopljeni zaradi njihove vrednosti zlata. Slavna zlata ''[[Cellinijeva solnica]]'', ki jo je leta 1543 za [[Franc I. Francoski|Franca I.]] izdelal [[Benvenuto Cellini]], je skoraj edina ohranjena v zlatu, zdaj na Dunaju.<ref>Avery, 203–204</ref> Komplet 12 srebrno-pozlačenih skodelic, imenovan ''[[Aldobrandini Tazze]]'', je bil izdelan za italijansko družino pred letom 1603, vendar morda ne italijanski.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O91721/the-aldobrandini-tazza-standing-cup-unknown Aldobrandini Tazza], Victoria and Albert Museum</ref> ''Ghisijev ščit'' iz leta 1554 je še en primer drobnih reliefnih prizorov.<ref>[https://wb.britishmuseum.org/MCN3621#1349906001 "The Ghisi Shield"], British Museum</ref> === Les === [[File:Basilica di Santa Maria Gloriosa dei Frari, Venice (23916320018).jpg|thumb|Korne klopi v Frari, Benetke]] Za razliko od severa Alp les ni bil prestižen material, vendar se je zaradi svoje majhne teže še naprej uporabljal za figure ''Križanje'', ki so jih pogosto obesili v zraku ali na stenah v cerkvah, na primer ''[[Brunelleschijevo razpelo]]'' v [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]]. Druge izjeme so vključevale več Donatellovih figur za oltarno sliko [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|cerkve Frari]] v Benetkah, njegovo [[Spokornica Magdalena (Donatello)|spokornico Magdaleno]] in dela Francesca di Valdambrina v Toskani okoli leta 1410. <ref>Seymour, 53. Guild restrictions may have played a part in this.</ref> Ko je bil uporabljen les, ga je navadno poslikal slikar ali kipar ali njegova delavnica. Okrasne rezbarije v lesu so bile pogoste za pohištvo, obloge in druge namene. Korne klopi v velikih cerkvah so pogosto vključevale precej kiparstva, včasih tudi figure in pripovedne prizore. V zgodnjem 15. stoletju so se lesene figure Domenica di Niccolò dei Corija v Sieni usmerile k »novi zgovornosti v kretnjah in mimiki«.<ref>Seymour, 53</ref> === Terakota === [[File:"Lamentation over the Dead Christ" by Niccolò dell'Arca by Joy of Museums.jpg|thumb|''Objokovanje'' skupina v terakoti, Niccolo dell'Arca, Santa Maria della Vita, Bologna, c. 1460 ali kasneje.]] Poleg razširjene uporabe gline za modele, ki običajno niso bili žgani, so tri generacije družine [[Della Robbia]] v Firencah vodile veliko delavnico, v kateri so izdelovali kipe iz terakote, glazirane s kositrom in svetlo pobarvane, sprva večinoma verske reliefne elemente za zunanjost stavb, nato pa manjša dela, kot so Madone za zasebne kapele ali spalnice. Drugi umetniki so razvili slog portretov na glavi in prsih iz terakote. Več del dokončane monumentalne plastike (in ne modelov ali študij) je bilo izdelanih v terakoti, večinoma poslikanih. Ti so bili večinoma verski; številne so bile velike skupine s šestimi ali več žalujočimi, ki so obkrožile mrtvega Kristusa v ''Objokovanju Kristusa''. Ti so bili veliko cenejši od marmorja: najbolj znana skupina Niccoloja dell'Arca za cerkev v Bologni uporablja terakoto za doseganje učinkov leteče draperije, ki jih ne bi bilo mogoče narediti v kamnu. Guido Mazzoni je bil še en specialist za velike terakotne skupine.<ref>Olson, 133–135; Seymour, 193</ref> === Drugi materiali === [[File:Donatello, madonna piot, 1440 ca. 01.JPG|thumb|left|[[Donatello]], "Piot Madonna", terakota, z medaljoni iz barvnega voska pod steklom in sledovi pozlate, c. 1440. <ref>[https://collections.louvre.fr/en/ark:/53355/cl010095087 Described by the Louvre] as "terre cuite avec incrustations de médaillons de cire sous verre avec traces de dorure".</ref>]] [[Štukatura]], ki je bila včasih poslikana v imitacijo brona, je bila uporabljena predvsem za okrasitev stavb, delavnice pa so prodajale majhne mavčne replike znanih skulptur, od katerih jih ni veliko ohranjenih. Začasne skulpture iz najrazličnejših hitrih in poceni materialov, kot sta kaširani papir in z lepilom utrjeno blago, so bile proizvedene v izdatnih količinah kot okraski za parade med festivali in praznovanji, kot so poroke; v 16. stoletju so ti pogosto zapisani v tiskih. Ena reliefna plošča Jacopa Sansovina za okrasje ob zmagoslavnem vstopu (srednjeveški in renesančni del razstave) [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] v Firence je ohranjena, čeprav je bila v glini in »platnu, utrjenem z lepilom«, vse nameščeno na lesenih deskah; gre za delo najvišje umetniške kakovosti. [[Jacopo della Quercia]] († 1438) je izdelal konjeniško grobnico za cerkev v Sieni z uporabo "lesa, hrasta in prediva", in ni presenetljivo, da se ni ohranila. <ref>Avery, 165 in 174</ref> Nov in značilen [[žanr]] začasne skulpture za velika praznovanja je bila sladkorna skulptura. Sladkor so začeli redno uvažati v Evropo sredi 15. stoletja, ko so iz Evrope poselili [[Madeira|Madeiro]] in [[Kanarski ototki|Kanarske otoke]] ter tam pridelan sladkor, ki so ga večinoma uvažali preko Italije. Po tem je »vsepogosta strast do sladkorja ... preplavila družbo«, saj je postal veliko lažje dostopen, čeprav je bil na začetku še vedno zelo drag.[50] [[Genova]], eno od distribucijskih središč, je postala znana po kandiranem sadju, medtem ko so se Benetke specializirale za pecivo, sladkarije (bonbone) in sladkorne skulpture. Sladkor je takrat veljal za medicinsko koristnega.<ref>Strong, 194–195</ref> [[File:Beschreibung derer fürstlicher güligscher &c. Hochzeit - so im Jahr Christi tausent fünffhundert achtzig fünff, am sechszehenden Junij vnd nechstfolgenden acht Tagen, zu Düsseldorff mit grossen (14564249489).jpg|thumb| Postavljena miza s sladkornimi skulpturami za nemško knežjo poroko leta 1587.<ref>Strong, 198–199. Majhnost ljudi je za učinek; "krožniki, položeni ob rob mize, dajejo bolj pravo vodilo". Teme kipov so zelo podobne tistim, posnetim za italijanske bankete.</ref>]] Pogostitev, ki jo je leta 1457 v Toursu priredil Gaston de Foix, vključuje prvo podrobno omembo skulptur iz sladkorja, saj je bila zadnja prinesena hrana »heraldična menažerija, izklesana iz sladkorja: levi, jeleni, opice ... vsak drži v taci ali kljunu grb madžarskega kralja« (praznik je bil v čast madžarskemu veleposlaništvu). Druge zabeležene velike pojedine, kot so poročni banketi v naslednjih desetletjih, so vključevale podobne primere. Poroka Ercola I. d'Esteja, vojvode Ferrarskega leta 1473 in poroka njegove hčerke Isabelle d'Este leta 1491 sta se zaključili s procesijo, ki je nosila skulpture. Leta 1491 so 103 možje pripeljali »tigre, samoroge, bucentavre, lisice, volkove, leve ... gore, dromedarje, ... gradove, saracene ... Herkula, ki ubija zmaja ...«, očitno prilagojenega vsakemu gostu; »kiparje iz Mantove, Padove in Benetk so pripeljali, da bi jih naredili po načrtih dvornih slikarjev«.<ref>Strong, 133–134</ref> Prvotno se zdi, da so nekatere skulpture pojedli med obrokom, kasneje pa postanejo le namizni okraski, najbolj izpopolnjeni se imenujejo ''triomfi''. Znano je, da jih je izdelalo več pomembnih kiparjev; v nekaterih primerih so njihove predhodne risbe preživele. Zgodnji so bili iz rjavega sladkorja, delno vliti v kalupe, z izrezljanimi zadnjimi deli; nato se lahko doda pozlata ali barva. Sčasoma se je v 18. stoletju razvila porcelanasta figurica kot stalna oblika posnemanja sladkornih skulptur; sprva so jih postavljali tudi okoli jedilnih miz.<ref>Strong, 223</ref> === Pobarvani kipi === Poslikave, ki so jih pogosto odstranili, potem ko so postale kosmičaste, so bile pogoste, če ne običajne na lesu in terakoti, vendar že v 15. stoletju nenavadne na kamnu in kovini. Ko je bila uporabljena na teh materialih, je bila na splošno diskretna.<ref>NGA, 5</ref> Nekateri Larianini portretni doprsni kipi iz marmorja so ohranili svoj polikromni zaključek; drugi ga nikoli niso imeli ali pa so ga odstranili. Po letu 1500 je barva vse bolj izginila iz mode; izkopane klasične skulpture je niso imele, drugo vprašanje pa je, ali so bile originalno obarvane. Vpliv Michelangela, »ki se je odpovedal površinskim privlačnostim, da bi idejo prenesel samo z obliko«, je bil še en dejavnik.<ref>Osborne, 887</ref> == Prizorišča == [[Image:Interior of Santi Giovanni e Paolo (Venice) - Monumento del doge Tommaso Mocenigo - Pietro Lamberti e Giovanni di Martino da Fiesole.jpg|thumb|Grobnica doža Tommasa Moceniga, d. 1423, Santi Giovanni e Paolo, Benetke, Piero di Niccolò Lamberti (1393–1435) in Giovanni di Martino da Fiesole.]] === Cerkve in grobnice === V Italiji je bila skulptura v cerkvah vedno večinoma znotraj stavbe, v nasprotju z državami severno od Alp. Redka italijanska izjema je bila [[Milanska stolnica]], zgrajena od leta 1368 z velikim številom niš in fial za stotine kipov, ki so jih zapolnili v celotnem obdobju; večina je bila previsoko, da bi se skulptura jasno videla. Druga izjema je bila bližnja [[Certosa di Pavia]], samostan, načrtovan kot dinastično grobišče milanskih vojvod [[družina Visconti|Viscontijev]], ki je posnemal druga taka mesta severno od Alp, <ref>Kot je [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]] za francoske kralje, [[Champmol]] za [[burgundske vojvode]] Valois in kasneje [[El Escorial]] za španske kralje.</ref> gradnjo so začeli leta 1396, a dokončali šele več kot stoletje kasneje. V Firenški stolnici imajo skulpture na glavnem pročelju okrog ''Porta della Mandorla'', imenovane po mandljasti [[mandorla|mandorli]] okoli Device Marije v visokem [[relief (umetnost)|reliefu]] [[timpanon (arhitektura)|timpanona]] Nanni di Banca (na mestu do leta 1422), zapleteno zgodovino, ki vključuje številne kiparje in sloge. Bile so tri etape, od katerih je vsaka trajala več let, med 1391 in 1422, in več sprememb po tem, vključno z veliko širitvijo kiparstva v 19. stoletju na višje ravni. Majhen relief golega Herkula (ki predstavlja vrlino Trdoglavosti) sredi okrasnega listja ob strani vrat »je že dolgo znan kot mejnik za preučevanje akta v zgodnji renesansi«; kipar je negotov. Tako prvi [[David (Donatello)|Donatellov marmor]] kot Michelangelova figura ''[[David (Michelangelo)|Davida]]'' sta bili prvotno namenjeni za streho stolnice, vendar se je izkazalo, da je prva premajhna, da bi jo pravilno videli, zato je druga veliko večja, vendar je bilo to po zaključku prepoznana kot preveč težka za položaj in se je pridružila Donatellu na [[Piazza della Signoria]].<ref>Olsen, 48, 165, oba izvirnika sta zdaj v muzejih.</ref> Znotraj cerkva so nagrobni spomeniki bogatašev postajali vse večji, sprva z velikimi, a dokaj plitvimi okvirji okoli podobe pokojnika, kot v grobnici [[Protipapež Janez XXIII.|protipapeža Janeza XXIII.]] v Firencah, nato pa so se v 16. stoletju včasih razširili v zelo velike skupine kipov, ki so dosegle vrhunec v Michelangelovem nagrobniku papeža Julija II., ki so ga delali med letoma 1505 in 1545, a le delno uresničili. Nova [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] se je začela polniti z velikimi papeškimi grobnicami, trend, ki se je v naslednjem baroku le povečal. V Benetkah, v [[Bazilika svetega Janeza in Pavla, Benetke|Santi Giovanni e Paolo]], imajo grobnice 25 dožev,<ref>12 jih je umrlo med letoma 1400 in 1578 </ref> v Firencah pa je [[Bazilika sv. Križa, Firence|cerkev Santa Croce]] »končno postala florentinska vrsta Westminstrske opatije«, z velikimi grobnicami za vodilne osebnosti, vključno z Michelangelom in [[Galileo Galilei|Galileom]], narejen večinoma na državne stroške. Sprva so figure pokojnikov na grobovih sledile običajnemu (vendar ne nespremenljivemu) tradicionalnemu vzorcu »ležeče podobe«, ki je ležala z zaprtimi očmi, proti koncu 15. stoletja pa so jih začeli prikazovati kot žive. V primeru papežev je bila prva grobnica [[papež Inocenc VIII.|papeža Inocenca VIII.]] († 1492), kjer je imel [[Antonio del Pollaiuolo]] spodaj ležečo podobo in zgoraj sedečo figuro z dvignjeno roko v blagoslov. Tako izgleda spomenik zdaj, potem ko so ga prestavili v cerkev sv. Petra, prvotno pa so bili ti položaji obrnjeni.<ref>Seymour, 179–182</ref> Naslednji, ki je vključeval katero koli figuro, je bil Michelangelov [[Nagrobnik papeža Julija II.]], ki so jo začeli graditi leta 1505 v času njegovega življenja. Pri tem je papež ležal na boku z dvignjeno glavo. Od nagrobnika [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] († 1521) naprej so sedeče figure postale običajne, kadar je bila vključena katera koli figura. === Javni prostor === [[File:Or San Michele Florenz.jpg|thumb|Orsanmichele, Firence; replike so sedaj v nišah zunaj, originali pa notri]] Mesta so želela povečati svoj ugled z znamenitimi kiparskimi ansambli na javnih mestih in so bila za to pogosto pripravljena izdatno plačati. Najbolj izstopajoča je bila nedvomno skupina nepovezanih kipov na Piazza della Signoria v središču Firenc, pred [[Palazzo Vecchio]], sedežem republiške vlade. [[Loggia dei Lanzi]] je odprta arkada na trgu, ki hrani zbirko izjemnih kipov, večinoma iz 16. stoletja, ko sta se skupini pridružila ''Perzej z Meduzino glavo'' Benvenuta Cellinija in ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.<ref>Olsen, 184–186, 199–200. Vsebina lože se je od leta 1600 nekoliko spremenila, čeprav sta bili ti dve deli tam vedno.</ref> Še en florentinski meščanski eksponat kiparstva je bila Orsanmichele, stavba, ki so jo imeli cehi skupaj in so jo uporabljali za različne namene. Notranjosti je [[Orcagna]] postavil velik [[tabernakelj]], verjetno kot [[votivni dar|votivno daritev]] za konec [[črna smrt|črne smrti]] v 1360-ih.<ref>Avery, 31; Hartt, 15</ref> Pritličje je bilo prvotno odprto in se je uporabljalo kot trgovska dvorana in zbirališče, vendar so bili do leta 1380 prostori med zunanjimi [[pilaster|pilastri]] zazidani. V pritličju je bila cehovska cerkev (še vedno s pisarnami zgoraj, zdaj so to muzej z originalnimi kipi). Za vsakega od cehov je že obstajal načrt za postavitev kipa na pilaster, a je bil do takrat narejen le eden. Ob koncu stoletja je bila shema ponovno oživljena in najzgodnejši od kipov, ki so obstajali, dokler jih v sodobnem času niso zamenjali s kopijami, je datiran iz leta 1399, zadnji pa iz leta 1601. Toda med letoma 1411 in 1429 je prišlo do izbruha dejavnosti. Višina niš na prometni ulici, je bila le nekaj metrov nad mimoidočimi. Zamuda je nastala zaradi zamude cehov, vendar je povzročila vrsto del vodilnih kiparjev tistega časa, ki odlično prikazujejo razvoj florentinskega sloga in zlasti navzkrižne tokove v njem v letih pred 1430. Večina kipov je zavetnikov vsakega ceha. Obstaja 14 kipov ali skupin, dva Donatellova, dva Ghibertijeva ter ''Kristus in sv. Tomaž'' Verrocchia (dokončan okoli 1480). Ghibertijev ''sveti Janez Krstnik'' (1412) je bil najzgodnejši od šestih v bronu, še vedno zelo v [[mednarodna gotika|mednarodnem gotskem slogu]].<ref>Seymour, 25, 58–64; Hartt, 163–167; Avery, 56–63; Levey, 141–145</ref> === Vodnjaki === [[File:Fuente Gaia de Siena.JPG|thumb|The [[Fonte Gaia]] v Sieni, Jacopo della Quercia (1419, reliefi so zdaj nadomeščeni z replikami]] Javni vodnjaki, iz katerih je velika večina prebivalstva črpala vodo za domačo rabo, so bili ključni del lokalne uprave, po kateri so sodili mestne oblasti. Tisti na glavnih trgih so morali omogočiti več ljudem, da naenkrat črpajo vodo; brizgajoči curki so bili pričakovani šele v poznejšem 16. stoletju, vendar je bil enostaven dostop do stalne oskrbe z dobro vodo. Nekateri veliki zgodnji vodnjaki so bili oviti z reliefnimi ploščami, kot je protorenesančna [[Fontana Maggiore]] v [[Perugia|Perugii]], ki so jo ustvarili [[Nicola Pisano]] in drugi (večinoma 1270-a), in [[Fonte Gaia]] v [[Siena|Sieni]], sedanja različica [[Jacopo della Quercia|Jacopa della Quercia]] (1419, reliefe zdaj nadomeščajo replike). Primeri pozne renesanse vključujejo [[Neptunov vodnjak (Giambologna)|Neptunov vodnjak]], Bologna, delo Giambologne (1566) in [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]], Firence (Bartolomeo Ammannati in drugi, dokončan 1574). Ti gledajo naprej na baročne fontane;<ref>Shearman, 112–113</ref> vsako nadvišuje velik kip boga. Do takrat so najbogatejši zasebni vrtni vodnjaki tudi dobili skoraj tako ekstravagantne skulpture. Giambolognov ''[[Samson ubija Filistejca]]'', ki je zdaj v Londonu, je bil narejen za vrtni vodnjak Medičejcev.<ref>Osborne, 144</ref> === Portreti === [[File:CdM, presunto autoritratto di leon battista alberti,black ground.jpg|thumb|Domnevni avtoportret Leona Battiste Albertija, ok. 1435]] Kiparski portreti so bili večinoma omejeni na nagrobne spomenike, vendar so se v tem obdobju pojavili v širokem razponu velikosti in materialov. Italijani so postali zelo pozorni na rimski odnos, da je imeti javni kip skoraj najvišji znak statusa in ugleda in takšni kipi, po možnosti nameščeni na stebru, se pogosto pojavljajo na slikah idealnih mest, veliko pogosteje kot so jih kadarkoli v resnici postavili.<ref>Seymour, 6–7</ref> Stoječi portretni kipi sodobnih posameznikov so ostali zelo redki v Italiji do konca tega obdobja (ena izjema je ''[[Juan Avstrijski]]'' v [[Messina|Messini]], 1572),<ref>Juan Avstrijski je bil še živ, toda kip Ferranteja I. Gonzage je bil izdelan za subjektovega sina, približno 30 let po njegovi smrti, podobno kot spomenik Giovanniju delle Bande Nereju v Firencah.</ref> vendar sta Leone Leoni in njegov sin Pompeo, dvorna umetnika španskih Habsburžanov, izdelala več v bronu zanje. ==== Konjeniški kipi ==== [[File:Gattamelata.jpg|thumb|Donatellov konjeniški kip Gattamelata v Padovi (1453)]] Najvišji izraz ugleda, rezerviran za vladarje in generale, je bil [[konjeniški kip]] v polni velikosti; rimski primeri so preživeli v [[Kip Marka Avrelija, Rim|konjeniškem kipu Marka Avrelija]] v Rimu in ''[[Regisole]]'' v Pavii (zdaj uničen). V [[Scaligerjeve grobnice|Scaligerjevih grobnicah]] v [[Verona|Veroni]] so bili trdni gotski predhodniki v marmorju in eden Bernabòja Viscontija v Milanu, delo Bonina da Campioneja (1363).<ref>White, 610–614; Olsen, 32–33; Hartt, 139</ref> Številni začasni so bili narejeni za praznike,[80] vendar zelo malo v bronu v času renesanse. Privlačnost oblike je prikazana z dvema fiktivnima kipoma, poslikanima s freskami v Firenški stolnici: tisti za sira Johna Hawkwooda ([[Paolo Uccello]], 1436), je poleg tistega za Niccolò da Tolentino ([[Andrea del Castagno]] 1456).<ref>Hartt, 244–245, 267–268</ref> Tako kot imitacije fresk sta bila tudi prva dva prava bronasta kondotjer ali najemniški general, Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' v Padovi (1453) in [[konjeniški kip Bartolomea Colleonija]], ki ga je začel Andrea del Verrocchio v 1480-ih, končal pa drugi po njegovi smrti.<ref>Seymour, 123–125, 176–178; Olsen, 86–87, 118</ref> Tik ob koncu obdobja, precej potem, ko so se Medičejci spremenili v velike vojvode Toskane in se je mislilo, da je republikansko čustvo že dovolj zamrlo, je Giambologna zanje izdelal dva, Cosima I. de' Medici (1598) na Piazza della Sinjorija, leta 1608 pa konjeniški kip Ferdinanda I. Eden velikih nedokončanih projektov renesanse je bil ''[[Leonardov konj|Konj Sforza]]'' Leonarda da Vincija, konjeniški portret Francesca I. Sforze v naravni velikosti za njegovega sina Ludovica il Mora, oba milanska vojvoda, ki je bil prvotno namenjen za vzgojo, a ko se je izkazalo preveč ambiciozen, načrten s »hodečim korakom«. Leonardo se je uril v delavnici Andrea del Verrocchia, v času, ko so izdelovali konja za Colleonijev spomenik. Projekt mu je bil dodeljen leta 1489 in do zime 1492–1493 je dokončal glineni model v polni velikosti, ki je bil z velikim odobravanjem razstavljen v Milanski stolnici za poroko Biance Marie Sforza in Maksimilijana I., cesarja Svetega rimskega cesarstva. Morda je izdelal kalup ali njegove dele, toda proti koncu leta 1494 se je Ludovico odločil, da potrebuje veliko količino brona, ki ga je hranil za kip, za topove, glede na obrat, ki ga je naredila prva italijanska vojna, ki se je začela tistega leta. Ko so Francozi leta 1499 končno zasedli Milano, so glineni model močno poškodovali francoski lokostrelci, ki so ga uporabili kot tarčo. Ohranilo se je le nekaj risb in nekaj manjših voščenih modelov negotovega avtorja.<ref>Kemp, 189–197, 203; Avery, 147–148</ref> <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Andrea del castagno, Monumento equestre di Niccolò da Tolentino, 1456, 01.JPG|Freska Niccola da Tolentina, avtor Andrea del Castagno 1456 File:Bartolomeo Colleoni by Andrea del Verrocchio.jpg|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija, ki ga je začel graditi Andrea del Verrocchio v 1480-ih, Benetke File:Leonardo da Vinci - Study for an equestrian monument (recto) - Google Art Project.jpg|[[Leonardo da Vinci]], Študija za ''konja Sforze'' (prvi dizajn) File:Cosimo I (Florence) 2 2013 February.jpg|[[Giambologna]], [[Cosimo I. de' Medici]], 1598, Piazza della Signoria, Firence </gallery> ==== Doprsni kipi ==== [[File:Bust of Piero de' Medici by Mino da Fiesole-Bargello.jpg|thumb|left|Najstarejši datiran renesančni portretni doprsni kip Piera de' Medicija, 1453, delo Mina da Fiesole]] Pojavila se je vrsta doprsnega portreta, odrezanega pod rameni, očitno za umestitev v relativno zasebno okolje družinske palače. Zdi se, da je na to vplivala oblika nekaterih srednjeveških [[relikviarij]]ev in začasnih pogrebnih podob ter morda rimski ''okenski'' reliefni nagrobni portreti, kot je [[Nagrobni relief Publija Edija in Edije]] iz 1. stoletja našega štetja, »ljudski« slog, ki se uporablja za svobodnjake in poslovni razred. Pokazal je tudi podoben pogled kot nastajajoča oblika portretne podobe, vendar v naravni velikosti in v treh dimenzijah. Donatello je v 1420-ih uporabil tudi format za bronastega svetnika. Najzgodnejši primer portreta iz marmorja, ki ga je mogoče datirati, je [[Mino da Fiesole|Mina da Fiesole]] doprsni kip ''Piera di Cosima de' Medici'' iz leta 1453, ki je »trd in napet, kot bi lahko pričakovali od mladega kiparja, ki so ga prosili, da naredi nekaj neznanega«, zlasti za ''de facto'' vladarja Firenške republike. Vasari pravi, da je bil doprsni kip postavljen nad vrata Pierovih sob v [[Palača Medici Riccardi|Palazzo Medici]], ki je bila takrat še v gradnji. Tam je bil enak portret njegove žene Lucrezie Tornabuoni, ki je zdaj izgubljen ali ni izsleden.<ref>Avery, 116–117, 117 quoted</ref> Mino je naredil več podobnih doprsnih kipov in umetnika, kot sta [[Antonio Rossellino]] in [[Benedetto da Maiano]], sta prevzela obliko, slednji je za delo vzel model »maske življenja«, verjetno v vosku. Zgodnji subjekti so vključevali zdravnika in lekarnarja ter najvišjo elito. V enem primeru, bankir Filippo Strozzi starejši (ki je tudi naročil Benedettu, da oblikuje [[Strozzijeva palača|Palazzo Strozzi]]), sta preživela model iz terakote in bolj idealiziran marmorni doprsni kip.<ref>Avery, 119–122; Seymour, 139</ref> Benedetto je uporabil tudi format v popolnoma polikromirani terakoti, ki je bil uporabljen za doprsni kip politika Niccolòja da Uzzana († 1431), pripisan Donatellu, verjetno posmrtno, izdelan s posmrtno masko. To bi pomenilo, da je zelo zgodnji. V naslednjem stoletju so izdelovali poslikane terakotne doprsne kipe Lorenza Medičejskega, verjetno precej po njegovi smrti. Prikazan je v precej staromodnem kapučio pokrivalu srednjega razreda kot politična izjava. Pietro Torrigiano je iz posmrtne maske izdelal doprsni kip [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VII.]], verjetno posmrtno in on ali Mazzoni enega veselega dečka, za katerega se domneva, da je bodoči Henrik VIII. med njegovim bivanjem v Angliji. [[Francesco Laurana]], še en veliko potujoči kipar, je bil rojen v beneški Dalmaciji, vendar je večinoma delal v Neaplju, na Siciliji in v južni Franciji, z nekaj negotovimi obdobji v svoji karieri. V 1470-ih, razmeroma pozno v svoji karieri, je začel izdelovati doprsne kipe precej podobnega videza in nekoliko idealiziranih dam v marmorju, nekatere s polikromiranimi barvami. Do visoke renesanse so doprsni kipi z ravnim dnom izgubili naklonjenost in imeli so prednost zaobljeni spodnji deli v klasičnem slogu, ki so sedeli na podstavku, kot je ostalo. ==== Medalje ==== [[File:Pisanello, medaglia di giovanni paleologo, I esemplare del bargello.JPG|thumb|[[Medalja Ivana VIII. Paleologa]], ok. 1438, [[Pisanello]]]] Z nekaj precedensi nekaj desetletij prej<ref>Seymour, 105; Wilson, 16</ref> je renesančno portretno medaljo dejansko izumil [[Pisanello]]. Vodilni slikar za dvore po Italiji, zdi se, da so to njegova edina dela kipov. Najzgodnejša je verjetno njegova medalja bizantinskega cesarja [[Medalja Ivana VIII. Paleologa|Ivana VIII. Paleologa]], ki jo je Pisanello videl, ko je obiskal Italijo leta 1438. V bronu, dvostranska in široka 10,3 cm, je kot precej povečan kovanec in postavljena konvencija, ki se je običajno upoštevala pri portretu ''recto'' in drugačnem prizoru na hrbtni strani. Postalo je običajno imeti ''impresa'' ali osebni emblem subjekta na zadnji strani z motom. Te so postale bistvene, ne samo za vladarje, ampak za vsakogar, ki je trdil, da je renesančni humanist, skupine, ki najverjetneje naročajo medalje. Gesla so postajala vse bolj nejasna uganka, o kateri je prejemnik razmišljal kot »zavestno eruditska izjava o identiteti portretiranca«. Medalje so bile izdelane v majhnih izdajah, včasih pa so bile uporabljene različne kovine za prejemnike različnih statusov. Zavzeto so jih zbirali za nastajajočo omarico radovednosti in postali so uporabna oblika oglaševanja za intelektualce, ki iščejo pokroviteljstvo. Pisanellu je dal medaljo izdelati njegov kolega, kasnejši medaljerji pa so pogosto delali medalje z avtoportreti. Večja kakovost modelov na medaljah je dvignila lestvico umetniške kakovosti kovancev, zlasti najprestižnejših zlatih izdaj. V srednjeveški Italiji (za razliko od Anglije) ni bilo običajno vključevati portreta vladarja, toda renesančni profilni portreti so postali običajni za knežje države in oživljajo cesarski rimski slog. Umetniki navadno niso evidentirani, verjetno pa so bili pogosto ugledni; avtobiografija Benvenuta Cellinija omenja enega, za katerega je bil model Alessandro de' Medici, firenški vojvoda, ki ga je mogoče prepoznati.<ref>Wilson, 42–47</ref> Medalje, ki spominjajo na dogodke in ne na posameznike, so večinoma prišle proti koncu tega obdobja, ena pa je bila izdelana takoj za neuspeh Pazzijeve zarote proti Medičejcem leta 1478; »njena pripovedna vsebina je brez primere«. Obe strani sta skoraj zrcalni podobi, z glavama obeh bratov Medičejcev, Lorenza, ki je pobegnil in Giuliana, ki je bil umorjen. Dvigata se nad korno pregrado stolnice, kjer so atentatorji udarili med mašo. <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Pisanello, medaglia di ludovico gonzaga (verso).JPG|Pisanello, [[Ludovico III. Gonzaga]], 1447, hrbtna stran File:Lisisppo il giovane, medaglia con autoritratto, 1475-80, recto.JPG| Lisisppo il giovane, medalja za avtoportret, 1475–80 File:Bertoldo di giovanni, medaglia della congiura dei pazzi, 1478.JPG| Medalja Pazzijeve zarote, z Lorenzom, 1478, Bertoldo di Giovanni File:1555 gold medal Queen Mary I of England.jpg| Zlata medalja angleške kraljice Marije I., 1554, Jacopo da Trezzo </gallery> === Majhne skulpture === [[File:Horse MET DP-606-001 (cropped).jpg|thumb|left|Konj, delo [[Giambologna]] (delavnica), verjetno okoli 1590. 10 palcev (25 cm) visok.]] Bronasti kipci so bili v srednjem veku zelo redki, praktično omejeni na licenčnine, od približno leta 1450 pa so postali vse bolj priljubljeni za bogati zbirateljski trg. Posvetni zbiratelji so bili večinoma moški in subjekti odražajo moški okus. Konji so bili izjemno priljubljeni, pogosti pa so bili tudi bojevniki, mitološke osebe ali personifikacije; golota pri obeh spolih je v 16. stoletju postala pogostejša. Zlasti v 16. stoletju je motive za ta dela verjetno izbral kipar za prodajo, namesto da bi jih naročal kot velika večina večjih kipov. Vendar je moral upoštevati tržni okus. Mnogi so bili pomanjšane različice večjih kompozicij. Zbiratelji in njihovi prijatelji naj bi jih cenili tako, da bi jih držali in obračali v rokah, ko najboljši »dajejo estetski dražljaj tiste neprostovoljne vrste, ki včasih izvira iz poslušanja glasbe«, pravi John Shearman, ko govori o Giambologninih majhnih figurah. Zdaj jih je večina v muzejih, takšno vrednotenje je komaj kdaj mogoče in zaradi »obrata okusa« ti »izjemno umetni« predmeti niso splošno priljubljeni.<ref>Shearman, 88–89, quotes from pp. 89–91</ref> [[File:Joana de Áustria, Prinzessin von Portugal.jpg|thumb| [[Kameja]] Joanne Avstrijske, portugalske princese in regentke Španije, 1566, Jacopa da Trezza, Milanca, ki je umrl v Madridu.]] Tudi motivi na plaketah so bili domnevno avtorjevi izbori. Čeprav so bile zelo majhne, so omogočale vrsto zapletenih več figuralnih akcijskih kompozicij, ki so jih redko zahtevale naročila in ki so pritegnile umetnike, ki so videli poznorimske sarkofage. Tako kipci kot plakete so bili običajno izdelani v majhnih izdajah po nekaj izvodov, nekatere plakete pa so bile izdelane v serijah, ki prikazujejo različne epizode iz zgodbe. Številni so bili oblikovani za uporabo kot nosilci za ročaje mečev in druge predmete, nekateri pa so si izposodili kompozicije iz grafik. Nekateri večji umetniki ali njihove delavnice so izdelovali plakete, vendar se zdi, da se mnogi umetniki niso ukvarjali z večjim kiparstvom. V teh žanrih Firence niso prevladovale, kot so bile za večjo skulpturo, Padova pa je bila okoli leta 1500 največje središče, saj je imela močno tradicijo vlivanja brona od Donatellovih let tam. Med vodilnimi padovanskimi umetniki sta bila Donatellov učenec Bartolommeo Bellano in njegov učenec Andrea Riccio. Pier Jacopo Alari Bonacolsi, znan kot ''Antico'', je imel sedež v Mantovi in je izdeloval večinoma elegantne klasične figure, pogosto s pozlačenimi poudarki, za družino Gonzaga.<ref>Olsen, 138–140; Wilson, 61; Seymour, 203</ref> Vgravirana [[gema]], majhna oblika izrezljana iz trdega kamna, je bil priljubljen predmet za zbiranje za antične Rimljane, vključno z Julijem Cezarjem, številni starodavni primerki pa so bili vključeni v srednjeveške predmete z dragulji, kot je ''[[Lotarjev križ]]''. Zlasti cesarske portretne [[kameja|kameje]], kot je ''[[Gemma Augustea]]'', so imele izjemen prestiž, renesančne elite pa so si zelo želele imeti lastne podobe v obliki. Nekatere plakete kopirajo ali so celo ulite iz antičnih graviranih gem, zlasti iz zbirke Medičejcev. V 16. stoletju so beneški kiparji za patricijske palače in vile »razvili žanr veličastnih gospodinjskih predmetov v bronu«, ki so pogosto vključevali figure med bogato dekoracijo. Med njimi so bili svečniki, vratna trkala in okovi. Delavnici Andree Riccia in pozneje Girolama Campagne sta bili vidni na tem območju, vendar izdelovalci mnogih predmetov niso jasni.<ref>Wilson, 138–139, 173 have examples</ref> <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Hercules and the Nemean Lion, Galeazzo Mondella (Moderno), late 15th to mid 16th century AD, gilt bronze - Bode-Museum - DSC02506.JPG|''Herkul in Nemejski lev'', Galeazzo Mondella (Moderno), c. 1500, pozlačena bronasta plaketa File:Paris MET DP229778 (cropped).jpg|''Paris s svojim jabolkom'', kipec Antico, ok. 1500–05, visok 14 5/8 palcev (37 cm). File:Il riccio (andrea briosco), lampada a olio con fegio di putti, 1515-25.JPG|[[Andrea Riccio]], oljenka s putti, Padova, 1515–25 File:Venus MET DP-1238-001 (cropped).jpg| Andiron spredaj z Venero in (?) Marsom. Oblikoval Girolamo Campagna, verjetno narejen v 17. stoletju. Visok 44 1/2 palcev (113 cm). </gallery> == Delavnice == [[File:Andrea pisano, fidia ovvero la scultura, 1348-50, dal lato nord del campanile 01.JPG|thumb|left|[[Andrea Pisano]] ((morda po načrtu Giotta), kipar pri delu. Firenški kampanile, 1348–50.<ref>Olsen, 36</ref>]] Večina kiparjev se je izobraževala in delala v dokaj majhnih delavnicah (''bottega''), ki so pogosto vključevale tudi druge družinske člane in so bile v pritličju mojstrove rezidence. Velika naročila so pogosto zahtevala sodelovanje med različnimi delavnicami in potovanja na kraj dela za daljša obdobja. Največja dokaj stabilna delavnica iz 15. stoletja je bila verjetno Ghibertijeva, tudi Donatello je imel veliko število pomočnikov, mnoge za kratek čas. Figura »izoliranega enega samega mojstra, odgovornega za izvedbo dela kot tudi za oblikovanje, kot si mislimo o Michelangelu, ni nastala vse do« poznega 15. stoletja.<ref>Seymour, 11–12, 12 quoted; Avery, 7</ref> Več pomembnih kiparjev je v svoji karieri delovalo v različnih mestih; Zlasti Rim in Benetke sta uvozila večino kiparjev, Rim včasih za en kos. Pogost način plačila za kiparstvo je bil plačilo določenega zneska, ko je delo napredovalo, a končno oceno prepustili »nezainteresiranim tretjim osebam, običajno samim umetnikom, ki so bili pozvani, da se izrečejo o kakovosti izdelave« in ugotovijo končno vrednost. To je bilo kljub nekaterim težkim epizodam »močna spodbuda za natančno izdelavo«. Leta 1472 je bilo v Firencah 54 delavnic za klesanje kamna in 44 zlatarjev in srebrnarjev, kar je bilo več kot 30 slikarskih delavnic. V mestu je bilo več rezbarjev kot mesarjev. Toda mesto je bilo netipično, z morda najvišjo koncentracijo v Italiji, takrat so se mu kosale le Benetke; v nasprotju s tem sta Neapelj in južna Italija na splošno imela malo umetnikov.<ref>Campbell, throughout; NGA, 1, 3</ref> Velike projekte v Neaplju, kot sta ''Triumfalni vhod v Castel Nuovo'' in ''Porta Capuana'', so zasnovali in izvedli umetniki s severa ali pod vodstvom Alfonza V. Aragonskega, kralja Neaplja od 1442 do 1458, njegove rodne Španije.<ref>Seymour, 134–138; Campbell, 23–25</ref> Številni kiparji so delali tudi kot arhitekti, ker takrat ni bilo jasno opredeljenega poklica, ali kot slikarji, tisti z zlatarskimi izkušnjami pa so pogosto nadaljevali z drugimi deli tega poklica, izdelovali nakit in delovali kot bankirji. Kiparji, če ne iz umetnikove družine, kot jih je bilo veliko, so običajno prihajali iz mestnega okolja srednjega razreda. Za pridobitev vajeništva, zlasti za zlatarja, je bilo običajno potrebno plačilo ali družinske povezave. Leonardo da Vinci je bil eden tistih, ki so kiparstvo imeli za manj gentlemanski poklic kot slikarstvo, ker je bilo »prašno, umazano in fizično izčrpavajoče«.<ref>Kemp, 199, quoted; NGA, 2, 3, 5, 9</ref> Toda finančno je bilo morda običajno bolj koristno. Kosi so bili običajno obdelani v diagonalnem položaju, medtem ko je kipar sedel, kot je prikazano na reliefu Andree Pisana. Poleg dleta, ki ga je uporabljal, so prikazani še šestilo, sveder in knjiga, del, ki ga dela, pa je kip golega telesa v klasičnem slogu. === Kiparke === [[File:Joseph and wife.jpg|thumb|Relief ''Jožef in Putifarjeva žena'', iz Bolognske stolnice, tradicionalno pripisana [[Properzia de' Rossi|Properzii de' Rossi]]]] Celo v primerjavi s slikarkami so zapisane kiparke izginjajoče redke, čeprav je verjetno veliko nezabeleženih, zlasti modelatorke v vosku. [[Properzia de' Rossi]] iz Bologne (okoli 1490–1530), »edina renesančna italijanska kiparka v marmorju«, je veljala za čudežno dekle, ker je bila ženska in je prejela biografijo v Vasarijevem ''Življenju umetnikov''. Nenavadno za umetnice, kot notarjeva hči ni imela vidnega družinskega ozadja v umetnosti. Rečeno je bilo, da je bila samouk, vadila je na sadnih koščicah, kasneje pa je poklicno kariero nadaljevala z klesanjem marmorja.<ref>Chadwick, 92–93, 92 quoted; [http://www.italianrenaissanceresources.com/units/unit-3/sub-page-03/excerpts-from-giorgio-vasaris-life-of-madonna-properzia-de-rossi-sculptor-of-bologna/ Vasari extract, in NGA]</ref> [[Diana Scultori]] (1547–1612) iz Mantove je znana kot »edina graverka v 16. stoletju, ki se je podpisala na svoje grafike«,<ref>Chadwick, 90</ref> vendar se je šolala pri svojem očetu, ki je bil grafik in kipar, in se je morda ukvarjala s kiparstvom. == Cehi == Cehi, ki so se jim kiparji morali pridružiti v večini mest, so bili pogosto razdeljeni glede na uporabljene materiale na načine, ki so včasih ovirali razvoj umetnosti. Kamnorezci, zlatarji, delavci z drugimi kovinami in rezbarji lesa so pogosto pripadali različnim cehom, a terakota pogosto ni imela ceha. Cehi so bili še posebej močni in politično močni v Firencah, medtem ko so bili v Rimu, Benetkah in manjših mestih večinoma šibki. Njihov vpliv se je v tem obdobju močno zmanjšal. V Firencah so si rezbarji kamna in lesa delili ''Arte dei Maestri di Pietra e Legname'' (Ceh mojstrov kamna in lesa, eden od cehov ''Arti Mediane'' ali »cehov srednjega ranga«)<ref>Hartt, 15</ref> in so bili v 16. stoletju končno dovolili, da se pridružijo slikarjem v njihovi ''Compagnia di San Luca'', do leta 1572 strogo bratovščini in ne cehu. Firenški kovinarji so bili del ''Arte della Seta'', močnega svilarskega ceha, enega od ''Arti Maggiori'' ali »glavnih cehov«. Čeprav so bili cehi v Firencah močni, so bolj kot mnoga manjša mesta sprejemali »tuje« umetnike iz drugih mest,<ref>NGA, 3</ref> morda zato, ker je toliko florentinskih mojstrov samih delalo drugje. == Pokrovitelji == [[File:Arco trionfale del Castel Nuovo, 08,1 trionfo di alfonso 1.jpg|thumb|left|Relief iz Slavoloka v [[Castel Nuovo]] v [[Neapelj|Neaplju]], ki prikazuje vstop novega kralja Alfonza V. Aragonskega, konec 1450. let.]] Firenški cehi so bili prav tako zelo pomembni pokrovitelji, vsaj do poznega 15. stoletja, saj so pogosto plačevali za nova dela v cerkvah, kot so vrata Firenškega baptisterija in stolnice Porta della Mandorla. Zasebna naročila so bila zelo pogosto tudi za člane cehov; najbogatejši ceh, bankirji (''Arte del Cambio'') je vključeval številne Medičejce in Strozzije.<ref>Seymour, 12–13, 206; Avery, 2–4; Levey, 133–134</ref> Za bankirje je bil dodaten motiv odpuščanje greha uživanja z velikodušnimi prispevki verskim in civilnim ustanovam. V številnih monarhičnih kneževskih državah v Italiji je bil vladar glavni pokrovitelj in pogosto so izdatno zapravljali, da bi se poveličevali: [[Milano]], [[Rimini]], [[Ferrara]], [[Urbino]] so primeri, vendar se nobena ni kosala z [[Medičejci]], potem ko so leta 1531 postali veliki vojvode Toskane in želeli promovirati svoj novi status. Potem ko so se papeži leta 1376 vrnili iz avignonskega ujetništva, je vedno obstajala določena stopnja papeškega pokroviteljstva, četudi le za grobnice, vendar se je to precej razlikovalo od posameznega papeža (kot je veljalo tudi za kneze). Razen dveh iz španske [[Rodbina Borgia|rodbine Borgia]] (nobeden nista bila velika pokrovitelja kiparstva) sta papeža od 1431 do 1503 izhajala iz severnoitalijanskih družin in sta bila nedvomno vajena sodobnega kiparstva. Julijsko leto 1450 je začelo program urbane prenove v Rimu, ki je vključeval uporabo posodabljanja ali restavriranja cerkva, vključno z njihovimi kipi, »kot setve, okoli katerih bi se lahko razvila obnova celih četrti mesta«.<ref>Seymour, 153–155, 154 quoted; Avery, 10</ref> Papeška skulptura za njihove palače in grobnice se je v 16. stoletju pod [[papež Julij II.|papežem Julijem II.]], [[papež Leon X.|Leonom X.]] in [[papež Klemen VII.|Klemenom VII.]], izjemno povečala; zadnja dva sta bila Medičejca. Ko se je protireformacija razvila, je postalo papeško pokroviteljstvo bolj spremenljivo. Kardinali so bili pogosto razkošni pokrovitelji, večinoma v Rimu in okolici.<ref>Seymour, 13; Olsen, 127, 129–138, 149; Avery, 10</ref> V času renesanse so se razvili okus in žepi nižjih članov elit, plemstva, patricijev in bogatih bankirjev ter trgovcev za umetnost v najnovejših slogih, ki so se širili vse nižje po družbeni lestvici. Okoli leta 1500 so bili ramenski doprsni kipi včasih »poceni spomeniki iz terakote, oblikovani iz odlitka posmrtne maske, ki je bila dodana navdušujoča na grobo modelirane prsi in ramena«. == Razvoj sloga == === Do 1400-ih === [[File:Pulpit - Baptistry - Pisa 2014 B.jpg|thumb|[[Nicola Pisano]], Prizor ''Rojstvo'' iz prižnice Krstilnice v Pisi, 1260]] Zlasti v 15. stoletju so imeli reliefi v nasprotju s plastiko v samostoječi obliki veliko večji delež likovne plastike kot pozneje. Sodobni gledalec je torej forme razmeroma nevajen in jo rad spregleda. Dokler ni bila izkopana ''Laocoönova skupina'' v središču Rima leta 1506, so bili najbolj dramatični in atletski položaji v znanih rimskih skulpturah natrpani reliefi na poznorimskih sarkofagih, medtem ko so bili znani kipi skoraj vsi dostojanstveni, a precej statični stoječi portreti.<ref>Clark, 219–221, 236–237; Avery, 181; Seymour, 8</ref> Nicola Pisano (aktiven ok. 1240-ta do 1278) je bil vodilni kipar tega, kar je [[Erwin Panofsky]] imenoval »klasicizirajoča protorenesansa«. Njegova glavna dela so bili kompleti reliefov, zlasti tisti na velikih dvignjenih prižnicah [[Krstilnica v Pisi|krstilnice v Pisi]] (iz leta 1260) in [[Sienska stolnica|Sienski stolnici]]. Imel je veliko delavnico, vključno s svojim sinom Giovannijem Pisanom. Številne skulpture na vodnjaku [[Fontana Maggiore]] v Perugii (1277–1278) je verjetno oblikoval Nicola, vendar jih je večinoma izklesal. Večje plošče prikazujejo natrpane prizore, včasih združujejo več prizorov v eni sami kompoziciji, na primer ''Oznanjenje'' in ''Kristusovo rojstvo'' v krstilnici v Pisi; večina upodobitev v tem obdobju bi prikazovala dva prizora v različnih predelih. Pisanova mladost v rodni Apuliji na skrajnem jugu Italije je minila, ko je vladal Friderik II., cesar Svetega rimskega cesarstva in večinoma živel tam ter spodbujal rimski preporod v umetnosti. Pisano je bil očitno pod vplivom študija starorimskih sarkofagov.<ref>Hartt, 51–58; Avery, 11–18; White, 74–91; Osborne, 876–877</ref> [[File:Duomo Mandorla 11 (cropped).JPG|thumb|Glavni relief ''Vnebovzetje'', Porta di Mandorla, Firenška stolnica, [[Nanni di Banco]]]] Nicolov sin [[Giovanni Pisano]] je prevzel očetovo delavnico v 1280-ih letih in je bil veliko bolj dovzeten za gotski slog kot njegov oče. V naslednjem stoletju so bili gotski in klasični vplivi skupaj najdeni v številnih velikih delih, ki so si včasih nasprotovala. Do leta 1380 se je v več delih Italije pojavilo »močno gibanje«, ki je postavilo temelje za sloge naslednjega stoletja. Toda 1390-ta je bil tudi »v Toskani vrhunec gotskega vala« v [[mednarodna gotika|mednarodnem gotskem slogu]]; velika »Porta della Mandorla« v Firenški stolnici, ki jo je sponzoriral ''Arte della Lana'' ali ceh tkalcev volne, ki so ga mnogi kiparji podprli, prikazuje to kompleksno sliko. [[File:Lorenzo ghiberti e aiuti, porta nord del battistero di firenze, 01.JPG|thumb|Severna vrata Firenškega baptisterija, [[Lorenzo Ghiberti]] in delavnica, 1401 do po 1415]] === Od 1400-ih dalje === ==== Vrata Firenške krstilnice ==== Pozimi leta 1400–1401 je ''Arte di Calimala'' ali ceh trgovcev s tkaninami objavil natečaj za načrte za nov par bronastih vrat za vzhodno stran Firenškega baptisterija (zdaj premaknjene na severno stran), in zanj plačevali. Eden od dejavnikov časovne razporeditve je morda bil napredek na skulpturi stolnice, ki ga je plačal konkurenčni ceh. Tekmovanje je bilo nenavadno, a komisija je bila izjemno ugledna. Iz številnih prijav je bil izbran ožji izbor sedmih kiparjev, vsi Toskanci, ne pa vsi Florentinci. Vrata naj bi imela tipičen format 28 figurativnih plošč v bronu, sedem vrst v dveh stolpcih na vsakih vratih. Ožji izbor je bil naprošen, naj zagotovi modele za reliefno ploščo v okvirju s štirilistom, ki je bil dobavljen, in se ujema s tistimi na obstoječih južnih vratih Andree Pisana (začetek leta 1329). Tema je bila ''Izakovo žrtvovanje'' (v resnici nikoli uporabljena, saj je bil program spremenjen tako, da prikazuje samo novozavezne teme). Žirijo je sestavljalo 34, večina umetnikov. Zelo nepričakovano je bil za zmagovalca razglašen Lorenzo Ghiberti, takrat star le 22 let.<ref>Seymour, 36–46; Avery, 33–40; Hartt, 158–161; Olsen, 41–45</ref> Ohranjena sta dva poskusna reliefa, Ghibertijev in drugouvrščeni [[Filippo Brunelleschi]], prav tako v svojih zgodnjih 20-ih. Žirija se je zelo težko odločila med njima in je predlagala sodelovanje, a je Brunelleschi to odklonil in se po tem porazu vse bolj posvečal arhitekturi. Odločitev je bila ostra in spor je dolga leta povzročal slabe občutke. Obe kompoziciji sta odsevali zavest o najnovejših florentinskih slogih, antičnem kiparstvu in severni mednarodni gotiki; izbira nikakor ni bila med novimi in starimi slogi. Ghibertijeve figure so bolj učinkovito povezane s pokrajinskim ozadjem. Pri Ghibertiju je »razpoloženje veliko bolj nežno« kot Brunelleschijeva »ostra, stoična interpretacija«. Ghibertijev Izak je bil idealiziran akt z »namigom ganljivo nemega in otroškega junaštva pred nerazložljivo pogubo«, opisan tudi kot »prvi resnično renesančni akt; v njem sta naturalizem in klasicizem pomešana in sublimirano z novo vizijo tega, kaj je človeško bitje lahko«.<ref>Hartt, 159</ref> Ghiberti je moral ustanoviti livarno in razširiti svojo delavnico, ki je štela približno 25 ljudi, vključno z Donatellom, [[Michelozzo]]m, [[Paolo Uccello|Paolom Uccellom]] in [[Masolino]]m. Prva vrata so obesili šele leta 1424, naslednje leto pa je ceh od njega naročil nadaljnji komplet, tako imenovana ''Vrata Paradiža'' (po Michelangelovi pripombi). Tokrat ni bilo tekmovanja, je pa pred začetkom dela nastal nekajletni presledek; Zdi se, da so bili vsi glavni ulitki narejeni leta 1436, vendar niso bili dokončani do leta 1452. Tokrat je le deset, večjih, glavnih plošč, pet visokih na vsakih vratih. So kvadratne in v celoti, namesto delno pozlačene. Figure niso nič večje, temveč so postavljene v perspektivne krajine ali mestne krajine. Različni nivoji reliefa so mojstrsko uporabljeni za koncentracijo gledalčevega pogleda na najpomembnejše elemente. <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Brunelleschi, sacrificio di Isacco.JPG|''Žrtvovanje Izaka'', Brunelleschijeva poskusna kompozicija za severna vrata natečaja za krstilnico v Firencah, 1401 Image:Ghiberticompetition.jpg|'' Žrtvovanje Izaka '', Ghibertijeva zmagovalna kompozicija na natečaju 1401 Image:Paradies tuer florenz.jpg|''Vrata Paradiža'', Baptisterij, Firence, vrata ''in situ'' so reprodukcija File:Lorenzo Ghiberti, Adam and Eve300.jpg|''Adam in Eva'', iz ''Vrat Paradiža'' File:Abraham (Gates of Paradise) 01.JPG| Pogled pod kotom na ploščo z zgodbo o Abrahamu pred ''Vrati Paradiža'' </gallery> ==== Donatello ==== [[File:Donatello - The Ascension with Christ giving the Keys to St. Peter - 1428-32.jpg|thumb|''Vnebohod s Kristusom, ki daje ključe sv. Petru'', 1428–1430, v tipičnem zelo nizkem reliefu.<ref>[https://artsandculture.google.com/asset/the-ascension-with-christ-giving-the-keys-to-st-peter/AwH2vpgxoVlPPQ google culture page]</ref>]] Donatello, »najvplivnejši posamezni umetnik 15. stoletja«, je okoli leta 1408 začel prejemati pomembna naročila, večinoma v marmorju, do leta 1411 pa je bil njegov ''sveti Marko'' naročen za Orsanmichele. Naslednjega pol stoletja je bil najpomembnejši in najiznajdljivejši kipar v Italiji, ki je dozorel renesančni slog. Njegovo delo je bilo vedno močno izraženo s čustvi, v različnih razpoloženjih, v njegovih zadnjih letih pa je to pogosto postalo bolj intenzivno. Razvil je slog zelo plitvega in občutljivega reliefa, imenovanega ''stiacciato'', obenem pa je blestel tudi pri kipih, vključno z zahtevnim prvim bronastim konjeniškim. Njegov drugi, bronasti, ''David'' je zasluženo ena najslavnejših skulptur tega obdobja in prvi prostostoječi goli kip renesanse. ''David'', svetopisemski morilec velikanov, je bil simbol Firenc, Verrocchiov bron pa je bil še eno Medičejsko naročilo v 1470-ih, ki mu je sledil znameniti Michelangelov marmorni kip v začetku naslednjega stoletja. Donatello je preživel približno tri leta v Rimu (1430–33) s svojim sodelavcem Michelozzom, bolj znanim kot arhitektom. To je poglobilo njegovo razumevanje klasičnega sloga. Leta 1443 je zapustil Firence in odšel v Padovo, za ''konjeniški kip Gattamelata'', kjer je ustanovil tradicijo litja v bron. Odsoten je bil deset let, v tem času pa se je začel razvijati njegov ostrejši končni slog. <gallery widths="160px" heights="200px"> File:Donatello, san giorgio 01.2.JPG|''[[Sveti Jurij (Donatello)|Sveti Jurij]]'', marmor, za [[Orsanmichele]], 1415–17 File:Florenz - Bargello 2014-08-09r.jpg|Bronast ''[[David (Donatello)|David]]'' (1440s?), Museo Nazionale del Bargello, Firence, v.158&nbsp;cm File:Bode Donatello.JPG|''[[Madona z otrokom s štirimi kerubi]]'', terakota, izvirno barvno File:Donatello, maria maddalena 03.JPG|''[[Spokornica Magdalena (Donatello)| Spokornica Magdalena]]'', les, c. 1455 </gallery> ==== Sredina stoletja ==== [[File:Firenze aka Florence, Italy (28328687018).jpg|thumb|left|''[[David (Verrocchio)|David]]'', [[Andrea del Verrocchio]], 1470-ta]] Od približno 1430 do 1480 je bilo izjemno število pomembnih kiparjev, ki so delali v osebnih variacijah sloga, ki so ga vzpostavili Ghiberti, Donatello in drugi. Charles Avery opisuje kot »dva različna kiparska načina iz sredine stoletja, 'sladki stil' Ghibertija in brutalni ekspresionizem Donatella«, pri čemer ugotavlja, da je Verrocchio »sposoben združiti« oba.<ref>Avery, 143</ref> Prvo dokumentirano delo Luce della Robbia je pevska galerija ali ''cantoria'' v Firenški stolnici (1431–38) z reliefi otrok. Ko se je Donatello vrnil iz Rima, so mu naročili, da naredi primerljivo (1433–40). Po besedah Roberte Olsen, »medtem ko Lucine izjemno sladke, prefinjene figure ustvarjajo idealno razpoloženje, so Donatellovi svobodno ekspresivni putti nesramni. So nenavadni debelušni angeli ... Nasprotno pa so Lucove zadržane figure ... lahko portreti pravih otrok. Njegov aluzije na antiko so prikrite, medtem ko so Donatellove odkrite.« <ref>Olsen, 78–79; Seymour, 92–97; Levey, 147-150+</ref> Ker Donatello ni bil v Padovi od leta 1443 do 1453, je »sladki slog« prevladoval v firenškem kiparstvu naslednjih 25 let, s starejšim Luco della Robbia, bratoma Bernardom in Antoniom Rossellinom, ki se jim je pozneje pridružil Andrea del Verrocchio kot vodilne osebnosti. Poleg že omenjenih je Desiderio da Settignano (um. 1464, sredi tridesetih let) manj splošno znan, saj je umrl zelo mlad, veliko njegovih del pa je sorazmerno majhnih verskih reliefov, ki jih zaznamujeta »delikatnost« in »ekstremnost«. Izdelal je tudi več portretov otrok. Učenec je bil verjetno neidentificirani ''mojster marmornih Madon'', ki je nadaljeval v njegovem slogu v naslednji generaciji. [[Tempio Malatestiano]] v [[Rimini]]ju je oblikoval [[Leone Battista Alberti]], vodilni umetnostni teoretik tistega časa, za Sigismonda Malatesta, mestnega vladarja, ki je bil tudi poveljnik papeške vojske, preden je postal »edina živa oseba, ki jo je papež javno poslal v pekel« (leta 1460). Nikoli ni bila dokončana, kot je bilo načrtovano, vendar ostaja izjemno pomembna arhitekturno, pa tudi notranjost ima »najbogatejšo kiparsko dekoracijo katere koli renesančne stavbe« do leta 1449, ko je bila dodana prva skulptura. Znotraj in zunaj je skulptura v dokaj nizkem reliefu, v pasovih, ki potekajo navpično ali vodoravno na številnih površinah. Tematika je bila včasih inovativna, s temami reliefov se kapele zdaj imenujejo po ''Igrajočih se otrocih'', ''Planetih'' in ''Umetnostih in znanostih''. Glavna odgovorna delavnica je bila delavnica [[Agostino di Duccio|Agostina di Duccia]]; drug je morda delil delo, morda Matteo de' Pasti.<ref>Seymour, 129–134, 129 quoted; Olsen, 129–131</ref> <gallery widths="200px" heights="170px"> File:Cantoria di luca della robbia 01.JPG|[[Luca della Robbia]], ''cantoria'', sedaj v muzeju Firenške stolnice File:Cantoria Della Robbia OPA Florence 6.jpg|Detajl ''cantoria'' File:Donatello, cantoria, dett., 05.JPG|Detajl Donatellove ''cantoria'' File:Desiderio da settignano, gesù bambino e san giovannino, tondo arconati visconti 1455-1457.JPG|Desiderio da Settignano, '' Jezus in Janez Krstnik '', 1455–57 File:Cappella delle arti liberali, arti di agostino di duccio 10 filosofia 3.jpg|'' Filozofija'', iz Tempio Malatestiano, Rimini </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Avery, Charles, Florentine Renaissance Sculpture, 1970, John Murray Publishing, ISBN 0719519322 *Campbell, Steven J., "Artistic geographies", Chapter 1 of The Cambridge Companion to the Italian Renaissance, ed. Michael Wyatt, 2014, Cambridge University Press, ISBN 9780521876063, 0521876060, google books *Chadwick, Whitney, Women, Art, and Society, 2002 (3rd ed.), Thames and Hudson, ISBN 9780500203545 *Clark, Kenneth, The Nude, A Study in Ideal Form, orig. 1949, various edns, page refs from Pelican edn of 1960 *Hartt, Frederick, History of Italian Renaissance Art, (2nd edn.)1987, Thames & Hudson (US Harry N Abrams), ISBN 0500235104 *Kemp, Martin, Leonardo Da Vinci: The Marvellous Works of Nature and Man, 2006, Oxford University Press, ISBN 9780199207787 *Levey, Michael; Florence, A Portrait, Jonathan Cape, 1996, ISBN 0712673105 *"NGA": "Italian Renaissance Learning Resources", National Gallery of Art/Oxford Art Online *Olson, Roberta J.M., Italian Renaissance Sculpture, 1992, Thames & Hudson (World of Art), ISBN 0500202531 *Osborne, Harold (ed), The Oxford Companion to Art, 1970, OUP, ISBN 019866107X *Seymour, Charles Jr., Sculpture in Italy, 1400–1500, 1966, Penguin (Pelican History of Art) *Shearman, John. Mannerism, 1967, Pelican, London, ISBN 0140208089 *Strong, Roy, Feast: A History of Grand Eating, 2002, Jonathan Cape, ISBN 0224061380 *Trevor-Roper, Hugh; Princes and Artists, Patronage and Ideology at Four Habsburg Courts 1517–1633, Thames & Hudson, London, 1976, ISBN 0500232326 *White, John. Art and Architecture in Italy, 1250 to 1400, Penguin Books, 1966, 2nd edn 1987 (now Yale History of Art series). ISBN 0140561285 *Wilson, Carolyn C., Renaissance Small Bronze Sculpture and Associated Decorative Arts, 1983, National Gallery of Art (Washington), ISBN 0894680676 == Zunanje povezave == {{commons category|Italian Renaissance sculptures}} [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Italijanska umetnost]] mtop0w03us0ejkb5wsl6he6w5yd15ua 828 521831 5725942 2022-07-31T11:59:38Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: local CountryData = require('Module:CountryData') local pages = {'Bolivija', 'El_Salvador', 'Etiopija', 'Gvatemala', 'Irak', 'Libanon', 'Mjanmar', 'Severna_Koreja', 'Severna_Irska', 'Sirija', 'Trinidad_in_Tobago', 'Uganda'} local p = { data = {} } local frame = mw.getCurrentFrame() for _,v in ipairs(pages) do p.data[v] = CountryData.gettable(frame, v, {}) end return p Scribunto text/plain local CountryData = require('Module:CountryData') local pages = {'Bolivija', 'El_Salvador', 'Etiopija', 'Gvatemala', 'Irak', 'Libanon', 'Mjanmar', 'Severna_Koreja', 'Severna_Irska', 'Sirija', 'Trinidad_in_Tobago', 'Uganda'} local p = { data = {} } local frame = mw.getCurrentFrame() for _,v in ipairs(pages) do p.data[v] = CountryData.gettable(frame, v, {}) end return p 6men24lf1di3ts8hlkpfzoyt5w63za1 10 521832 5725944 2022-07-31T12:00:59Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: <includeonly><templatestyles src="Predloga:Static row numbers/styles.css" /></includeonly><noinclude> {{Documentation}}</noinclude> wikitext text/x-wiki <includeonly><templatestyles src="Predloga:Static row numbers/styles.css" /></includeonly><noinclude> {{Documentation}}</noinclude> sc7rkynu20xapprmpifxr8a2f1esrbx 5725945 5725944 2022-07-31T12:01:32Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Predloga:Srn]] na [[Predloga:Static row numbers]] wikitext text/x-wiki <includeonly><templatestyles src="Predloga:Static row numbers/styles.css" /></includeonly><noinclude> {{Documentation}}</noinclude> sc7rkynu20xapprmpifxr8a2f1esrbx 10 521833 5725946 2022-07-31T12:01:32Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Predloga:Srn]] na [[Predloga:Static row numbers]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Static row numbers]] lojgz5n559ay1nh11ikhuvct5f3xodj 10 521834 5725947 2022-07-31T12:03:40Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} <!-- Add categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> {{tsh|srn}}{{Uses TemplateStyles|Predloga:Static row numbers/styles.css}} Template to automatically add row numbers to sortable tables. The row numbers will not be sorted when columns of data are sorted. A possible note to add above a table: <code>{{tlx|noprint|<nowiki>'''''Row numbers''' are static. Other columns are sortable. This allows ranking of... wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Add categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> {{tsh|srn}}{{Uses TemplateStyles|Predloga:Static row numbers/styles.css}} Template to automatically add row numbers to sortable tables. The row numbers will not be sorted when columns of data are sorted. A possible note to add above a table: <code>{{tlx|noprint|<nowiki>'''''Row numbers''' are static. Other columns are sortable. This allows ranking of any column.''</nowiki>}}</code> These templates work together and make table formatting fast: *{{tl|Static row numbers table}} *{{tl|Static row numbers header}} *{{tl|Static row numbers arrows}} *{{tl|Static row numbers total}} Some are used together here: [[List of U.S. states and territories by incarceration and correctional supervision rate]] __TOC__ == Usage with <code>wikitable</code> and <code>sortable</code> == Place template before table where the automatic row numbers are required. Add class <code>static-row-numbers</code> to the table wikitext, as in the following example. It adds an unsorted column of row numbers. {| style="border:solid 1px;" |+ With <code>wikitable</code> and <code>sortable</code> |- | {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} | <syntaxhighlight lang=text highlight=1-2> {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} </syntaxhighlight> |} == Usage with <code>sortable</code> == {| style="border:solid 1px;" |+ With <code>sortable</code> |- | {{Static row numbers}} {| class="sortable static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} | <syntaxhighlight lang=text highlight=1-2> {{Static row numbers}} {| class="sortable static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} </syntaxhighlight> |} == Usage with no other classes == While designed to provide a static row number for sortable tables, it can be used just to add an automatic row number to plain tables. {| style="border:solid 1px;" |+ With no other classes |- | {{Static row numbers}} {| class="static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} | <syntaxhighlight lang=text highlight=1-2> {{Static row numbers}} {| class="static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} </syntaxhighlight> |} == Using <code>static-row-header-text</code> to add a "No." column header == This adds a '''"No."''' as the row number column header. Add '''''class=static-row-header-text''''' to the top line of the table wikitext. It does not work with {{tl|Static row numbers table}}. {| style="border:solid 1px;" |+ With <code>static-row-header-text</code> to add a column header |- | {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-text" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} | <syntaxhighlight lang=text highlight=1-2> {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-text" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} </syntaxhighlight> |} == Using <code>static-row-header-hash</code> to add a hash ("#") column header == This adds a hash ("#") as the row number column header. {| style="border:solid 1px;" |+ With <code>static-row-header-hash</code> to add a column header |- | {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} | <syntaxhighlight lang=text highlight=1-2> {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Name !! Number !! Another Number |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |} </syntaxhighlight> |} == Marking additional header and footer rows with <code>static-row-header</code> == The class <code>static-row-header</code> is added to additional header rows (other than the first one). It prevents those header rows from having row numbers. It also prevents them from being sorted. It is important to add this class for consistent appearance in different Wikipedia skins and views. It is necessary for correct numbering in the minerva skin on mobile view which renders HTML tables differently. {| style="border:solid 1px;" |+ Marking additional header and footer rows with <code>static-row-header</code> |- | {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- class="static-row-header" ! !! (unit) !! (per capita) |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |- class="static-row-header" ! Totals !! 250 !! 3000 |} | <syntaxhighlight lang=text highlight=1-2,4,16> {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- class="static-row-header" ! !! (unit) !! (per capita) |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |- class="static-row-header" ! Totals !! 250 !! 3000 |} </syntaxhighlight> |} == Marking footer or header rows that also contain data cells (non-header cells) == To prevent them from sorting <code>class=sorttop</code> or <code>class=sortbottom</code> must also be added. For an example of header rows like this see [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=COVID-19_pandemic_deaths&oldid=1038165297#2021 this version] of the 2021 table in [[COVID-19 pandemic deaths#2021|this list article]]. {| style="border:solid 1px;" |+ Marking footer or header rows that also contain data cells (non-header cells) |- | {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- class="static-row-header" ! !! (unit) !! (per capita) |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |- class="sortbottom static-row-header" ! Totals || 250 || 3000 |} | <syntaxhighlight lang=text highlight=1-2,4,16> {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers" ! Name !! Number !! Another Number |- class="static-row-header" ! !! (unit) !! (per capita) |- | A || 10 || 1000 |- | B || 50 || 800 |- | C || 100 || 150 |- | D || 20 || 700 |- | E || 70 || 350 |- class="sortbottom static-row-header" ! Totals || 250 || 3000 |} </syntaxhighlight> |} == White background for data cells == Add <code>class=srn-white-background</code> to the top line of the table wikitext. It can be used on tables with inline cell or row background colors. Neither are affected by this class. This class is unnecessary if you are using this: *'''{{tl|Static row numbers table}}''' The class is incorporated into that template. {| style="border:solid 1px;" |+ White background for data cells |- |{{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers srn-white-background" |- ! 1 !! 2 !! 3 |- | 1-1 || 2-1 || 3-1 |- | 1-2 || 2-2 || 3-2 |} | |<syntaxhighlight lang=text highlight=1-2> {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers srn-white-background" |- ! 1 !! 2 !! 3 |- | 1-1 || 2-1 || 3-1 |- | 1-2 || 2-2 || 3-2 |} </syntaxhighlight> |} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> }} [[Kategorija:Predloge za tabele in stolpce]]</includeonly> 9lfoxvxn10x61bnzoffepo3qnzzqdcw 10 521835 5725948 2022-07-31T12:04:12Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: /* {{pp-template}} */ table.static-row-numbers { counter-reset: rowNumber; } body.skin-minerva .static-row-numbers2.sortable { counter-reset: rowNumber -1; } body.skin-minerva .static-row-numbers2.sortable.static-row-header-two { counter-reset: rowNumber -2; } table.static-row-numbers tr::before { display: table-cell; padding-right: 0.5em; text-align: right; } table.static-row-numbers tr::before { content: ""; } .static-row-numbers-skip { counter-incre... sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ table.static-row-numbers { counter-reset: rowNumber; } body.skin-minerva .static-row-numbers2.sortable { counter-reset: rowNumber -1; } body.skin-minerva .static-row-numbers2.sortable.static-row-header-two { counter-reset: rowNumber -2; } table.static-row-numbers tr::before { display: table-cell; padding-right: 0.5em; text-align: right; } table.static-row-numbers tr::before { content: ""; } .static-row-numbers-skip { counter-increment: rowNumber; } table.static-row-numbers.sortable tbody tr:not(.static-row-header):not(.static-row-numbers-norank)::before, table.static-row-numbers:not(.sortable) tbody tr:not(:first-child):not(.static-row-header):not(.static-row-numbers-norank)::before { counter-increment: rowNumber; content: counter(rowNumber); padding-right: 0.5em; padding-left: 0.5em; vertical-align: inherit; } /* table.static-row-numbers.sortable thead tr::before, table.static-row-numbers tr.static-row-header::before, body.skin-minerva .static-row-numbers tbody tr:first-child::before, table.static-row-numbers:not(.sortable) tbody tr:first-child::before, body.skin-minerva .static-row-numbers.static-row-header-two tbody tr:nth-child(2)::before, table.static-row-numbers.static-row-header-two:not(.sortable) tbody tr:nth-child(2)::before { content: ""; }*/ .static-row-header-text thead tr::before { content: "No."; padding-right: 0.5em; padding-left: 0.5em; font-weight: bold; } .static-row-header-hash thead tr::before { content: "#"; padding-right: 0.5em; padding-left: 0.5em; font-weight: bold; } .static-row-header-row thead tr::before { content: "Row"; padding-right: 0.5em; padding-left: 0.5em; font-weight: bold; } .static-row-numbers.wikitable tr::before { background-color: #eaecf0; vertical-align: middle; } body:not(.skin-minerva) .static-row-numbers.mw-datatable:not(.wikitable) tr::before { background-color: #eaeeff; } table.static-row-numbers.wikitable tbody tr:not(.static-row-header)::before , body:not(.skin-minerva) .static-row-numbers.mw-datatable:not(.wikitable) tbody tr::before { border: 1px solid #a2a9b1; } .static-row-numbers-period2 tbody tr::before { content: counter(rowNumber) "."; } .srn-white-background { background: #fff; } .static-row-numbers tr:hover { background: #eaf3ff; } eb2iql6emqtlx5hrtueombd37a6bktv 10 521836 5725950 2022-07-31T12:05:35Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: class="static-row-header {{{class|}}}" style="text-align:center;vertical-align:bottom;{{{style|}}}"<noinclude>{{doc}}</noinclude> wikitext text/x-wiki class="static-row-header {{{class|}}}" style="text-align:center;vertical-align:bottom;{{{style|}}}"<noinclude>{{doc}}</noinclude> lggm3tpd4z904q3yac7xo76csjw5khz 5725951 5725950 2022-07-31T12:05:55Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Predloga:Srn header]] na [[Predloga:Static row numbers header]] wikitext text/x-wiki class="static-row-header {{{class|}}}" style="text-align:center;vertical-align:bottom;{{{style|}}}"<noinclude>{{doc}}</noinclude> lggm3tpd4z904q3yac7xo76csjw5khz 10 521837 5725952 2022-07-31T12:05:55Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Predloga:Srn header]] na [[Predloga:Static row numbers header]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Static row numbers header]] 63mk8dvy9blun6ky5opul71mjndfyau 10 521838 5725954 2022-07-31T12:06:39Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} {{tsh|srn header}} <!-- Add categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> == Usage == This works with [[Template:Static row numbers]]. It prevents row numbers from being added to the left of certain rows. Place it after <nowiki>|-</nowiki> == Static data rows == There are a few tables with '''static data rows''' that can't use this template. See the '''2021 table''' in '''[https://en.wikipedia.org/w/i... wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{tsh|srn header}} <!-- Add categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> == Usage == This works with [[Template:Static row numbers]]. It prevents row numbers from being added to the left of certain rows. Place it after <nowiki>|-</nowiki> == Static data rows == There are a few tables with '''static data rows''' that can't use this template. See the '''2021 table''' in '''[https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=COVID-19_pandemic_deaths&oldid=1027414756 this version]''' of '''[[COVID-19 pandemic deaths#2021]].''' Those static rows at the top under the main header row are rows of data. To maintain right text alignment in those data cells then simply use '''''class=static-row-header''''' It can be combined with '''''class=sorttop''''' to keep those rows from sorting. :'''''class="sorttop static-row-header"''''' <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> }}</includeonly> t7xcw27jir8uzi2xxnh88jpjiqhv0sy 10 521839 5725955 2022-07-31T12:07:18Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: class="wikitable {{{sort|sortable}}} static-row-numbers plainrowheaders srn-white-background {{{class|}}}" border=1 style="text-align:{{{text-align|right}}};{{{style|}}}"<noinclude>{{documentation}}</noinclude> wikitext text/x-wiki class="wikitable {{{sort|sortable}}} static-row-numbers plainrowheaders srn-white-background {{{class|}}}" border=1 style="text-align:{{{text-align|right}}};{{{style|}}}"<noinclude>{{documentation}}</noinclude> enewy6l5ve3xhg2hgqkkzknfbs60w9t 5725956 5725955 2022-07-31T12:07:32Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Predloga:Srn table]] na [[Predloga:Static row numbers table]] wikitext text/x-wiki class="wikitable {{{sort|sortable}}} static-row-numbers plainrowheaders srn-white-background {{{class|}}}" border=1 style="text-align:{{{text-align|right}}};{{{style|}}}"<noinclude>{{documentation}}</noinclude> enewy6l5ve3xhg2hgqkkzknfbs60w9t 10 521840 5725957 2022-07-31T12:07:32Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Predloga:Srn table]] na [[Predloga:Static row numbers table]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Static row numbers table]] o9v4yc9vt6vexftf05klbjwa9u70yyd 10 521841 5725958 2022-07-31T12:08:04Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} {{tsh|srn table}} Simple boilerplate template to format statistical tables. It works with [[Template:Static row numbers]], and makes formatting the table easier. It can be used on tables with inline cell or row background colors. Neither are affected by this template. Add <code><nowiki>{{Static row numbers table}}</nowiki></code> to the top line of the table wikitext of a table using <code><nowiki>{{Static row numbers}}</nowiki></code> <pr... wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{tsh|srn table}} Simple boilerplate template to format statistical tables. It works with [[Template:Static row numbers]], and makes formatting the table easier. It can be used on tables with inline cell or row background colors. Neither are affected by this template. Add <code><nowiki>{{Static row numbers table}}</nowiki></code> to the top line of the table wikitext of a table using <code><nowiki>{{Static row numbers}}</nowiki></code> <pre> {{Static row numbers}} {| {{Static row numbers table}} </pre> ju0fqcssx1w1mc6v3rals7vgc6bsrqm 10 521842 5725960 2022-07-31T12:08:37Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: class="static-row-header {{{class|}}}" style="font-weight:bold;{{{style|}}}"<noinclude>{{doc}}</noinclude> wikitext text/x-wiki class="static-row-header {{{class|}}}" style="font-weight:bold;{{{style|}}}"<noinclude>{{doc}}</noinclude> igh8vbebwbq8t3y3f4ndicsh64cb8w6 5725961 5725960 2022-07-31T12:08:54Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Predloga:Srn total]] na [[Predloga:Tatic row numbers total]] wikitext text/x-wiki class="static-row-header {{{class|}}}" style="font-weight:bold;{{{style|}}}"<noinclude>{{doc}}</noinclude> igh8vbebwbq8t3y3f4ndicsh64cb8w6 5725964 5725961 2022-07-31T12:09:32Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Tatic row numbers total]] na [[Predloga:Static row numbers total]] brez preusmeritve wikitext text/x-wiki class="static-row-header {{{class|}}}" style="font-weight:bold;{{{style|}}}"<noinclude>{{doc}}</noinclude> igh8vbebwbq8t3y3f4ndicsh64cb8w6 10 521843 5725962 2022-07-31T12:08:54Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Predloga:Srn total]] na [[Predloga:Tatic row numbers total]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Tatic row numbers total]] nj12lr6henn84zh8hd31fw6v86fa7lv 5725963 5725962 2022-07-31T12:09:19Z Pinky sl 2932 Spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Predloga:Tatic row numbers total]] na [[Predloga:Static row numbers total]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Static row numbers total]] 3o9ksisbd9u413tz91qlobll8wjfy51 0 521844 5725982 2022-07-31T12:42:39Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki '''Della Robbia''' je priimek. Znamenite osebe s priimkom so: *[[Luca della Robbia]] (1400–1481), italijanski kipar *[[Andrea della Robbia]] (1435–1525), italijanski kipar, nečak Luce *[[Giovanni della Robbia]] (1469–1529), sin Andrea *[[Girolamo della Robbia]] (1488–1566), sin Andrea {{surname|della Robbia}} [[Kategorija:Razločitve osebnih imen]] 20nskuoipwzo5k8ol48rq7060d6osyl 0 521845 5725984 2022-07-31T12:52:08Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1077868757|Belligerent]]« wikitext text/x-wiki '''Vojskujoča se stran''' je posameznik, skupina, država ali drug subjekt, ki deluje sovražno, kot je vpletenost v boj. Izraz izhaja iz latinskega ''bellum gerere'' ("vojskovati se").<ref>[[Present participle]] ''belligerent-'' (nominative singular ''belligerēns'').</ref> Uporaba takega pojma ne pomeni nujno, da je vojskujoča se država tudi agresor. V času [[Vojna|vojne]] lahko vojskujoče se države primerjamo z [[Nevtralnost|nevtralnimi državami]] in [[Nevojevalni|nevojskujočimi]] se državami. Vendar pa uporaba [[Vojno pravo|vojnih zakonov]] za nevtralne države in odgovornosti vojskujočih se držav ne vpliva na razlikovanje med nevtralnimi državami, nevtralnimi silami ali nevojskujočimi se stranmi''.<ref>Historian -> Timeline of U.S. Diplomatic History -> 1861-1865:The Blockade of Confederate Ports, 1861-1865], U.S. State Department. "Following the U.S. announcement of its intention to establish an official blockade of Confederate ports, foreign governments began to recognize the Confederacy as a belligerent in the Civil War. Great Britain granted belligerent status on May 13, 1861, Spain on June 17, and Brazil on August 1. Other foreign governments issued statements of neutrality."</ref><ref name="Goldstein-63">Goldstein, Erik; McKercher, B. J. C. ''Power and stability: British foreign policy, 1865-1965'', Routledge, 2003 {{ISBN|0-7146-8442-2}}, {{ISBN|978-0-7146-8442-0}}. [https://books.google.com/books?id=48EQZ8vM0-UC&pg=PA63&dq=confederacy+belligerants+foreign+ports p. 63]</ref>'' == Vojskujoča se stran == "Vojskujoča se stran" je izraz v [[Mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] za označevanje statusa dveh ali več entitet, na splošno [[Suverenost|suverenih]] držav, ki sodelujejo v [[Vojna|vojni]]. Vojne pogosto potekajo z eno ali obema stranema v spopadu, ki se sklicujeta na pravico do samoobrambe po 51. členu [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine Združenih narodov]]<ref>[http://legal.un.org/repertory/art51.shtml Chapter VII — Action with respect to Threats to the Peace, Breaches of the Peace, and Acts of Aggression] United Nations website, 23 August 2016</ref> (kot je to storilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] leta 1982 pred začetkom [[Falklandska vojna|Falklandske vojne]]<ref>Daniel K. Gibran (1997). The Falklands War: Britain Versus the Past in the South Atlantic, McFarland, {{ISBN|0-7864-0406-X}}. [https://books.google.com/books?id=8Y63V3TfO6QC&pg=PA86&lpg=PA86&source=web&ots=oG7a6YJeb7&sig=4aTLo9ewO1HAenTX96sPwAh9AX8&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=6&ct=result p. 86]</ref>) oz. pod okriljem [[Varnostni svet ZN|resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov]] (kot je Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 678, ki je dala pravno pooblastilo za [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]]). [[Vojno stanje]] lahko obstaja tudi med eno ali več suverenimi državami na eni strani in uporniškimi silami, če so uporniške sile prepoznane kot vojskujoče se sile. V primeru upora proti ustanovljeni oblasti (na primer ZN-priznani oblasti) so sodelujoči v uporu prepoznani kot [[Upor (družbeno stanje)|uporniki]].<ref>[[Oxford English Dictionary]] second edition 1989 "insurgent B. n. One who rises in revolt against constituted authority; a rebel who is not recognized as a belligerent."</ref> Ob vzpostavitvi vojnega stanja med dvema entitetama so njuni odnosi določeni in urejeni z vojnimi zakoni.<ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Belligerency|volume=3}}</ref> == Glej tudi == * [[Borec]] * Sobojevništvo * Agresivna vojna == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Vojno pravo]] fsgxt8xaoo2cl8gnxzo23sa3pej22w4 5725987 5725984 2022-07-31T12:59:19Z A09090091 188929 np, tp wikitext text/x-wiki '''Vojskujoča se stran''' je posameznik, skupina, [[država]] ali drug subjekt, ki deluje sovražno, kot je vpletenost v boj. Izraz izhaja iz latinskega ''bellum gerere'' ("vojskovati se").<ref>[[Present participle]] ''belligerent-'' (nominative singular ''belligerēns'').</ref> Uporaba takega pojma ne pomeni nujno, da je vojskujoča se država tudi agresor. V času [[Vojna|vojne]] lahko vojskujoče se države primerjamo z [[Nevtralnost|nevtralnimi državami]] in [[Nevojevalni|nevojskujočimi]] se državami. Vendar pa uporaba [[Vojno pravo|vojnih zakonov]] za nevtralne države in odgovornosti vojskujočih se držav ne vpliva na razlikovanje med nevtralnimi državami, nevtralnimi silami ali nevojskujočimi se stranmi''.<ref>Historian -> Timeline of U.S. Diplomatic History -> 1861-1865:The Blockade of Confederate Ports, 1861-1865], U.S. State Department. "Following the U.S. announcement of its intention to establish an official blockade of Confederate ports, foreign governments began to recognize the Confederacy as a belligerent in the Civil War. Great Britain granted belligerent status on May 13, 1861, Spain on June 17, and Brazil on August 1. Other foreign governments issued statements of neutrality."</ref><ref name="Goldstein-63">Goldstein, Erik; McKercher, B. J. C. ''Power and stability: British foreign policy, 1865-1965'', Routledge, 2003 {{ISBN|0-7146-8442-2}}, {{ISBN|978-0-7146-8442-0}}. [https://books.google.com/books?id=48EQZ8vM0-UC&pg=PA63&dq=confederacy+belligerants+foreign+ports p. 63]</ref>'' == Vojskujoča se stran == »Vojskujoča se stran« je izraz v [[Mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] za označevanje statusa dveh ali več entitet, na splošno [[Suverenost|suverenih]] držav, ki sodelujejo v [[Vojna|vojni]]. Vojne pogosto potekajo z eno ali obema stranema v spopadu, ki se sklicujeta na pravico do samoobrambe po 51. členu [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine Združenih narodov]]<ref>[http://legal.un.org/repertory/art51.shtml Chapter VII — Action with respect to Threats to the Peace, Breaches of the Peace, and Acts of Aggression] United Nations website, 23 August 2016</ref> (kot je to storilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] leta 1982 pred začetkom [[Falklandska vojna|Falklandske vojne]]<ref>Daniel K. Gibran (1997). The Falklands War: Britain Versus the Past in the South Atlantic, McFarland, {{ISBN|0-7864-0406-X}}. [https://books.google.com/books?id=8Y63V3TfO6QC&pg=PA86&lpg=PA86&source=web&ots=oG7a6YJeb7&sig=4aTLo9ewO1HAenTX96sPwAh9AX8&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=6&ct=result p. 86]</ref>) oz. pod okriljem [[Varnostni svet ZN|resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov]] (kot je Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 678, ki je dala pravno pooblastilo za [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]]). [[Vojno stanje]] lahko obstaja tudi med eno ali več suverenimi državami na eni strani in uporniškimi silami, če so uporniške sile prepoznane kot vojskujoče se sile. V primeru upora proti ustanovljeni oblasti (na primer oblasti, ki so jo priznali ZN) so sodelujoči v uporu prepoznani kot [[Upor (družbeno stanje)|uporniki]].<ref>[[Oxford English Dictionary]] second edition 1989 "insurgent B. n. One who rises in revolt against constituted authority; a rebel who is not recognized as a belligerent."</ref> Ob vzpostavitvi vojnega stanja med dvema entitetama so njuni odnosi določeni in urejeni z vojnimi zakoni.<ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Belligerency|volume=3}}</ref> == Glej tudi == * [[Borec]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Vojno pravo]] pg90xwaz3vg41lvzmtlk4y18lpj3zxx 0 521846 5725986 2022-07-31T12:57:34Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1097589023|Diplomatic recognition]]« wikitext text/x-wiki '''Diplomatsko priznanje''' v [[Mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] je [[enostransko]] deklarativno politično dejanje države, ki priznava dejanje ali status druge države ali [[Vladavina|vladavine]], ki nadzira državo (lahko tudi priznano državo). Priznanje se lahko podeli [[De iure - de facto|''de facto'' ali ''de jure'']]. Priznanje je lahko namenska izjava vlade, ki priznava državo, ali pa je lahko implicirano iz dejanja priznanja, kot je sklenitev [[Mednarodna pogodba|pogodbe]] z drugo državo ali državni obisk. Priznanje ima lahko, ni pa nujno, domače in mednarodne pravne posledice. Če dovolj držav prizna določen subjekt kot državo, ima ta država pravico do članstva v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]], medtem ko lahko nekatere pogodbe zahtevajo soglasje vseh držav članic za pristop nove države k pogodbi. Glasovanje države v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]] za [[Članice Združenih narodov|članstvo]] druge države je implicitno priznanje države s strani države, ki tako glasuje, saj so članice ZN lahko le polno priznane države. Po drugi strani pa negativen glas za članstvo v ZN ne pomeni nujno nepriznavanja kandidatke kot države, saj se lahko za članstvo v ZN štejejo druga merila, zahteve ali posebne okoliščine. Podobno se lahko država odloči, da ne bo zaprosila za članstvo v ZN iz lastnih razlogov, kot je bilo v primeru [[Sveti sedež|Vatikana]], [[Švica]] pa ni bila članica do leta 2002 zaradi skrbi, da bi ohranila svojo [[Nevtralnost Švice|politiko nevtralnosti]]. Nepriznavanje posameznih dejanj države običajno ne vpliva na priznanje same države. Tako mednarodna zavrnitev [[Okupacija|okupacije]] določenega ozemlja s strani priznane države ne pomeni nepriznavanja same države niti zavrnitve zamenjane vlade. == Priznanje držav in vlad == Diplomatsko priznanje je treba razlikovati od formalnega priznanja držav ali njihovih vlad.<ref>See Stefan Talmon, Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile (Oxford: Clarendon Press, 1998) pages 1–4</ref> Nevzdrževanje dvostranskih diplomatskih odnosov ne pomeni, da se državi medsebojno ne priznavata ali obravnavata kot državi. Državi ni treba podeliti uradnega dvostranskega priznanja nobeni drugi državi, nekatere pa imajo splošno politiko tovrstnega početja, saj menijo, da je glasovanje za njeno članstvo v mednarodni organizaciji, kot so [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]], dejanje priznanja. Po mnenju nekaterih so države odgovorne, da za državo ne priznajo nobene entitete, ki je državne kvalifikacije pridobila s kršitvijo osnovnih načel [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine ZN]]: [[Varnostni svet ZN]] je v več primerih (Resolucija 216 (1965) in Resolucija 217 (1965) o Rodeziji; Resolucija 541 (1983) o [[Severni Ciper|Severnem Cipru]]; in Resolucija 787 (1992) o [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) so izdale resolucije iz poglavja VII (zavezujoče v mednarodnem pravu), ki so zanikale njihovo državnost in onemogočale priznanje. V svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča iz leta 2010 o razglasitvi neodvisnosti Kosova je [[Meddržavno sodišče|ICJ]] razsodilo, da "splošno mednarodno pravo ne vsebuje veljavne prepovedi razglasitev neodvisnosti."<ref>[http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf Accordance with International Law of the Unilateral Declaration of Independence in Respect of Kosovo, Advisory Opinion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100821055950/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf|date=2010-08-21}}, I.C.J. Reports 2010, p. 403, para. 84.</ref> Sodišče je skrbno opozorilo, "da je Varnostni svet v vseh teh primerih odločal o konkretnem položaju, ki je obstajal v času ob podajanju deklaracij neodvisnosti; njenimi nezakonitostmi ki niso izhajale iz enostranskega značaja teh izjav kot takih, temveč da so bile ali bi bile povezane z nezakonito uporabo sile ali drugimi hudimi kršitvami splošnega mednarodnega prava, zlasti tistih peremptorne narave (jus cogens). Varnostni svet v kontekstu Kosova ni nikoli zavzel tega stališča. Izjemna narava zgoraj naštetih resolucij po mnenju Sodišča potrjuje, da iz prakse Varnostnega sveta ni mogoče sklepati na splošno prepoved enostranskih razglasitev neodvisnosti.«<ref>ICJ Advisory Opinion of 22 July 2010, para. 81.</ref> Države lahko svoja pooblastila za priznanje izvajajo eksplicitno ali implicitno.<ref>See, e.g., Restatement (Third) Foreign Relations Law of the United States, American Law Institute Publishers, 1990, {{ISBN|0-314-30138-0}}, § 202 (Recognition or Acceptance of States), § 203 (Recognition or Acceptance of Governments); and § 204 (Recognition and Maintaining Diplomatic Relations).</ref> Priznanje vlade pomeni priznanje države, ki ji vlada, vendar tudi države s politiko uradnega priznavanja držav morda nimajo politike, ki bi enako storila glede vlad. [[Slika:Israel-Palestine_Diplomacy.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/52/Israel-Palestine_Diplomacy.svg/270px-Israel-Palestine_Diplomacy.svg.png|desno|sličica|270x270_pik|{{legend|#cdcd9c|Priznanje [[Izrael]]a kot [[Palestina|Palestine]]}}]] ''De facto'' priznanje držav namesto ''de jure'' je redko. Priznanje ''de jure'' je močnejše, medtem ko je priznanje ''de facto'' bolj pogojno in priznava le izvajanje vladavine nad ozemljem. Primer razlike je, ko je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ''de facto'' priznalo sovjetsko državo leta 1921, ''de jure'' pa šele leta 1924. Drug primer je država [[Izrael]] leta 1948, katere vlado so ''de facto'' takoj priznale [[Združene države Amerike|ZDA,]] tri dni kasneje pa ''de jure'' še [[Sovjetska zveza]]. Prav tako je [[Tajvan|Republika Kitajska]], splošno znana kot "[[Tajvan]]", na splošno priznana kot ''de facto'' neodvisna in suverena, vendar ''de jure'' ni splošno priznana zaradi zapletenega [[Politični status Tajvana|političnega statusa Tajvana]], povezanega z umikom priznanja Združenih narodov kot naklonjenost [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] leta 1971. Obnovitev priznanja vlade ob spremembi na običajen, ustaven način (kot so [[volitve]] ali [[referendum]]) ni potrebna, lahko pa je potrebna v primeru [[Državni udar|državnega udara]] ali [[Revolucija|revolucije]]. Priznanje nove vlade s strani drugih držav je lahko pomembno za njeno dolgoročno preživetje. Tako so [[Talibani|talibansko]] vlado [[Islamska država Afganistan|Islamske države Afganistan]], ki je trajala od leta 1996 do 2001, priznali le [[Pakistan]], [[Združeni arabski emirati]] in [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]], medtem ko jih je veliko več priznalo vlado odstavljenega predsednika Burhanudina Rabanija. [[Ozemljski spor|Spornega ozemlja]] [[Džamu in Kašmir]] pod nadzorom [[Indija|Indije]] ne priznavajo [[Pakistan]], [[Ljudska republika Kitajska]] in [[Turčija|Republika Turčija]]. Priznanje so lahko tudi druga dejanja, kot je obisk [[Vodja države|voditelja države]] ali podpis dvostranske pogodbe. Če je implicitno priznanje možno, lahko država čuti potrebo po izrecni razglasitvi, da dogodek ne pomeni priznanja, tako kot so Združene države leta 1988 začele svoj dialog s Palestinsko osvobodilno organizacijo. == Umaknitev priznanja == Država lahko po umiku iz vseh diplomatskih odnosov, kot so veleposlaništva in konzulati, z državo prekliče diplomatsko priznanje druge države ali preprosto zavrne sodelovanje s to drugo državo, in od druge države zahteva enako. Država bo imenovala [[Zaščitna moč|zaščitno silo]], ki bo zastopala njene interese v drugi državi. Doktrina nepriznavanja nezakonitih ali nemoralnih situacij, kot so ozemeljske pridobitve, dosežene s silo, se imenuje Stimsonova doktrina in je postala pomembnejša od [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], zlasti v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]], kjer je metoda za zagotavljanje skladnosti z mednarodnim pravom – na primer v primeru [[Rodezija|Rodezije]] leta 1965. Umik priznanja vlade je hujše dejanje neodobravanja kot prekinitev [[Diplomacija|diplomatskih odnosov]]. == Priznanje vlad == Poleg priznavanja drugih držav lahko države priznavajo tudi vlade držav. To je lahko problematično, zlasti ob nezakoniti menjavi vlade v [[Državni udar|državnem udaru]], ali ko obstoječa vlada ostane na oblasti s prirejanjem volitev. Države so nekoč uradno priznavale vlado države in državo samo, vendar mnoge ne sledijo več tej praksi;<ref>See for example, the oral arguments in the International Court of Justice case on Kosovo's declaration of independence. CR 2009/32, page 39 {{Navedi splet|url=http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|title=Archived copy|accessdate=2009-12-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110605052109/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|archivedate=2011-06-05}}</ref> čeprav je za ohranitev diplomatskih odnosov nujno, da obstaja vlada, s katero lahko sodelujejo v diplomatskih odnosih.<ref>Since the 1970s the [[United States Department of State]] has moved away from the practice of recognizing governments. See: [1977] Digest of U.S. Practice in International Law 19–21.</ref> Države, kot so [[Združene države Amerike|ZDA,]] na vprašanja o priznavanju vlad odgovarjajo z izjavo: "Vprašanja o priznanju se ne postavlja: vzdržujemo naše odnose z novo vlado."<ref>[1974] Digest of U.S. Practice in International Law at 13; [1975] Digest of U.S. Practice in International Law at 34.</ref> == Nepriznane države == Več svetovnih geopolitičnih entitet nima splošnega mednarodnega priznanja, vendar želijo biti priznane kot [[suverena država|suverene države]]. Stopnja ''dejanskega'' nadzora, ki jo imajo subjekti nad zahtevanimi ozemlji, je različna. Večina je podnacionalnih regij z lastno [[Etnična skupina|etnično]] ali [[nacionalna identiteta|nacionalno identiteto]], ki so se [[Separatizem|ločile]] od prvotne matične [[suverena država|države]]. Takšne države se običajno imenujejo "separatistične" države. Nekatere od teh entitet so pravzaprav notranji samoupravni [[Protektorat|protektorati]], ki uživajo vojaško zaščito in neformalno diplomatsko predstavništvo v tujini prek druge države, da preprečijo prisilno ponovno vključitev v svoje prvotne države. Upoštevajte, da se beseda "nadzor" na tem seznamu nanaša na ''nadzorovanje'' ''zasedenih'' območij, ne pa na ''zasedbe'' ''zahtevanega'' območja. Nepriznane države imajo lahko popoln nadzor nad zasedenim ozemljem (kot je [[Severni Ciper]]) ali le delni nadzor (kot je [[Zahodna Sahara]]). V prvem imajo ''de jure'' vlade majhen ali ničen vpliv na območja vladanja, medtem ko imajo v drugem različne stopnje nadzora in lahko lokalnim prebivalcem zagotavljajo bistvene storitve. == Druge vrste priznanj == Drugi elementi, ki jih je mogoče priznati, vključujejo [[Okupacija|okupacijo]] ali [[Aneksija|priključitev]] ozemlja ali vojne pravice strani v spopadu. Priznanje slednje ne pomeni priznanja države. Formalno priznanje bojujoče se strani, ki je dandanes redko, pomeni, da so strani v državljanski vojni ali drugem notranjem konfliktu "upravičene do odvzema pravic vojskovanja, s čimer se prizna, da ima uporniška skupina zadostne mednarodne kapacitet, da podpira položaj takih pravic in dolžnosti."<ref name="Solis">[[Gary D. Solis]], ''The Law of Armed Conflict: International Humanitarian Law in War'' (2d ed.: Cambridge University Press, 2016), p. 163.</ref> Razširitev pravic vojskovanja običajno opravijo druge države, ne pa vlada, ki se bori proti uporniški skupini.<ref name="Solis" /> Primeri priznanja vojskujočega se statusa vključujejo: * Leta 1823 je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] priznalo grške revolucionarje proti [[Osmansko cesarstvo|Otomanskemu cesarstvu]] kot vojskujoči se strani med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]].<ref>Roscoe Ralph Oglesby, ''Internal War and the Search for Normative Order'' (Martinus Nijhoff, 1971), p. 21.</ref> * Združeno kraljestvo je kmalu po izbruhu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] izdalo razglas o nevtralnosti, ki je " [[Konfederacija ameriških držav|konfederaciji]] tiho podelila status vojskujoče se države, pravico do sklepanja posojil in kupovanja zalog v nevtralnih državah ter uveljavljanja pravic do vojskovanja na [[mednarodne vode|odprtem morju]]." Druga pomembna pravica, ki je bila podeljena vojskujočim se stranem in je bila v tistem času ocenjena kot potencialno pomembna, je bila pravica do izdajanja markinskih pisem.<ref>Burrus M. Carnahan, ''Act of Justice: Lincoln's Emancipation Proclamation and the Law of War'' (University Press of Kentucky 2007), p. 50.</ref> Britanska razširitev definicije vojskujoče se strani do priznanja Konfederacije je močno razjezila in zaskrbela Združene države, ki so si močno in uspešno prizadevale preprečiti popolno diplomatsko priznanje.<ref name="OfficeHistorian" /> * Med [[nikaragovska revolucija|državljansko vojno v Nikaragvi]] je Andska skupina ([[Bolivija]], [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]] in [[Venezuela]]) »razglasila, da v [[Nikaragva|Nikaragvi]] obstaja 'stanje vojne' in da sile Sandinistične narodnoosvobodilne fronte (FSLN) predstavljajo 'legitimno vojsko.'<ref name="VonGlahn">Gerhard von Glahn & James Larry Taulbee, ''Law Among Nations: An Introduction to Public International Law'', 11th ed. (Taylor & Francis, 2017), p. 167.</ref> V izjavi, ki je bila podana ob močnem nasprotovanju ZDA, je bilo navedeno, da so sandinisti upravičeni do "obravnave in prerogativ" po mednarodnem pravu.<ref>Robert Kagan, ''A Twilight Struggle: American Power and Nicaragua, 1977–1990'' (The Free Press, 1996), p. 93.</ref> Ta deklaracija je andskim državam omogočila, da FSLN zagotovijo orožje.<ref name="VonGlahn" /> * Med [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorsko državljansko vojno]] sta [[Francija]] in [[Mehika]] avgusta 1981 priznali Nacionalno osvobodilno fronto Farabundo Martí v [[Salvador|Salvadorju]] kot vojskujočo se stran.<ref>Sewall H. Menzel, ''Bullets Vs. Ballots: Political Violence and Revolutionary War in El Salvador, 1979–1991'' ([[Lynne Rienner Publishers]], 1994), p. 22.</ref> == Glej tudi ==  {{Div col|colwidth=30em}} *[[Diplomacija]] *[[Montevideovska konvencija]] *[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) *[[Mednarodni odnosi]] *[[Jus legationis]] *[[Seznam nepriznanih držav]] *[[Mikronacija]] {{div col end}} == Sklici == {{Sklici|colwidth=30em}} == Viri == * [[Kategorija:Mednarodno pravo]] 48bpo505torvuxso5vnqsfsfy06nqho 5725992 5725986 2022-07-31T13:05:48Z A09090091 188929 pp img, gč, np, tp wikitext text/x-wiki '''Diplomatsko priznanje''' je v [[Mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] [[Unilateralizem|enostransko]] deklarativno politično dejanje države, ki priznava dejanje ali status druge države ali [[Vladavina|vladavine]], ki nadzira državo (lahko tudi priznano državo). Priznanje se lahko podeli [[De iure - de facto|''de facto'' ali ''de jure'']]. Priznanje je lahko namenska izjava vlade, ki priznava državo, ali pa je lahko implicirano iz dejanja priznanja, kot je sklenitev [[Mednarodna pogodba|pogodbe]] z drugo državo ali državni obisk. Priznanje ima lahko, ni pa nujno, domače in mednarodne pravne posledice. Če dovolj držav prizna določen subjekt kot državo, ima ta država pravico do članstva v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]], medtem ko lahko nekatere pogodbe zahtevajo soglasje vseh držav članic za pristop nove države k pogodbi. Glasovanje države v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]] za [[Članice Združenih narodov|članstvo]] druge države je implicitno priznanje države s strani države, ki tako glasuje, saj so članice ZN lahko le polno priznane države. Po drugi strani pa negativen glas za članstvo v ZN ne pomeni nujno nepriznavanja kandidatke kot države, saj se lahko za članstvo v ZN štejejo druga merila, zahteve ali posebne okoliščine. Podobno se lahko država odloči, da ne bo zaprosila za članstvo v ZN iz lastnih razlogov, kot je bilo v primeru [[Sveti sedež|Vatikana]], [[Švica]] pa ni bila članica do leta 2002 zaradi skrbi, da bi ohranila svojo [[Nevtralnost Švice|politiko nevtralnosti]]. Nepriznavanje posameznih dejanj države običajno ne vpliva na priznanje same države. Tako mednarodna zavrnitev [[Okupacija|okupacije]] določenega ozemlja s strani priznane države ne pomeni nepriznavanja same države niti zavrnitve zamenjane vlade. == Priznanje držav in vlad == Diplomatsko priznanje je treba razlikovati od formalnega priznanja držav ali njihovih vlad.<ref>See Stefan Talmon, Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile (Oxford: Clarendon Press, 1998) pages 1–4</ref> Opustitev vzdrževanja dvostranskih diplomatskih odnosov ne pomeni, da se državi medsebojno ne priznavata ali obravnavata kot državi. Državi ni treba podeliti uradnega dvostranskega priznanja nobeni drugi državi, nekatere pa imajo splošno politiko tovrstnega početja, saj menijo, da je glasovanje za njeno članstvo v mednarodni organizaciji, kot so [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]], dejanje priznanja. Po mnenju nekaterih so države odgovorne, da za državo ne priznajo nobene entitete, ki je državne kvalifikacije pridobila s kršitvijo osnovnih načel [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine ZN]]: [[Varnostni svet ZN]] je v več primerih (Resolucija 216 (1965) in Resolucija 217 (1965) o Rodeziji; Resolucija 541 (1983) o [[Severni Ciper|Severnem Cipru]]; in Resolucija 787 (1992) o [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) so izdale resolucije iz poglavja VII (zavezujoče v mednarodnem pravu), ki so zanikale njihovo državnost in onemogočale priznanje. V svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča iz leta 2010 o razglasitvi neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] je [[Meddržavno sodišče|ICJ]] razsodilo, da »splošno mednarodno pravo ne vsebuje veljavne prepovedi razglasitev neodvisnosti.«<ref>[http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf Accordance with International Law of the Unilateral Declaration of Independence in Respect of Kosovo, Advisory Opinion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100821055950/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf|date=2010-08-21}}, I.C.J. Reports 2010, p. 403, para. 84.</ref> Sodišče je skrbno opozorilo, »da je Varnostni svet v vseh teh primerih odločal o konkretnem položaju, ki je obstajal v času ob podajanju deklaracij neodvisnosti; njenimi nezakonitostmi ki niso izhajale iz enostranskega značaja teh izjav kot takih, temveč da so bile ali bi bile povezane z nezakonito uporabo sile ali drugimi hudimi kršitvami splošnega mednarodnega prava, zlasti tistih peremptorne narave ([[jus cogens]]). Varnostni svet v kontekstu Kosova ni nikoli zavzel tega stališča. Izjemna narava zgoraj naštetih resolucij po mnenju Sodišča potrjuje, da iz prakse Varnostnega sveta ni mogoče sklepati na splošno prepoved enostranskih razglasitev neodvisnosti.«<ref>ICJ Advisory Opinion of 22 July 2010, para. 81.</ref> Države lahko svoja pooblastila za priznanje izvajajo eksplicitno ali implicitno.<ref>See, e.g., Restatement (Third) Foreign Relations Law of the United States, American Law Institute Publishers, 1990, {{ISBN|0-314-30138-0}}, § 202 (Recognition or Acceptance of States), § 203 (Recognition or Acceptance of Governments); and § 204 (Recognition and Maintaining Diplomatic Relations).</ref> Priznanje vlade pomeni priznanje države, ki ji vlada, vendar tudi države s politiko uradnega priznavanja držav morda nimajo politike, ki bi enako storila glede vlad. [[Slika:Israel-Palestine_Diplomacy.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/52/Israel-Palestine_Diplomacy.svg/270px-Israel-Palestine_Diplomacy.svg.png|desno|sličica|270x270_pik|{{legend|#cdcd9c|Priznanje [[Izrael]]a kot [[Palestina|Palestine]]}}{{legend|#0052ff|Priznanje Izraela}}{{legend|#5fadff|Priznanje Izraela v povezavi s Palestino}}{{legend|#FF4500|Priznanje Palestine}}{{legend|#E5A238|Priznanje Palestine v povezavi z Izraelom}}]] ''De facto'' priznanje držav namesto ''de jure'' je redko. Priznanje ''de jure'' je močnejše, medtem ko je priznanje ''de facto'' bolj pogojno in priznava le izvajanje vladavine nad ozemljem. Primer razlike je, ko je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ''de facto'' priznalo sovjetsko državo leta 1921, ''de jure'' pa šele leta 1924. Drug primer je država [[Izrael]] leta 1948, katere vlado so ''de facto'' takoj priznale [[Združene države Amerike|ZDA,]] tri dni kasneje pa ''de jure'' še [[Sovjetska zveza]]. Prav tako je [[Tajvan|Republika Kitajska]], splošno znana kot [[Tajvan]], na splošno priznana kot ''de facto'' neodvisna in suverena, vendar ''de jure'' ni splošno priznana zaradi zapletenega [[Politični status Tajvana|političnega statusa Tajvana]], povezanega z umikom priznanja Združenih narodov kot naklonjenost [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] leta 1971. Obnovitev priznanja vlade ob spremembi na običajen, ustaven način (kot so [[volitve]] ali [[referendum]]) ni potrebna, lahko pa je potrebna v primeru [[Državni udar|državnega udara]] ali [[Revolucija|revolucije]]. Priznanje nove vlade s strani drugih držav je lahko pomembno za njeno dolgoročno preživetje. Tako so [[Talibani|talibansko]] vlado [[Islamska država Afganistan|Islamske države Afganistan]], ki je trajala od leta 1996 do 2001, priznali le [[Pakistan]], [[Združeni arabski emirati]] in [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]], medtem ko jih je veliko več priznalo vlado odstavljenega predsednika Burhanudina Rabanija. [[Ozemeljski spor|Spornega ozemlja]] [[Džamu in Kašmir]] pod nadzorom [[Indija|Indije]] ne priznavajo [[Pakistan]], [[Ljudska republika Kitajska]] in [[Turčija|Republika Turčija]]. Priznanje so lahko tudi druga dejanja, kot je obisk [[Vodja države|voditelja države]] ali podpis dvostranske pogodbe. Če je implicitno priznanje možno, lahko država čuti potrebo po izrecni razglasitvi, da dogodek ne pomeni priznanja, tako kot so Združene države leta 1988 začele svoj dialog s Palestinsko osvobodilno organizacijo. == Umaknitev priznanja == Država lahko po umiku iz vseh diplomatskih odnosov, kot so veleposlaništva in konzulati, z državo prekliče diplomatsko priznanje druge države ali preprosto zavrne sodelovanje s to drugo državo, in od druge države zahteva enako. Država bo imenovala [[Zaščitna moč|zaščitno silo]], ki bo zastopala njene interese v drugi državi. Doktrina nepriznavanja nezakonitih ali nemoralnih situacij, kot so ozemeljske pridobitve, dosežene s silo, se imenuje Stimsonova doktrina in je postala pomembnejša od [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], zlasti v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]], kjer je metoda za zagotavljanje skladnosti z mednarodnim pravom – na primer v primeru [[Rodezija|Rodezije]] leta 1965. Umik priznanja vlade je hujše dejanje neodobravanja kot prekinitev [[Diplomacija|diplomatskih odnosov]]. == Priznanje vlad == Poleg priznavanja drugih držav lahko države priznavajo tudi vlade držav. To je lahko problematično, zlasti ob nezakoniti menjavi vlade v [[Državni udar|državnem udaru]], ali ko obstoječa vlada ostane na oblasti s prirejanjem volitev. Države so nekoč uradno priznavale vlado države in državo samo, vendar mnoge ne sledijo več tej praksi;<ref>See for example, the oral arguments in the International Court of Justice case on Kosovo's declaration of independence. CR 2009/32, page 39 {{Navedi splet|url=http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|title=Archived copy|accessdate=2009-12-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110605052109/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|archivedate=2011-06-05}}</ref> čeprav je za ohranitev diplomatskih odnosov nujno, da obstaja vlada, s katero lahko sodelujejo v diplomatskih odnosih.<ref>Since the 1970s the [[United States Department of State]] has moved away from the practice of recognizing governments. See: [1977] Digest of U.S. Practice in International Law 19–21.</ref> Države, kot so [[Združene države Amerike|ZDA,]] na vprašanja o priznavanju vlad odgovarjajo z izjavo: »Vprašanja o priznanju se ne postavlja: vzdržujemo naše odnose z novo vlado.«<ref>[1974] Digest of U.S. Practice in International Law at 13; [1975] Digest of U.S. Practice in International Law at 34.</ref> == Nepriznane države == {{Glavni članek|Seznam držav z omejenim diplomatskim priznanjem}} Več svetovnih geopolitičnih entitet nima splošnega mednarodnega priznanja, vendar želijo biti priznane kot [[suverena država|suverene države]]. Stopnja ''dejanskega'' nadzora, ki jo imajo subjekti nad zahtevanimi ozemlji, je različna. Večina je podnacionalnih regij z lastno [[Etnična skupina|etnično]] ali [[nacionalna identiteta|nacionalno identiteto]], ki so se [[Separatizem|ločile]] od prvotne matične [[suverena država|države]]. Takšne države se običajno imenujejo "separatistične" države. Nekatere od teh entitet so pravzaprav notranji samoupravni [[Protektorat|protektorati]], ki uživajo vojaško zaščito in neformalno diplomatsko predstavništvo v tujini prek druge države, da preprečijo prisilno ponovno vključitev v svoje prvotne države. Upoštevajte, da se beseda 'nadzor' na tem seznamu nanaša na ''nadzorovanje'' ''zasedenih'' območij, ne pa na ''zasedbe'' ''zahtevanega'' območja. Nepriznane države imajo lahko popoln nadzor nad zasedenim ozemljem (kot je [[Severni Ciper]]) ali le delni nadzor (kot je [[Zahodna Sahara]]). V prvem imajo ''de jure'' vlade majhen ali ničen vpliv na območja vladanja, medtem ko imajo v drugem različne stopnje nadzora in lahko lokalnim prebivalcem zagotavljajo bistvene storitve. == Druge vrste priznanj == {{Glavni članek|Vojskujoča se stran}} Drugi elementi, ki jih je mogoče priznati, vključujejo [[Okupacija|okupacijo]] ali [[Aneksija|priključitev]] ozemlja ali vojne pravice strani v spopadu. Priznanje slednje ne pomeni priznanja države. Formalno priznanje bojujoče se strani, ki je dandanes redko, pomeni, da so strani v državljanski vojni ali drugem notranjem konfliktu "upravičene do odvzema pravic vojskovanja, s čimer se prizna, da ima uporniška skupina zadostne mednarodne kapacitet, da podpira položaj takih pravic in dolžnosti."<ref name="Solis">[[Gary D. Solis]], ''The Law of Armed Conflict: International Humanitarian Law in War'' (2d ed.: Cambridge University Press, 2016), p. 163.</ref> Razširitev pravic vojskovanja običajno opravijo druge države, ne pa vlada, ki se bori proti uporniški skupini.<ref name="Solis" /> Primeri priznanja vojskujočega se statusa vključujejo: * Leta 1823 je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] priznalo grške revolucionarje proti [[Osmansko cesarstvo|Otomanskemu cesarstvu]] kot vojskujoči se strani med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]].<ref>Roscoe Ralph Oglesby, ''Internal War and the Search for Normative Order'' (Martinus Nijhoff, 1971), p. 21.</ref> * Združeno kraljestvo je kmalu po izbruhu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] izdalo razglas o nevtralnosti, ki je " [[Konfederacija ameriških držav|konfederaciji]] tiho podelila status vojskujoče se države, pravico do sklepanja posojil in kupovanja zalog v nevtralnih državah ter uveljavljanja pravic do vojskovanja na [[mednarodne vode|odprtem morju]]." Druga pomembna pravica, ki je bila podeljena vojskujočim se stranem in je bila v tistem času ocenjena kot potencialno pomembna, je bila pravica do izdajanja markinskih pisem.<ref>Burrus M. Carnahan, ''Act of Justice: Lincoln's Emancipation Proclamation and the Law of War'' (University Press of Kentucky 2007), p. 50.</ref> Britanska razširitev definicije vojskujoče se strani do priznanja Konfederacije je močno razjezila in zaskrbela Združene države, ki so si močno in uspešno prizadevale preprečiti popolno diplomatsko priznanje.<ref name="OfficeHistorian" /> * Med [[nikaragovska revolucija|državljansko vojno v Nikaragvi]] je Andska skupina ([[Bolivija]], [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]] in [[Venezuela]]) »razglasila, da v [[Nikaragva|Nikaragvi]] obstaja 'stanje vojne' in da sile Sandinistične narodnoosvobodilne fronte (FSLN) predstavljajo 'legitimno vojsko.'<ref name="VonGlahn">Gerhard von Glahn & James Larry Taulbee, ''Law Among Nations: An Introduction to Public International Law'', 11th ed. (Taylor & Francis, 2017), p. 167.</ref> V izjavi, ki je bila podana ob močnem nasprotovanju ZDA, je bilo navedeno, da so sandinisti upravičeni do "obravnave in prerogativ" po mednarodnem pravu.<ref>Robert Kagan, ''A Twilight Struggle: American Power and Nicaragua, 1977–1990'' (The Free Press, 1996), p. 93.</ref> Ta deklaracija je andskim državam omogočila, da FSLN zagotovijo orožje.<ref name="VonGlahn" /> * Med [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorsko državljansko vojno]] sta [[Francija]] in [[Mehika]] avgusta 1981 priznali Nacionalno osvobodilno fronto Farabundo Martí v [[Salvador|Salvadorju]] kot vojskujočo se stran.<ref>Sewall H. Menzel, ''Bullets Vs. Ballots: Political Violence and Revolutionary War in El Salvador, 1979–1991'' ([[Lynne Rienner Publishers]], 1994), p. 22.</ref> == Glej tudi ==  {{Div col|colwidth=30em}} *[[Diplomacija]] *[[Montevideovska konvencija]] *[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) *[[Mednarodni odnosi]] *[[Jus legationis]] *[[Seznam nepriznanih držav]] *[[Mikronacija]] {{div col end}} == Sklici == {{Sklici|colwidth=30em}} == Viri == * [[Kategorija:Mednarodno pravo]] tnh1ftybvhy382a4bwl4z6va9urinoq 5725995 5725992 2022-07-31T13:10:01Z A09090091 188929 /* Sklici */ pp ref, tp wikitext text/x-wiki '''Diplomatsko priznanje''' je v [[Mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] [[Unilateralizem|enostransko]] deklarativno politično dejanje države, ki priznava dejanje ali status druge države ali [[Vladavina|vladavine]], ki nadzira državo (lahko tudi priznano državo). Priznanje se lahko podeli [[De iure - de facto|''de facto'' ali ''de jure'']]. Priznanje je lahko namenska izjava vlade, ki priznava državo, ali pa je lahko implicirano iz dejanja priznanja, kot je sklenitev [[Mednarodna pogodba|pogodbe]] z drugo državo ali državni obisk. Priznanje ima lahko, ni pa nujno, domače in mednarodne pravne posledice. Če dovolj držav prizna določen subjekt kot državo, ima ta država pravico do članstva v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]], medtem ko lahko nekatere pogodbe zahtevajo soglasje vseh držav članic za pristop nove države k pogodbi. Glasovanje države v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]] za [[Članice Združenih narodov|članstvo]] druge države je implicitno priznanje države s strani države, ki tako glasuje, saj so članice ZN lahko le polno priznane države. Po drugi strani pa negativen glas za članstvo v ZN ne pomeni nujno nepriznavanja kandidatke kot države, saj se lahko za članstvo v ZN štejejo druga merila, zahteve ali posebne okoliščine. Podobno se lahko država odloči, da ne bo zaprosila za članstvo v ZN iz lastnih razlogov, kot je bilo v primeru [[Sveti sedež|Vatikana]], [[Švica]] pa ni bila članica do leta 2002 zaradi skrbi, da bi ohranila svojo [[Nevtralnost Švice|politiko nevtralnosti]]. Nepriznavanje posameznih dejanj države običajno ne vpliva na priznanje same države. Tako mednarodna zavrnitev [[Okupacija|okupacije]] določenega ozemlja s strani priznane države ne pomeni nepriznavanja same države niti zavrnitve zamenjane vlade. == Priznanje držav in vlad == Diplomatsko priznanje je treba razlikovati od formalnega priznanja držav ali njihovih vlad.<ref>See Stefan Talmon, Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile (Oxford: Clarendon Press, 1998) pages 1–4</ref> Opustitev vzdrževanja dvostranskih diplomatskih odnosov ne pomeni, da se državi medsebojno ne priznavata ali obravnavata kot državi. Državi ni treba podeliti uradnega dvostranskega priznanja nobeni drugi državi, nekatere pa imajo splošno politiko tovrstnega početja, saj menijo, da je glasovanje za njeno članstvo v mednarodni organizaciji, kot so [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]], dejanje priznanja. Po mnenju nekaterih so države odgovorne, da za državo ne priznajo nobene entitete, ki je državne kvalifikacije pridobila s kršitvijo osnovnih načel [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine ZN]]: [[Varnostni svet ZN]] je v več primerih (Resolucija 216 (1965) in Resolucija 217 (1965) o Rodeziji; Resolucija 541 (1983) o [[Severni Ciper|Severnem Cipru]]; in Resolucija 787 (1992) o [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) so izdale resolucije iz poglavja VII (zavezujoče v mednarodnem pravu), ki so zanikale njihovo državnost in onemogočale priznanje. V svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča iz leta 2010 o razglasitvi neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] je [[Meddržavno sodišče|ICJ]] razsodilo, da »splošno mednarodno pravo ne vsebuje veljavne prepovedi razglasitev neodvisnosti.«<ref>[http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf Accordance with International Law of the Unilateral Declaration of Independence in Respect of Kosovo, Advisory Opinion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100821055950/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf|date=2010-08-21}}, I.C.J. Reports 2010, p. 403, para. 84.</ref> Sodišče je skrbno opozorilo, »da je Varnostni svet v vseh teh primerih odločal o konkretnem položaju, ki je obstajal v času ob podajanju deklaracij neodvisnosti; njenimi nezakonitostmi ki niso izhajale iz enostranskega značaja teh izjav kot takih, temveč da so bile ali bi bile povezane z nezakonito uporabo sile ali drugimi hudimi kršitvami splošnega mednarodnega prava, zlasti tistih peremptorne narave ([[jus cogens]]). Varnostni svet v kontekstu Kosova ni nikoli zavzel tega stališča. Izjemna narava zgoraj naštetih resolucij po mnenju Sodišča potrjuje, da iz prakse Varnostnega sveta ni mogoče sklepati na splošno prepoved enostranskih razglasitev neodvisnosti.«<ref>ICJ Advisory Opinion of 22 July 2010, para. 81.</ref> Države lahko svoja pooblastila za priznanje izvajajo eksplicitno ali implicitno.<ref>See, e.g., Restatement (Third) Foreign Relations Law of the United States, American Law Institute Publishers, 1990, {{ISBN|0-314-30138-0}}, § 202 (Recognition or Acceptance of States), § 203 (Recognition or Acceptance of Governments); and § 204 (Recognition and Maintaining Diplomatic Relations).</ref> Priznanje vlade pomeni priznanje države, ki ji vlada, vendar tudi države s politiko uradnega priznavanja držav morda nimajo politike, ki bi enako storila glede vlad. [[Slika:Israel-Palestine_Diplomacy.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/52/Israel-Palestine_Diplomacy.svg/270px-Israel-Palestine_Diplomacy.svg.png|desno|sličica|270x270_pik|{{legend|#cdcd9c|Priznanje [[Izrael]]a kot [[Palestina|Palestine]]}}{{legend|#0052ff|Priznanje Izraela}}{{legend|#5fadff|Priznanje Izraela v povezavi s Palestino}}{{legend|#FF4500|Priznanje Palestine}}{{legend|#E5A238|Priznanje Palestine v povezavi z Izraelom}}]] ''De facto'' priznanje držav namesto ''de jure'' je redko. Priznanje ''de jure'' je močnejše, medtem ko je priznanje ''de facto'' bolj pogojno in priznava le izvajanje vladavine nad ozemljem. Primer razlike je, ko je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ''de facto'' priznalo sovjetsko državo leta 1921, ''de jure'' pa šele leta 1924. Drug primer je država [[Izrael]] leta 1948, katere vlado so ''de facto'' takoj priznale [[Združene države Amerike|ZDA,]] tri dni kasneje pa ''de jure'' še [[Sovjetska zveza]]. Prav tako je [[Tajvan|Republika Kitajska]], splošno znana kot [[Tajvan]], na splošno priznana kot ''de facto'' neodvisna in suverena, vendar ''de jure'' ni splošno priznana zaradi zapletenega [[Politični status Tajvana|političnega statusa Tajvana]], povezanega z umikom priznanja Združenih narodov kot naklonjenost [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] leta 1971. Obnovitev priznanja vlade ob spremembi na običajen, ustaven način (kot so [[volitve]] ali [[referendum]]) ni potrebna, lahko pa je potrebna v primeru [[Državni udar|državnega udara]] ali [[Revolucija|revolucije]]. Priznanje nove vlade s strani drugih držav je lahko pomembno za njeno dolgoročno preživetje. Tako so [[Talibani|talibansko]] vlado [[Islamska država Afganistan|Islamske države Afganistan]], ki je trajala od leta 1996 do 2001, priznali le [[Pakistan]], [[Združeni arabski emirati]] in [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]], medtem ko jih je veliko več priznalo vlado odstavljenega predsednika Burhanudina Rabanija. [[Ozemeljski spor|Spornega ozemlja]] [[Džamu in Kašmir]] pod nadzorom [[Indija|Indije]] ne priznavajo [[Pakistan]], [[Ljudska republika Kitajska]] in [[Turčija|Republika Turčija]]. Priznanje so lahko tudi druga dejanja, kot je obisk [[Vodja države|voditelja države]] ali podpis dvostranske pogodbe. Če je implicitno priznanje možno, lahko država čuti potrebo po izrecni razglasitvi, da dogodek ne pomeni priznanja, tako kot so Združene države leta 1988 začele svoj dialog s Palestinsko osvobodilno organizacijo. == Umaknitev priznanja == Država lahko po umiku iz vseh diplomatskih odnosov, kot so veleposlaništva in konzulati, z državo prekliče diplomatsko priznanje druge države ali preprosto zavrne sodelovanje s to drugo državo, in od druge države zahteva enako. Država bo imenovala [[Zaščitna moč|zaščitno silo]], ki bo zastopala njene interese v drugi državi. Doktrina nepriznavanja nezakonitih ali nemoralnih situacij, kot so ozemeljske pridobitve, dosežene s silo, se imenuje Stimsonova doktrina in je postala pomembnejša od [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], zlasti v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]], kjer je metoda za zagotavljanje skladnosti z mednarodnim pravom – na primer v primeru [[Rodezija|Rodezije]] leta 1965. Umik priznanja vlade je hujše dejanje neodobravanja kot prekinitev [[Diplomacija|diplomatskih odnosov]]. == Priznanje vlad == Poleg priznavanja drugih držav lahko države priznavajo tudi vlade držav. To je lahko problematično, zlasti ob nezakoniti menjavi vlade v [[Državni udar|državnem udaru]], ali ko obstoječa vlada ostane na oblasti s prirejanjem volitev. Države so nekoč uradno priznavale vlado države in državo samo, vendar mnoge ne sledijo več tej praksi;<ref>See for example, the oral arguments in the International Court of Justice case on Kosovo's declaration of independence. CR 2009/32, page 39 {{Navedi splet|url=http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|title=Archived copy|accessdate=2009-12-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110605052109/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|archivedate=2011-06-05}}</ref> čeprav je za ohranitev diplomatskih odnosov nujno, da obstaja vlada, s katero lahko sodelujejo v diplomatskih odnosih.<ref>Since the 1970s the [[United States Department of State]] has moved away from the practice of recognizing governments. See: [1977] Digest of U.S. Practice in International Law 19–21.</ref> Države, kot so [[Združene države Amerike|ZDA,]] na vprašanja o priznavanju vlad odgovarjajo z izjavo: »Vprašanja o priznanju se ne postavlja: vzdržujemo naše odnose z novo vlado.«<ref>[1974] Digest of U.S. Practice in International Law at 13; [1975] Digest of U.S. Practice in International Law at 34.</ref> == Nepriznane države == {{Glavni članek|Seznam držav z omejenim diplomatskim priznanjem}} Več svetovnih geopolitičnih entitet nima splošnega mednarodnega priznanja, vendar želijo biti priznane kot [[suverena država|suverene države]]. Stopnja ''dejanskega'' nadzora, ki jo imajo subjekti nad zahtevanimi ozemlji, je različna. Večina je podnacionalnih regij z lastno [[Etnična skupina|etnično]] ali [[nacionalna identiteta|nacionalno identiteto]], ki so se [[Separatizem|ločile]] od prvotne matične [[suverena država|države]]. Takšne države se običajno imenujejo "separatistične" države. Nekatere od teh entitet so pravzaprav notranji samoupravni [[Protektorat|protektorati]], ki uživajo vojaško zaščito in neformalno diplomatsko predstavništvo v tujini prek druge države, da preprečijo prisilno ponovno vključitev v svoje prvotne države. Upoštevajte, da se beseda 'nadzor' na tem seznamu nanaša na ''nadzorovanje'' ''zasedenih'' območij, ne pa na ''zasedbe'' ''zahtevanega'' območja. Nepriznane države imajo lahko popoln nadzor nad zasedenim ozemljem (kot je [[Severni Ciper]]) ali le delni nadzor (kot je [[Zahodna Sahara]]). V prvem imajo ''de jure'' vlade majhen ali ničen vpliv na območja vladanja, medtem ko imajo v drugem različne stopnje nadzora in lahko lokalnim prebivalcem zagotavljajo bistvene storitve. == Druge vrste priznanj == {{Glavni članek|Vojskujoča se stran}} Drugi elementi, ki jih je mogoče priznati, vključujejo [[Okupacija|okupacijo]] ali [[Aneksija|priključitev]] ozemlja ali vojne pravice strani v spopadu. Priznanje slednje ne pomeni priznanja države. Formalno priznanje bojujoče se strani, ki je dandanes redko, pomeni, da so strani v državljanski vojni ali drugem notranjem konfliktu »upravičene do odvzema pravic vojskovanja, s čimer se prizna, da ima uporniška skupina zadostne mednarodne kapacitet, da podpira položaj tovrstnih pravic in dolžnosti.«<ref name="Solis">[[Gary D. Solis]], ''The Law of Armed Conflict: International Humanitarian Law in War'' (2d ed.: Cambridge University Press, 2016), p. 163.</ref> Razširitev pravic vojskovanja običajno opravijo druge države, ne pa vlada, ki se bori proti uporniški skupini.<ref name="Solis" /> Primeri priznanja vojskujočega se statusa vključujejo: * Leta 1823 je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] priznalo grške revolucionarje proti [[Osmansko cesarstvo|Otomanskemu cesarstvu]] kot vojskujoči se strani med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]].<ref>Roscoe Ralph Oglesby, ''Internal War and the Search for Normative Order'' (Martinus Nijhoff, 1971), p. 21.</ref> * Združeno kraljestvo je kmalu po izbruhu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] izdalo razglas o nevtralnosti, ki je »[[Konfederacija ameriških držav|konfederaciji]] tiho podelila status vojskujoče se države, pravico do sklepanja posojil in kupovanja zalog v nevtralnih državah ter uveljavljanja pravic do vojskovanja na [[mednarodne vode|odprtem morju]].«<ref name="OfficeHistorian3">[https://history.state.gov/milestones/1861-1865/confederacy Preventing Diplomatic Recognition of the Confederacy, 1861–1865] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828005906/http://history.state.gov/milestones/1861-1865/Confederacy|date=2013-08-28}}, ''Milestones: 1861–1865'', [[U.S. Department of State]], [[Office of the Historian]].</ref> Druga pomembna pravica, ki je bila podeljena vojskujočim se stranem in je bila v tistem času ocenjena kot potencialno pomembna, je bila pravica do izdajanja markinskih pisem.<ref>Burrus M. Carnahan, ''Act of Justice: Lincoln's Emancipation Proclamation and the Law of War'' (University Press of Kentucky 2007), p. 50.</ref> Britanska razširitev definicije vojskujoče se strani do priznanja Konfederacije je močno razjezila in zaskrbela Združene države, ki so si močno in uspešno prizadevale preprečiti popolno diplomatsko priznanje.<ref name="OfficeHistorian3" /> * Med [[nikaragovska revolucija|državljansko vojno v Nikaragvi]] je Andska skupina ([[Bolivija]], [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]] in [[Venezuela]]) »razglasila, da v [[Nikaragva|Nikaragvi]] obstaja '[[vojno stanje]]' in da sile Sandinistične narodnoosvobodilne fronte (FSLN) predstavljajo 'legitimno vojsko.'<ref name="VonGlahn">Gerhard von Glahn & James Larry Taulbee, ''Law Among Nations: An Introduction to Public International Law'', 11th ed. (Taylor & Francis, 2017), p. 167.</ref> V izjavi, ki je bila podana ob močnem nasprotovanju ZDA, je bilo navedeno, da so sandinisti upravičeni do »obravnave in prerogativ« po mednarodnem pravu.<ref>Robert Kagan, ''A Twilight Struggle: American Power and Nicaragua, 1977–1990'' (The Free Press, 1996), p. 93.</ref> Ta deklaracija je andskim državam omogočila, da FSLN zagotovijo orožje.<ref name="VonGlahn" /> * Med [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorsko državljansko vojno]] sta [[Francija]] in [[Mehika]] avgusta 1981 priznali Nacionalno osvobodilno fronto Farabundo Martí v [[Salvador|Salvadorju]] kot vojskujočo se stran.<ref>Sewall H. Menzel, ''Bullets Vs. Ballots: Political Violence and Revolutionary War in El Salvador, 1979–1991'' ([[Lynne Rienner Publishers]], 1994), p. 22.</ref> == Glej tudi ==  {{Div col|colwidth=30em}} *[[Diplomacija]] *[[Montevideovska konvencija]] *[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) *[[Mednarodni odnosi]] *[[Jus legationis]] *[[Seznam nepriznanih držav]] *[[Mikronacija]] {{div col end}} == Sklici == {{Sklici|colwidth=30em}} == Viri == * Tozun Bahcheli, Barry Bartmann, and Henry Srebrnik; ''De Facto States: The Quest for Sovereignty ,'' Routledge, (2004) [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=108515019 online edition] * {{cite book|author=Edgars Dunsdorfs|title=The Baltic Dilemma, The case of the de jure recognition of incorporation of the Baltic States into the Soviet Unions by Australia|publisher=Robert Speller & Sons, New York|year=1975|isbn=0-8315-0148-0}} * {{cite book|author=Gerhard von Glahn|title=Law Among Nations: An Introduction to Public International Law|publisher=Macmillan|year=1992|isbn=0-02-423175-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/lawamongnationsi0000vong}} * {{cite book|author=Daniel Högger|title=The Recognition of States: A Study on the Historical Development in Doctrine and Practice with a Special Focus on the Requirements|publisher=LIT|year=2015|isbn=978-3-643-80196-8}} * {{cite book|author=Malcolm N. Shaw|title=International Law|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=0-521-53183-7}} * Stefan Talmon; ''Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile'' Clarendon Press, (1998) [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=74337106 online edition] * Gregory Weeks; "Almost Jeffersonian: U.S. Recognition Policy toward Latin America," ''Presidential Studies Quarterly,'' Vol. 31, 2001 [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=5000875262 online edition] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mednarodno pravo]] lo47d35vxrh71bitagh9l9fs1rvzqgs 5726118 5725995 2022-07-31T18:08:34Z Romanm 13 /* Priznanje držav in vlad */ brez povezave na pomanjšano sliko wikitext text/x-wiki '''Diplomatsko priznanje''' je v [[Mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] [[Unilateralizem|enostransko]] deklarativno politično dejanje države, ki priznava dejanje ali status druge države ali [[Vladavina|vladavine]], ki nadzira državo (lahko tudi priznano državo). Priznanje se lahko podeli [[De iure - de facto|''de facto'' ali ''de jure'']]. Priznanje je lahko namenska izjava vlade, ki priznava državo, ali pa je lahko implicirano iz dejanja priznanja, kot je sklenitev [[Mednarodna pogodba|pogodbe]] z drugo državo ali državni obisk. Priznanje ima lahko, ni pa nujno, domače in mednarodne pravne posledice. Če dovolj držav prizna določen subjekt kot državo, ima ta država pravico do članstva v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]], medtem ko lahko nekatere pogodbe zahtevajo soglasje vseh držav članic za pristop nove države k pogodbi. Glasovanje države v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]] za [[Članice Združenih narodov|članstvo]] druge države je implicitno priznanje države s strani države, ki tako glasuje, saj so članice ZN lahko le polno priznane države. Po drugi strani pa negativen glas za članstvo v ZN ne pomeni nujno nepriznavanja kandidatke kot države, saj se lahko za članstvo v ZN štejejo druga merila, zahteve ali posebne okoliščine. Podobno se lahko država odloči, da ne bo zaprosila za članstvo v ZN iz lastnih razlogov, kot je bilo v primeru [[Sveti sedež|Vatikana]], [[Švica]] pa ni bila članica do leta 2002 zaradi skrbi, da bi ohranila svojo [[Nevtralnost Švice|politiko nevtralnosti]]. Nepriznavanje posameznih dejanj države običajno ne vpliva na priznanje same države. Tako mednarodna zavrnitev [[Okupacija|okupacije]] določenega ozemlja s strani priznane države ne pomeni nepriznavanja same države niti zavrnitve zamenjane vlade. == Priznanje držav in vlad == Diplomatsko priznanje je treba razlikovati od formalnega priznanja držav ali njihovih vlad.<ref>See Stefan Talmon, Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile (Oxford: Clarendon Press, 1998) pages 1–4</ref> Opustitev vzdrževanja dvostranskih diplomatskih odnosov ne pomeni, da se državi medsebojno ne priznavata ali obravnavata kot državi. Državi ni treba podeliti uradnega dvostranskega priznanja nobeni drugi državi, nekatere pa imajo splošno politiko tovrstnega početja, saj menijo, da je glasovanje za njeno članstvo v mednarodni organizaciji, kot so [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]], dejanje priznanja. Po mnenju nekaterih so države odgovorne, da za državo ne priznajo nobene entitete, ki je državne kvalifikacije pridobila s kršitvijo osnovnih načel [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine ZN]]: [[Varnostni svet ZN]] je v več primerih (Resolucija 216 (1965) in Resolucija 217 (1965) o Rodeziji; Resolucija 541 (1983) o [[Severni Ciper|Severnem Cipru]]; in Resolucija 787 (1992) o [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) so izdale resolucije iz poglavja VII (zavezujoče v mednarodnem pravu), ki so zanikale njihovo državnost in onemogočale priznanje. V svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča iz leta 2010 o razglasitvi neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] je [[Meddržavno sodišče|ICJ]] razsodilo, da »splošno mednarodno pravo ne vsebuje veljavne prepovedi razglasitev neodvisnosti.«<ref>[http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf Accordance with International Law of the Unilateral Declaration of Independence in Respect of Kosovo, Advisory Opinion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100821055950/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf|date=2010-08-21}}, I.C.J. Reports 2010, p. 403, para. 84.</ref> Sodišče je skrbno opozorilo, »da je Varnostni svet v vseh teh primerih odločal o konkretnem položaju, ki je obstajal v času ob podajanju deklaracij neodvisnosti; njenimi nezakonitostmi ki niso izhajale iz enostranskega značaja teh izjav kot takih, temveč da so bile ali bi bile povezane z nezakonito uporabo sile ali drugimi hudimi kršitvami splošnega mednarodnega prava, zlasti tistih peremptorne narave ([[jus cogens]]). Varnostni svet v kontekstu Kosova ni nikoli zavzel tega stališča. Izjemna narava zgoraj naštetih resolucij po mnenju Sodišča potrjuje, da iz prakse Varnostnega sveta ni mogoče sklepati na splošno prepoved enostranskih razglasitev neodvisnosti.«<ref>ICJ Advisory Opinion of 22 July 2010, para. 81.</ref> Države lahko svoja pooblastila za priznanje izvajajo eksplicitno ali implicitno.<ref>See, e.g., Restatement (Third) Foreign Relations Law of the United States, American Law Institute Publishers, 1990, {{ISBN|0-314-30138-0}}, § 202 (Recognition or Acceptance of States), § 203 (Recognition or Acceptance of Governments); and § 204 (Recognition and Maintaining Diplomatic Relations).</ref> Priznanje vlade pomeni priznanje države, ki ji vlada, vendar tudi države s politiko uradnega priznavanja držav morda nimajo politike, ki bi enako storila glede vlad. [[Slika:Israel-Palestine_Diplomacy.svg|desno|sličica|{{legend|#cdcd9c|Priznanje [[Izrael]]a kot [[Palestina|Palestine]]}}{{legend|#0052ff|Priznanje Izraela}}{{legend|#5fadff|Priznanje Izraela v povezavi s Palestino}}{{legend|#FF4500|Priznanje Palestine}}{{legend|#E5A238|Priznanje Palestine v povezavi z Izraelom}}]] ''De facto'' priznanje držav namesto ''de jure'' je redko. Priznanje ''de jure'' je močnejše, medtem ko je priznanje ''de facto'' bolj pogojno in priznava le izvajanje vladavine nad ozemljem. Primer razlike je, ko je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ''de facto'' priznalo sovjetsko državo leta 1921, ''de jure'' pa šele leta 1924. Drug primer je država [[Izrael]] leta 1948, katere vlado so ''de facto'' takoj priznale [[Združene države Amerike|ZDA,]] tri dni kasneje pa ''de jure'' še [[Sovjetska zveza]]. Prav tako je [[Tajvan|Republika Kitajska]], splošno znana kot [[Tajvan]], na splošno priznana kot ''de facto'' neodvisna in suverena, vendar ''de jure'' ni splošno priznana zaradi zapletenega [[Politični status Tajvana|političnega statusa Tajvana]], povezanega z umikom priznanja Združenih narodov kot naklonjenost [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] leta 1971. Obnovitev priznanja vlade ob spremembi na običajen, ustaven način (kot so [[volitve]] ali [[referendum]]) ni potrebna, lahko pa je potrebna v primeru [[Državni udar|državnega udara]] ali [[Revolucija|revolucije]]. Priznanje nove vlade s strani drugih držav je lahko pomembno za njeno dolgoročno preživetje. Tako so [[Talibani|talibansko]] vlado [[Islamska država Afganistan|Islamske države Afganistan]], ki je trajala od leta 1996 do 2001, priznali le [[Pakistan]], [[Združeni arabski emirati]] in [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]], medtem ko jih je veliko več priznalo vlado odstavljenega predsednika Burhanudina Rabanija. [[Ozemeljski spor|Spornega ozemlja]] [[Džamu in Kašmir]] pod nadzorom [[Indija|Indije]] ne priznavajo [[Pakistan]], [[Ljudska republika Kitajska]] in [[Turčija|Republika Turčija]]. Priznanje so lahko tudi druga dejanja, kot je obisk [[Vodja države|voditelja države]] ali podpis dvostranske pogodbe. Če je implicitno priznanje možno, lahko država čuti potrebo po izrecni razglasitvi, da dogodek ne pomeni priznanja, tako kot so Združene države leta 1988 začele svoj dialog s Palestinsko osvobodilno organizacijo. == Umaknitev priznanja == Država lahko po umiku iz vseh diplomatskih odnosov, kot so veleposlaništva in konzulati, z državo prekliče diplomatsko priznanje druge države ali preprosto zavrne sodelovanje s to drugo državo, in od druge države zahteva enako. Država bo imenovala [[Zaščitna moč|zaščitno silo]], ki bo zastopala njene interese v drugi državi. Doktrina nepriznavanja nezakonitih ali nemoralnih situacij, kot so ozemeljske pridobitve, dosežene s silo, se imenuje Stimsonova doktrina in je postala pomembnejša od [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], zlasti v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]], kjer je metoda za zagotavljanje skladnosti z mednarodnim pravom – na primer v primeru [[Rodezija|Rodezije]] leta 1965. Umik priznanja vlade je hujše dejanje neodobravanja kot prekinitev [[Diplomacija|diplomatskih odnosov]]. == Priznanje vlad == Poleg priznavanja drugih držav lahko države priznavajo tudi vlade držav. To je lahko problematično, zlasti ob nezakoniti menjavi vlade v [[Državni udar|državnem udaru]], ali ko obstoječa vlada ostane na oblasti s prirejanjem volitev. Države so nekoč uradno priznavale vlado države in državo samo, vendar mnoge ne sledijo več tej praksi;<ref>See for example, the oral arguments in the International Court of Justice case on Kosovo's declaration of independence. CR 2009/32, page 39 {{Navedi splet|url=http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|title=Archived copy|accessdate=2009-12-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110605052109/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|archivedate=2011-06-05}}</ref> čeprav je za ohranitev diplomatskih odnosov nujno, da obstaja vlada, s katero lahko sodelujejo v diplomatskih odnosih.<ref>Since the 1970s the [[United States Department of State]] has moved away from the practice of recognizing governments. See: [1977] Digest of U.S. Practice in International Law 19–21.</ref> Države, kot so [[Združene države Amerike|ZDA,]] na vprašanja o priznavanju vlad odgovarjajo z izjavo: »Vprašanja o priznanju se ne postavlja: vzdržujemo naše odnose z novo vlado.«<ref>[1974] Digest of U.S. Practice in International Law at 13; [1975] Digest of U.S. Practice in International Law at 34.</ref> == Nepriznane države == {{Glavni članek|Seznam držav z omejenim diplomatskim priznanjem}} Več svetovnih geopolitičnih entitet nima splošnega mednarodnega priznanja, vendar želijo biti priznane kot [[suverena država|suverene države]]. Stopnja ''dejanskega'' nadzora, ki jo imajo subjekti nad zahtevanimi ozemlji, je različna. Večina je podnacionalnih regij z lastno [[Etnična skupina|etnično]] ali [[nacionalna identiteta|nacionalno identiteto]], ki so se [[Separatizem|ločile]] od prvotne matične [[suverena država|države]]. Takšne države se običajno imenujejo "separatistične" države. Nekatere od teh entitet so pravzaprav notranji samoupravni [[Protektorat|protektorati]], ki uživajo vojaško zaščito in neformalno diplomatsko predstavništvo v tujini prek druge države, da preprečijo prisilno ponovno vključitev v svoje prvotne države. Upoštevajte, da se beseda 'nadzor' na tem seznamu nanaša na ''nadzorovanje'' ''zasedenih'' območij, ne pa na ''zasedbe'' ''zahtevanega'' območja. Nepriznane države imajo lahko popoln nadzor nad zasedenim ozemljem (kot je [[Severni Ciper]]) ali le delni nadzor (kot je [[Zahodna Sahara]]). V prvem imajo ''de jure'' vlade majhen ali ničen vpliv na območja vladanja, medtem ko imajo v drugem različne stopnje nadzora in lahko lokalnim prebivalcem zagotavljajo bistvene storitve. == Druge vrste priznanj == {{Glavni članek|Vojskujoča se stran}} Drugi elementi, ki jih je mogoče priznati, vključujejo [[Okupacija|okupacijo]] ali [[Aneksija|priključitev]] ozemlja ali vojne pravice strani v spopadu. Priznanje slednje ne pomeni priznanja države. Formalno priznanje bojujoče se strani, ki je dandanes redko, pomeni, da so strani v državljanski vojni ali drugem notranjem konfliktu »upravičene do odvzema pravic vojskovanja, s čimer se prizna, da ima uporniška skupina zadostne mednarodne kapacitet, da podpira položaj tovrstnih pravic in dolžnosti.«<ref name="Solis">[[Gary D. Solis]], ''The Law of Armed Conflict: International Humanitarian Law in War'' (2d ed.: Cambridge University Press, 2016), p. 163.</ref> Razširitev pravic vojskovanja običajno opravijo druge države, ne pa vlada, ki se bori proti uporniški skupini.<ref name="Solis" /> Primeri priznanja vojskujočega se statusa vključujejo: * Leta 1823 je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] priznalo grške revolucionarje proti [[Osmansko cesarstvo|Otomanskemu cesarstvu]] kot vojskujoči se strani med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]].<ref>Roscoe Ralph Oglesby, ''Internal War and the Search for Normative Order'' (Martinus Nijhoff, 1971), p. 21.</ref> * Združeno kraljestvo je kmalu po izbruhu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] izdalo razglas o nevtralnosti, ki je »[[Konfederacija ameriških držav|konfederaciji]] tiho podelila status vojskujoče se države, pravico do sklepanja posojil in kupovanja zalog v nevtralnih državah ter uveljavljanja pravic do vojskovanja na [[mednarodne vode|odprtem morju]].«<ref name="OfficeHistorian3">[https://history.state.gov/milestones/1861-1865/confederacy Preventing Diplomatic Recognition of the Confederacy, 1861–1865] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828005906/http://history.state.gov/milestones/1861-1865/Confederacy|date=2013-08-28}}, ''Milestones: 1861–1865'', [[U.S. Department of State]], [[Office of the Historian]].</ref> Druga pomembna pravica, ki je bila podeljena vojskujočim se stranem in je bila v tistem času ocenjena kot potencialno pomembna, je bila pravica do izdajanja markinskih pisem.<ref>Burrus M. Carnahan, ''Act of Justice: Lincoln's Emancipation Proclamation and the Law of War'' (University Press of Kentucky 2007), p. 50.</ref> Britanska razširitev definicije vojskujoče se strani do priznanja Konfederacije je močno razjezila in zaskrbela Združene države, ki so si močno in uspešno prizadevale preprečiti popolno diplomatsko priznanje.<ref name="OfficeHistorian3" /> * Med [[nikaragovska revolucija|državljansko vojno v Nikaragvi]] je Andska skupina ([[Bolivija]], [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]] in [[Venezuela]]) »razglasila, da v [[Nikaragva|Nikaragvi]] obstaja '[[vojno stanje]]' in da sile Sandinistične narodnoosvobodilne fronte (FSLN) predstavljajo 'legitimno vojsko.'<ref name="VonGlahn">Gerhard von Glahn & James Larry Taulbee, ''Law Among Nations: An Introduction to Public International Law'', 11th ed. (Taylor & Francis, 2017), p. 167.</ref> V izjavi, ki je bila podana ob močnem nasprotovanju ZDA, je bilo navedeno, da so sandinisti upravičeni do »obravnave in prerogativ« po mednarodnem pravu.<ref>Robert Kagan, ''A Twilight Struggle: American Power and Nicaragua, 1977–1990'' (The Free Press, 1996), p. 93.</ref> Ta deklaracija je andskim državam omogočila, da FSLN zagotovijo orožje.<ref name="VonGlahn" /> * Med [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorsko državljansko vojno]] sta [[Francija]] in [[Mehika]] avgusta 1981 priznali Nacionalno osvobodilno fronto Farabundo Martí v [[Salvador|Salvadorju]] kot vojskujočo se stran.<ref>Sewall H. Menzel, ''Bullets Vs. Ballots: Political Violence and Revolutionary War in El Salvador, 1979–1991'' ([[Lynne Rienner Publishers]], 1994), p. 22.</ref> == Glej tudi ==  {{Div col|colwidth=30em}} *[[Diplomacija]] *[[Montevideovska konvencija]] *[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) *[[Mednarodni odnosi]] *[[Jus legationis]] *[[Seznam nepriznanih držav]] *[[Mikronacija]] {{div col end}} == Sklici == {{Sklici|colwidth=30em}} == Viri == * Tozun Bahcheli, Barry Bartmann, and Henry Srebrnik; ''De Facto States: The Quest for Sovereignty ,'' Routledge, (2004) [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=108515019 online edition] * {{cite book|author=Edgars Dunsdorfs|title=The Baltic Dilemma, The case of the de jure recognition of incorporation of the Baltic States into the Soviet Unions by Australia|publisher=Robert Speller & Sons, New York|year=1975|isbn=0-8315-0148-0}} * {{cite book|author=Gerhard von Glahn|title=Law Among Nations: An Introduction to Public International Law|publisher=Macmillan|year=1992|isbn=0-02-423175-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/lawamongnationsi0000vong}} * {{cite book|author=Daniel Högger|title=The Recognition of States: A Study on the Historical Development in Doctrine and Practice with a Special Focus on the Requirements|publisher=LIT|year=2015|isbn=978-3-643-80196-8}} * {{cite book|author=Malcolm N. Shaw|title=International Law|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=0-521-53183-7}} * Stefan Talmon; ''Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile'' Clarendon Press, (1998) [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=74337106 online edition] * Gregory Weeks; "Almost Jeffersonian: U.S. Recognition Policy toward Latin America," ''Presidential Studies Quarterly,'' Vol. 31, 2001 [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=5000875262 online edition] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mednarodno pravo]] cysq65vx6javp681860nnqk5kl6jkhm 5726119 5726118 2022-07-31T18:09:18Z Romanm 13 /* Priznanje držav in vlad */ in! wikitext text/x-wiki '''Diplomatsko priznanje''' je v [[Mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] [[Unilateralizem|enostransko]] deklarativno politično dejanje države, ki priznava dejanje ali status druge države ali [[Vladavina|vladavine]], ki nadzira državo (lahko tudi priznano državo). Priznanje se lahko podeli [[De iure - de facto|''de facto'' ali ''de jure'']]. Priznanje je lahko namenska izjava vlade, ki priznava državo, ali pa je lahko implicirano iz dejanja priznanja, kot je sklenitev [[Mednarodna pogodba|pogodbe]] z drugo državo ali državni obisk. Priznanje ima lahko, ni pa nujno, domače in mednarodne pravne posledice. Če dovolj držav prizna določen subjekt kot državo, ima ta država pravico do članstva v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]], medtem ko lahko nekatere pogodbe zahtevajo soglasje vseh držav članic za pristop nove države k pogodbi. Glasovanje države v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]] za [[Članice Združenih narodov|članstvo]] druge države je implicitno priznanje države s strani države, ki tako glasuje, saj so članice ZN lahko le polno priznane države. Po drugi strani pa negativen glas za članstvo v ZN ne pomeni nujno nepriznavanja kandidatke kot države, saj se lahko za članstvo v ZN štejejo druga merila, zahteve ali posebne okoliščine. Podobno se lahko država odloči, da ne bo zaprosila za članstvo v ZN iz lastnih razlogov, kot je bilo v primeru [[Sveti sedež|Vatikana]], [[Švica]] pa ni bila članica do leta 2002 zaradi skrbi, da bi ohranila svojo [[Nevtralnost Švice|politiko nevtralnosti]]. Nepriznavanje posameznih dejanj države običajno ne vpliva na priznanje same države. Tako mednarodna zavrnitev [[Okupacija|okupacije]] določenega ozemlja s strani priznane države ne pomeni nepriznavanja same države niti zavrnitve zamenjane vlade. == Priznanje držav in vlad == Diplomatsko priznanje je treba razlikovati od formalnega priznanja držav ali njihovih vlad.<ref>See Stefan Talmon, Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile (Oxford: Clarendon Press, 1998) pages 1–4</ref> Opustitev vzdrževanja dvostranskih diplomatskih odnosov ne pomeni, da se državi medsebojno ne priznavata ali obravnavata kot državi. Državi ni treba podeliti uradnega dvostranskega priznanja nobeni drugi državi, nekatere pa imajo splošno politiko tovrstnega početja, saj menijo, da je glasovanje za njeno članstvo v mednarodni organizaciji, kot so [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]], dejanje priznanja. Po mnenju nekaterih so države odgovorne, da za državo ne priznajo nobene entitete, ki je državne kvalifikacije pridobila s kršitvijo osnovnih načel [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine ZN]]: [[Varnostni svet ZN]] je v več primerih (Resolucija 216 (1965) in Resolucija 217 (1965) o Rodeziji; Resolucija 541 (1983) o [[Severni Ciper|Severnem Cipru]]; in Resolucija 787 (1992) o [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) so izdale resolucije iz poglavja VII (zavezujoče v mednarodnem pravu), ki so zanikale njihovo državnost in onemogočale priznanje. V svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča iz leta 2010 o razglasitvi neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] je [[Meddržavno sodišče|ICJ]] razsodilo, da »splošno mednarodno pravo ne vsebuje veljavne prepovedi razglasitev neodvisnosti.«<ref>[http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf Accordance with International Law of the Unilateral Declaration of Independence in Respect of Kosovo, Advisory Opinion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100821055950/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15987.pdf|date=2010-08-21}}, I.C.J. Reports 2010, p. 403, para. 84.</ref> Sodišče je skrbno opozorilo, »da je Varnostni svet v vseh teh primerih odločal o konkretnem položaju, ki je obstajal v času ob podajanju deklaracij neodvisnosti; njenimi nezakonitostmi ki niso izhajale iz enostranskega značaja teh izjav kot takih, temveč da so bile ali bi bile povezane z nezakonito uporabo sile ali drugimi hudimi kršitvami splošnega mednarodnega prava, zlasti tistih peremptorne narave ([[jus cogens]]). Varnostni svet v kontekstu Kosova ni nikoli zavzel tega stališča. Izjemna narava zgoraj naštetih resolucij po mnenju Sodišča potrjuje, da iz prakse Varnostnega sveta ni mogoče sklepati na splošno prepoved enostranskih razglasitev neodvisnosti.«<ref>ICJ Advisory Opinion of 22 July 2010, para. 81.</ref> Države lahko svoja pooblastila za priznanje izvajajo eksplicitno ali implicitno.<ref>See, e.g., Restatement (Third) Foreign Relations Law of the United States, American Law Institute Publishers, 1990, {{ISBN|0-314-30138-0}}, § 202 (Recognition or Acceptance of States), § 203 (Recognition or Acceptance of Governments); and § 204 (Recognition and Maintaining Diplomatic Relations).</ref> Priznanje vlade pomeni priznanje države, ki ji vlada, vendar tudi države s politiko uradnega priznavanja držav morda nimajo politike, ki bi enako storila glede vlad. [[Slika:Israel-Palestine_Diplomacy.svg|desno|sličica|{{legend|#cdcd9c|Priznanje [[Izrael]]a in [[Palestina|Palestine]]}}{{legend|#0052ff|Priznanje Izraela}}{{legend|#5fadff|Priznanje Izraela v povezavi s Palestino}}{{legend|#FF4500|Priznanje Palestine}}{{legend|#E5A238|Priznanje Palestine v povezavi z Izraelom}}]] ''De facto'' priznanje držav namesto ''de jure'' je redko. Priznanje ''de jure'' je močnejše, medtem ko je priznanje ''de facto'' bolj pogojno in priznava le izvajanje vladavine nad ozemljem. Primer razlike je, ko je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ''de facto'' priznalo sovjetsko državo leta 1921, ''de jure'' pa šele leta 1924. Drug primer je država [[Izrael]] leta 1948, katere vlado so ''de facto'' takoj priznale [[Združene države Amerike|ZDA,]] tri dni kasneje pa ''de jure'' še [[Sovjetska zveza]]. Prav tako je [[Tajvan|Republika Kitajska]], splošno znana kot [[Tajvan]], na splošno priznana kot ''de facto'' neodvisna in suverena, vendar ''de jure'' ni splošno priznana zaradi zapletenega [[Politični status Tajvana|političnega statusa Tajvana]], povezanega z umikom priznanja Združenih narodov kot naklonjenost [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] leta 1971. Obnovitev priznanja vlade ob spremembi na običajen, ustaven način (kot so [[volitve]] ali [[referendum]]) ni potrebna, lahko pa je potrebna v primeru [[Državni udar|državnega udara]] ali [[Revolucija|revolucije]]. Priznanje nove vlade s strani drugih držav je lahko pomembno za njeno dolgoročno preživetje. Tako so [[Talibani|talibansko]] vlado [[Islamska država Afganistan|Islamske države Afganistan]], ki je trajala od leta 1996 do 2001, priznali le [[Pakistan]], [[Združeni arabski emirati]] in [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]], medtem ko jih je veliko več priznalo vlado odstavljenega predsednika Burhanudina Rabanija. [[Ozemeljski spor|Spornega ozemlja]] [[Džamu in Kašmir]] pod nadzorom [[Indija|Indije]] ne priznavajo [[Pakistan]], [[Ljudska republika Kitajska]] in [[Turčija|Republika Turčija]]. Priznanje so lahko tudi druga dejanja, kot je obisk [[Vodja države|voditelja države]] ali podpis dvostranske pogodbe. Če je implicitno priznanje možno, lahko država čuti potrebo po izrecni razglasitvi, da dogodek ne pomeni priznanja, tako kot so Združene države leta 1988 začele svoj dialog s Palestinsko osvobodilno organizacijo. == Umaknitev priznanja == Država lahko po umiku iz vseh diplomatskih odnosov, kot so veleposlaništva in konzulati, z državo prekliče diplomatsko priznanje druge države ali preprosto zavrne sodelovanje s to drugo državo, in od druge države zahteva enako. Država bo imenovala [[Zaščitna moč|zaščitno silo]], ki bo zastopala njene interese v drugi državi. Doktrina nepriznavanja nezakonitih ali nemoralnih situacij, kot so ozemeljske pridobitve, dosežene s silo, se imenuje Stimsonova doktrina in je postala pomembnejša od [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], zlasti v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]], kjer je metoda za zagotavljanje skladnosti z mednarodnim pravom – na primer v primeru [[Rodezija|Rodezije]] leta 1965. Umik priznanja vlade je hujše dejanje neodobravanja kot prekinitev [[Diplomacija|diplomatskih odnosov]]. == Priznanje vlad == Poleg priznavanja drugih držav lahko države priznavajo tudi vlade držav. To je lahko problematično, zlasti ob nezakoniti menjavi vlade v [[Državni udar|državnem udaru]], ali ko obstoječa vlada ostane na oblasti s prirejanjem volitev. Države so nekoč uradno priznavale vlado države in državo samo, vendar mnoge ne sledijo več tej praksi;<ref>See for example, the oral arguments in the International Court of Justice case on Kosovo's declaration of independence. CR 2009/32, page 39 {{Navedi splet|url=http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|title=Archived copy|accessdate=2009-12-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110605052109/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/15734.pdf|archivedate=2011-06-05}}</ref> čeprav je za ohranitev diplomatskih odnosov nujno, da obstaja vlada, s katero lahko sodelujejo v diplomatskih odnosih.<ref>Since the 1970s the [[United States Department of State]] has moved away from the practice of recognizing governments. See: [1977] Digest of U.S. Practice in International Law 19–21.</ref> Države, kot so [[Združene države Amerike|ZDA,]] na vprašanja o priznavanju vlad odgovarjajo z izjavo: »Vprašanja o priznanju se ne postavlja: vzdržujemo naše odnose z novo vlado.«<ref>[1974] Digest of U.S. Practice in International Law at 13; [1975] Digest of U.S. Practice in International Law at 34.</ref> == Nepriznane države == {{Glavni članek|Seznam držav z omejenim diplomatskim priznanjem}} Več svetovnih geopolitičnih entitet nima splošnega mednarodnega priznanja, vendar želijo biti priznane kot [[suverena država|suverene države]]. Stopnja ''dejanskega'' nadzora, ki jo imajo subjekti nad zahtevanimi ozemlji, je različna. Večina je podnacionalnih regij z lastno [[Etnična skupina|etnično]] ali [[nacionalna identiteta|nacionalno identiteto]], ki so se [[Separatizem|ločile]] od prvotne matične [[suverena država|države]]. Takšne države se običajno imenujejo "separatistične" države. Nekatere od teh entitet so pravzaprav notranji samoupravni [[Protektorat|protektorati]], ki uživajo vojaško zaščito in neformalno diplomatsko predstavništvo v tujini prek druge države, da preprečijo prisilno ponovno vključitev v svoje prvotne države. Upoštevajte, da se beseda 'nadzor' na tem seznamu nanaša na ''nadzorovanje'' ''zasedenih'' območij, ne pa na ''zasedbe'' ''zahtevanega'' območja. Nepriznane države imajo lahko popoln nadzor nad zasedenim ozemljem (kot je [[Severni Ciper]]) ali le delni nadzor (kot je [[Zahodna Sahara]]). V prvem imajo ''de jure'' vlade majhen ali ničen vpliv na območja vladanja, medtem ko imajo v drugem različne stopnje nadzora in lahko lokalnim prebivalcem zagotavljajo bistvene storitve. == Druge vrste priznanj == {{Glavni članek|Vojskujoča se stran}} Drugi elementi, ki jih je mogoče priznati, vključujejo [[Okupacija|okupacijo]] ali [[Aneksija|priključitev]] ozemlja ali vojne pravice strani v spopadu. Priznanje slednje ne pomeni priznanja države. Formalno priznanje bojujoče se strani, ki je dandanes redko, pomeni, da so strani v državljanski vojni ali drugem notranjem konfliktu »upravičene do odvzema pravic vojskovanja, s čimer se prizna, da ima uporniška skupina zadostne mednarodne kapacitet, da podpira položaj tovrstnih pravic in dolžnosti.«<ref name="Solis">[[Gary D. Solis]], ''The Law of Armed Conflict: International Humanitarian Law in War'' (2d ed.: Cambridge University Press, 2016), p. 163.</ref> Razširitev pravic vojskovanja običajno opravijo druge države, ne pa vlada, ki se bori proti uporniški skupini.<ref name="Solis" /> Primeri priznanja vojskujočega se statusa vključujejo: * Leta 1823 je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] priznalo grške revolucionarje proti [[Osmansko cesarstvo|Otomanskemu cesarstvu]] kot vojskujoči se strani med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]].<ref>Roscoe Ralph Oglesby, ''Internal War and the Search for Normative Order'' (Martinus Nijhoff, 1971), p. 21.</ref> * Združeno kraljestvo je kmalu po izbruhu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] izdalo razglas o nevtralnosti, ki je »[[Konfederacija ameriških držav|konfederaciji]] tiho podelila status vojskujoče se države, pravico do sklepanja posojil in kupovanja zalog v nevtralnih državah ter uveljavljanja pravic do vojskovanja na [[mednarodne vode|odprtem morju]].«<ref name="OfficeHistorian3">[https://history.state.gov/milestones/1861-1865/confederacy Preventing Diplomatic Recognition of the Confederacy, 1861–1865] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828005906/http://history.state.gov/milestones/1861-1865/Confederacy|date=2013-08-28}}, ''Milestones: 1861–1865'', [[U.S. Department of State]], [[Office of the Historian]].</ref> Druga pomembna pravica, ki je bila podeljena vojskujočim se stranem in je bila v tistem času ocenjena kot potencialno pomembna, je bila pravica do izdajanja markinskih pisem.<ref>Burrus M. Carnahan, ''Act of Justice: Lincoln's Emancipation Proclamation and the Law of War'' (University Press of Kentucky 2007), p. 50.</ref> Britanska razširitev definicije vojskujoče se strani do priznanja Konfederacije je močno razjezila in zaskrbela Združene države, ki so si močno in uspešno prizadevale preprečiti popolno diplomatsko priznanje.<ref name="OfficeHistorian3" /> * Med [[nikaragovska revolucija|državljansko vojno v Nikaragvi]] je Andska skupina ([[Bolivija]], [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]] in [[Venezuela]]) »razglasila, da v [[Nikaragva|Nikaragvi]] obstaja '[[vojno stanje]]' in da sile Sandinistične narodnoosvobodilne fronte (FSLN) predstavljajo 'legitimno vojsko.'<ref name="VonGlahn">Gerhard von Glahn & James Larry Taulbee, ''Law Among Nations: An Introduction to Public International Law'', 11th ed. (Taylor & Francis, 2017), p. 167.</ref> V izjavi, ki je bila podana ob močnem nasprotovanju ZDA, je bilo navedeno, da so sandinisti upravičeni do »obravnave in prerogativ« po mednarodnem pravu.<ref>Robert Kagan, ''A Twilight Struggle: American Power and Nicaragua, 1977–1990'' (The Free Press, 1996), p. 93.</ref> Ta deklaracija je andskim državam omogočila, da FSLN zagotovijo orožje.<ref name="VonGlahn" /> * Med [[Salvadorska državljanska vojna|salvadorsko državljansko vojno]] sta [[Francija]] in [[Mehika]] avgusta 1981 priznali Nacionalno osvobodilno fronto Farabundo Martí v [[Salvador|Salvadorju]] kot vojskujočo se stran.<ref>Sewall H. Menzel, ''Bullets Vs. Ballots: Political Violence and Revolutionary War in El Salvador, 1979–1991'' ([[Lynne Rienner Publishers]], 1994), p. 22.</ref> == Glej tudi ==  {{Div col|colwidth=30em}} *[[Diplomacija]] *[[Montevideovska konvencija]] *[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) *[[Mednarodni odnosi]] *[[Jus legationis]] *[[Seznam nepriznanih držav]] *[[Mikronacija]] {{div col end}} == Sklici == {{Sklici|colwidth=30em}} == Viri == * Tozun Bahcheli, Barry Bartmann, and Henry Srebrnik; ''De Facto States: The Quest for Sovereignty ,'' Routledge, (2004) [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=108515019 online edition] * {{cite book|author=Edgars Dunsdorfs|title=The Baltic Dilemma, The case of the de jure recognition of incorporation of the Baltic States into the Soviet Unions by Australia|publisher=Robert Speller & Sons, New York|year=1975|isbn=0-8315-0148-0}} * {{cite book|author=Gerhard von Glahn|title=Law Among Nations: An Introduction to Public International Law|publisher=Macmillan|year=1992|isbn=0-02-423175-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/lawamongnationsi0000vong}} * {{cite book|author=Daniel Högger|title=The Recognition of States: A Study on the Historical Development in Doctrine and Practice with a Special Focus on the Requirements|publisher=LIT|year=2015|isbn=978-3-643-80196-8}} * {{cite book|author=Malcolm N. Shaw|title=International Law|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=0-521-53183-7}} * Stefan Talmon; ''Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile'' Clarendon Press, (1998) [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=74337106 online edition] * Gregory Weeks; "Almost Jeffersonian: U.S. Recognition Policy toward Latin America," ''Presidential Studies Quarterly,'' Vol. 31, 2001 [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=5000875262 online edition] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mednarodno pravo]] 8rgeg6m4bilzjs23o9k8w4p14340ucg 1 521847 5725999 2022-07-31T13:30:23Z A09090091 188929 prestavi wikitext text/x-wiki ==Prestavi== {{Predlog za prestavitev/datiran|Zavezništvo|{{Predlog za prestavitev/današnjidatum}}}} [[:Aliansa]] → {{no redirect|Zavezništvo}} – PMM lepši prevod, ki ni izpeljan iz tujke. Predlog podpira Gigafida, aliansa ima (v sicer ne-občem kontekstu besed, tj. delih imen) ~3000 konkordanc, zavezništvo ~15.000 (od katerih je verjetno tudi precej imen). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:30, 31. julij 2022 (CEST) g3pyu1bka8ro5xpj3y599yi34aqj2o3 0 521848 5726006 2022-07-31T13:39:13Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1099165641|Puppet state]]« wikitext text/x-wiki   '''Marionetna država''', '''marionetni režim''', '''marionetna vlada''' ali '''navidezna vlada'''<ref name="Shuster" /> je [[država]], ki je ''[[de jure]]'' neodvisna, a ''de facto'' popolnoma odvisna od zunanje [[Moč (mednarodni odnosi)|sile]] in je podvržena njenim ukazom.<ref name="Marek">Compare: {{Navedi knjigo|last=Marek|first=Krystyna|title=Identity and Continuity of States in Public International Law|year=1954|publisher=Library Droz|isbn=9782600040440|page=178|url=https://books.google.com/books?id=QaF7mnj9igkC|quote=[...] an allegedly independent, but 'actually' dependent, i.e. puppet State [...].}}</ref> Marionetne države imajo nominalno [[suverena država|suverenost]], vendar tuja sila učinkovito izvaja nadzor v obliki finančnih interesov ter gospodarske ali vojaške podpora.<ref name="McNeely1995">{{Navedi knjigo|last=McNeely|first=Connie L.|title=Constructing the Nation-state: International Organization and Prescriptive Action|url=https://archive.org/details/constructingnati00mcne|accessdate=13 September 2017|year=1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-29398-6|page=[https://archive.org/details/constructingnati00mcne/page/61 61]|quote=The term 'puppet state' is used to describe nominal sovereigns under effective foreign control...}}</ref> S tem ko pustijo lokalno vlado, se zunanje sile izognejo vsaki odgovornosti, hkrati pa uspešno ohromijo sicer tolerirano vlado.<ref name="Shuster">{{Navedi splet|url=http://www.magepublishers.com/the-strangling-of-persia-a-story-of-european-diplomacy-and-oriental-intrigue/|last=[[Morgan Shuster]]|title=The Strangling of Persia: A Story of European Diplomacy and Oriental Intrigue|page=221}}</ref> Marionetne države se ločijo od [[Aliansa|zavezništev]], ki svoja dejanja izbirajo sama ali v skladu z [[Mednarodna pogodba|mednarodnimi pogodbami]], ki so jih prostovoljno podpisale države članice. Marionetne države so prisiljene zagotoviti pravno potrditev dejanj, ki jih je že izvedla tuja sila. == Značilnosti == Marionetna država ohranja zunanje znake neodvisnosti (kot so ime, zastava, himna, ustava, [[zakonik]], [[moto]] in vlada), v resnici pa je organ druge države, ki ustvarja,<ref name="Raic2002">{{Navedi knjigo|last=Raič|first=David|title=Statehood and the Law of Self-Determination|url=https://books.google.com/books?id=L7UOyPGYBkwC&pg=PA81|accessdate=13 September 2017|year=2002|publisher=Kluwer Law International|isbn=90-411-1890-X|page=81|quote=In most cases, puppet States are created by the occupant during occupation of a State, for the purpose of circumventing the former's international responsibility regarding the violation of the rights of the occupied State.}}</ref> sponzorira ali kako drugače nadzoruje vlado marionetne države (tako imenovano '''"marionetno vlado"'''). [[Mednarodno pravo]] [[Okupacija|okupiranih]] marionetnih držav ne priznava kot [[Politična legitimnost|legitimnih]].<ref name="Lemkin2008"> {{Navedi knjigo|last=Lemkin|first=Raphaël|authorlink=Raphael Lemkin|title=Axis Rule in Occupied Europe: Laws of Occupation, Analysis of Government, Proposals for Redress|url=https://books.google.com/books?id=y0in2wOY-W0C&pg=PA11|accessdate=30 June 2019|year=2008|publisher=The Lawbook Exchange, Ltd.|isbn=978-1-58477-901-8|page=11|origyear=1944|quote=The creation of puppet states or of puppet governments does not give them any special status under international law in the occupied territory. Therefore the puppet governments and puppet states have no greater rights in the occupied territory than the occupant himself. Their actions should be considered as actions of the occupant and hence subject to the limitations of the Hague Regulations.}} </ref> Marionetne države lahko prenehajo biti marionete z: * vojaškim porazom "gospodarske" države (kot v Evropi in Aziji leta 1945), * absorpcijo v gospodarsko državo (kot v zgodnji [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]), * revoluciji, zlasti po umiku tujih okupacijskih sil (Afganistan leta 1992), ali * dosegom neodvisnosti z [[Državotvorno|državotvornimi]] metodami (zlasti z [[Dekolonizacija|dekolonizacijo]]). == Terminologija == Izraz je metafora, ki državo ali vlado primerja z [[Lutka|lutko]], ki jo z vrvicami nadzoruje lutkar.<ref>{{Navedi knjigo|last=Shapiro|first=Stephen|url=https://archive.org/details/ultrahushhushesp00step|title=Ultra Hush-hush|publisher=Annick Press|year=2003|isbn=1-55037-778-7|page=[https://archive.org/details/ultrahushhushesp00step/page/38 38]|quote=Puppet state: a country whose government is being controlled by the government of another country, much as a puppeteer controls the strings on a marionette}}</ref> Prva zabeležena uporaba izraza 'marionetna vlada' je iz leta 1884 in se nanaša na egiptovski Kedivat.<ref name="etymoline">{{Navedi splet|last=Harper|first=Douglas|title=puppet (n.)|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=puppet&allowed_in_frame=0|accessdate=1 June 2014|website=Online Etymology Dictionary}}</ref> V [[Srednji vek|srednjem veku]] so obstajale [[Vazalna država|vazalne države]], ki so temeljile na prenosu vladavine državi s kralja na plemiče nižjega ranga. Od [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]] leta 1648 se je pojavil koncept naroda, kjer je bila [[Vestfalska suverenost|suverenost]] bolj povezana z lokalnimi prebivalci, kot z lastniki ozemlja oz. plemstvom. Podoben koncept, ki je v glavnem povezan s politično zgodovino pred 19. stoletjem, je [[suzerenstvo]], nadzor nad zunanjimi zadevami ene države s strani druge. ptzo06nw82710jxatxr8lfuopmqvv0a 5726007 5726006 2022-07-31T13:39:41Z A09090091 188929 pp ref wikitext text/x-wiki   '''Marionetna država''', '''marionetni režim''', '''marionetna vlada''' ali '''navidezna vlada'''<ref name="Shuster" /> je [[država]], ki je ''[[de jure]]'' neodvisna, a ''de facto'' popolnoma odvisna od zunanje [[Moč (mednarodni odnosi)|sile]] in je podvržena njenim ukazom.<ref name="Marek">Compare: {{Navedi knjigo|last=Marek|first=Krystyna|title=Identity and Continuity of States in Public International Law|year=1954|publisher=Library Droz|isbn=9782600040440|page=178|url=https://books.google.com/books?id=QaF7mnj9igkC|quote=[...] an allegedly independent, but 'actually' dependent, i.e. puppet State [...].}}</ref> Marionetne države imajo nominalno [[suverena država|suverenost]], vendar tuja sila učinkovito izvaja nadzor v obliki finančnih interesov ter gospodarske ali vojaške podpora.<ref name="McNeely1995">{{Navedi knjigo|last=McNeely|first=Connie L.|title=Constructing the Nation-state: International Organization and Prescriptive Action|url=https://archive.org/details/constructingnati00mcne|accessdate=13 September 2017|year=1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-29398-6|page=[https://archive.org/details/constructingnati00mcne/page/61 61]|quote=The term 'puppet state' is used to describe nominal sovereigns under effective foreign control...}}</ref> S tem ko pustijo lokalno vlado, se zunanje sile izognejo vsaki odgovornosti, hkrati pa uspešno ohromijo sicer tolerirano vlado.<ref name="Shuster">{{Navedi splet|url=http://www.magepublishers.com/the-strangling-of-persia-a-story-of-european-diplomacy-and-oriental-intrigue/|last=[[Morgan Shuster]]|title=The Strangling of Persia: A Story of European Diplomacy and Oriental Intrigue|page=221}}</ref> Marionetne države se ločijo od [[Aliansa|zavezništev]], ki svoja dejanja izbirajo sama ali v skladu z [[Mednarodna pogodba|mednarodnimi pogodbami]], ki so jih prostovoljno podpisale države članice. Marionetne države so prisiljene zagotoviti pravno potrditev dejanj, ki jih je že izvedla tuja sila. == Značilnosti == Marionetna država ohranja zunanje znake neodvisnosti (kot so ime, zastava, himna, ustava, [[zakonik]], [[moto]] in vlada), v resnici pa je organ druge države, ki ustvarja,<ref name="Raic2002">{{Navedi knjigo|last=Raič|first=David|title=Statehood and the Law of Self-Determination|url=https://books.google.com/books?id=L7UOyPGYBkwC&pg=PA81|accessdate=13 September 2017|year=2002|publisher=Kluwer Law International|isbn=90-411-1890-X|page=81|quote=In most cases, puppet States are created by the occupant during occupation of a State, for the purpose of circumventing the former's international responsibility regarding the violation of the rights of the occupied State.}}</ref> sponzorira ali kako drugače nadzoruje vlado marionetne države (tako imenovano '''"marionetno vlado"'''). [[Mednarodno pravo]] [[Okupacija|okupiranih]] marionetnih držav ne priznava kot [[Politična legitimnost|legitimnih]].<ref name="Lemkin2008"> {{Navedi knjigo|last=Lemkin|first=Raphaël|authorlink=Raphael Lemkin|title=Axis Rule in Occupied Europe: Laws of Occupation, Analysis of Government, Proposals for Redress|url=https://books.google.com/books?id=y0in2wOY-W0C&pg=PA11|accessdate=30 June 2019|year=2008|publisher=The Lawbook Exchange, Ltd.|isbn=978-1-58477-901-8|page=11|origyear=1944|quote=The creation of puppet states or of puppet governments does not give them any special status under international law in the occupied territory. Therefore the puppet governments and puppet states have no greater rights in the occupied territory than the occupant himself. Their actions should be considered as actions of the occupant and hence subject to the limitations of the Hague Regulations.}} </ref> Marionetne države lahko prenehajo biti marionete z: * vojaškim porazom "gospodarske" države (kot v Evropi in Aziji leta 1945), * absorpcijo v gospodarsko državo (kot v zgodnji [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]), * revoluciji, zlasti po umiku tujih okupacijskih sil (Afganistan leta 1992), ali * dosegom neodvisnosti z [[Državotvorno|državotvornimi]] metodami (zlasti z [[Dekolonizacija|dekolonizacijo]]). == Terminologija == Izraz je metafora, ki državo ali vlado primerja z [[Lutka|lutko]], ki jo z vrvicami nadzoruje lutkar.<ref>{{Navedi knjigo|last=Shapiro|first=Stephen|url=https://archive.org/details/ultrahushhushesp00step|title=Ultra Hush-hush|publisher=Annick Press|year=2003|isbn=1-55037-778-7|page=[https://archive.org/details/ultrahushhushesp00step/page/38 38]|quote=Puppet state: a country whose government is being controlled by the government of another country, much as a puppeteer controls the strings on a marionette}}</ref> Prva zabeležena uporaba izraza 'marionetna vlada' je iz leta 1884 in se nanaša na egiptovski Kedivat.<ref name="etymoline">{{Navedi splet|last=Harper|first=Douglas|title=puppet (n.)|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=puppet&allowed_in_frame=0|accessdate=1 June 2014|website=Online Etymology Dictionary}}</ref> V [[Srednji vek|srednjem veku]] so obstajale [[Vazalna država|vazalne države]], ki so temeljile na prenosu vladavine državi s kralja na plemiče nižjega ranga. Od [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]] leta 1648 se je pojavil koncept naroda, kjer je bila [[Vestfalska suverenost|suverenost]] bolj povezana z lokalnimi prebivalci, kot z lastniki ozemlja oz. plemstvom. Podoben koncept, ki je v glavnem povezan s politično zgodovino pred 19. stoletjem, je [[suzerenstvo]], nadzor nad zunanjimi zadevami ene države s strani druge. == Sklici == 07pc8ws942ngu9cb1zl1o87a9gmv2uk 5726009 5726007 2022-07-31T13:41:22Z A09090091 188929 +[[Kategorija:Tipi vlad]]; +[[Kategorija:Metafore]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki   '''Marionetna država''', '''marionetni režim''', '''marionetna vlada''' ali '''navidezna vlada'''<ref name="Shuster" /> je [[država]], ki je ''[[de jure]]'' neodvisna, a ''de facto'' popolnoma odvisna od zunanje [[Moč (mednarodni odnosi)|sile]] in je podvržena njenim ukazom.<ref name="Marek">Compare: {{Navedi knjigo|last=Marek|first=Krystyna|title=Identity and Continuity of States in Public International Law|year=1954|publisher=Library Droz|isbn=9782600040440|page=178|url=https://books.google.com/books?id=QaF7mnj9igkC|quote=[...] an allegedly independent, but 'actually' dependent, i.e. puppet State [...].}}</ref> Marionetne države imajo nominalno [[suverena država|suverenost]], vendar tuja sila učinkovito izvaja nadzor v obliki finančnih interesov ter gospodarske ali vojaške podpora.<ref name="McNeely1995">{{Navedi knjigo|last=McNeely|first=Connie L.|title=Constructing the Nation-state: International Organization and Prescriptive Action|url=https://archive.org/details/constructingnati00mcne|accessdate=13 September 2017|year=1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-29398-6|page=[https://archive.org/details/constructingnati00mcne/page/61 61]|quote=The term 'puppet state' is used to describe nominal sovereigns under effective foreign control...}}</ref> S tem ko pustijo lokalno vlado, se zunanje sile izognejo vsaki odgovornosti, hkrati pa uspešno ohromijo sicer tolerirano vlado.<ref name="Shuster">{{Navedi splet|url=http://www.magepublishers.com/the-strangling-of-persia-a-story-of-european-diplomacy-and-oriental-intrigue/|last=[[Morgan Shuster]]|title=The Strangling of Persia: A Story of European Diplomacy and Oriental Intrigue|page=221}}</ref> Marionetne države se ločijo od [[Aliansa|zavezništev]], ki svoja dejanja izbirajo sama ali v skladu z [[Mednarodna pogodba|mednarodnimi pogodbami]], ki so jih prostovoljno podpisale države članice. Marionetne države so prisiljene zagotoviti pravno potrditev dejanj, ki jih je že izvedla tuja sila. == Značilnosti == Marionetna država ohranja zunanje znake neodvisnosti (kot so ime, zastava, himna, ustava, [[zakonik]], [[moto]] in vlada), v resnici pa je organ druge države, ki ustvarja,<ref name="Raic2002">{{Navedi knjigo|last=Raič|first=David|title=Statehood and the Law of Self-Determination|url=https://books.google.com/books?id=L7UOyPGYBkwC&pg=PA81|accessdate=13 September 2017|year=2002|publisher=Kluwer Law International|isbn=90-411-1890-X|page=81|quote=In most cases, puppet States are created by the occupant during occupation of a State, for the purpose of circumventing the former's international responsibility regarding the violation of the rights of the occupied State.}}</ref> sponzorira ali kako drugače nadzoruje vlado marionetne države (tako imenovano '''"marionetno vlado"'''). [[Mednarodno pravo]] [[Okupacija|okupiranih]] marionetnih držav ne priznava kot [[Politična legitimnost|legitimnih]].<ref name="Lemkin2008"> {{Navedi knjigo|last=Lemkin|first=Raphaël|authorlink=Raphael Lemkin|title=Axis Rule in Occupied Europe: Laws of Occupation, Analysis of Government, Proposals for Redress|url=https://books.google.com/books?id=y0in2wOY-W0C&pg=PA11|accessdate=30 June 2019|year=2008|publisher=The Lawbook Exchange, Ltd.|isbn=978-1-58477-901-8|page=11|origyear=1944|quote=The creation of puppet states or of puppet governments does not give them any special status under international law in the occupied territory. Therefore the puppet governments and puppet states have no greater rights in the occupied territory than the occupant himself. Their actions should be considered as actions of the occupant and hence subject to the limitations of the Hague Regulations.}} </ref> Marionetne države lahko prenehajo biti marionete z: * vojaškim porazom "gospodarske" države (kot v Evropi in Aziji leta 1945), * absorpcijo v gospodarsko državo (kot v zgodnji [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]), * revoluciji, zlasti po umiku tujih okupacijskih sil (Afganistan leta 1992), ali * dosegom neodvisnosti z [[Državotvorno|državotvornimi]] metodami (zlasti z [[Dekolonizacija|dekolonizacijo]]). == Terminologija == Izraz je metafora, ki državo ali vlado primerja z [[Lutka|lutko]], ki jo z vrvicami nadzoruje lutkar.<ref>{{Navedi knjigo|last=Shapiro|first=Stephen|url=https://archive.org/details/ultrahushhushesp00step|title=Ultra Hush-hush|publisher=Annick Press|year=2003|isbn=1-55037-778-7|page=[https://archive.org/details/ultrahushhushesp00step/page/38 38]|quote=Puppet state: a country whose government is being controlled by the government of another country, much as a puppeteer controls the strings on a marionette}}</ref> Prva zabeležena uporaba izraza 'marionetna vlada' je iz leta 1884 in se nanaša na egiptovski Kedivat.<ref name="etymoline">{{Navedi splet|last=Harper|first=Douglas|title=puppet (n.)|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=puppet&allowed_in_frame=0|accessdate=1 June 2014|website=Online Etymology Dictionary}}</ref> V [[Srednji vek|srednjem veku]] so obstajale [[Vazalna država|vazalne države]], ki so temeljile na prenosu vladavine državi s kralja na plemiče nižjega ranga. Od [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]] leta 1648 se je pojavil koncept naroda, kjer je bila [[Vestfalska suverenost|suverenost]] bolj povezana z lokalnimi prebivalci, kot z lastniki ozemlja oz. plemstvom. Podoben koncept, ki je v glavnem povezan s politično zgodovino pred 19. stoletjem, je [[suzerenstvo]], nadzor nad zunanjimi zadevami ene države s strani druge. == Sklici == [[Kategorija:Tipi vlad]] [[Kategorija:Metafore]] ak2yy9d8oie0d9d5pfljmxiwr3a136j 3 521849 5726041 2022-07-31T15:19:55Z Yerpo 8417 pozdrav wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:19, 31. julij 2022 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:19, 31. julij 2022 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} 4jyzc1pwbp5qoaz8cg74ilbpfkglf6k 0 521850 5726044 2022-07-31T15:47:48Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1098702469|Trilateral Contact Group on Ukraine]]« wikitext text/x-wiki '''Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino''' (znana tudi kot '''Tristranska kontaktna skupina za mirno rešitev razmer v vzhodni Ukrajini''') je skupina predstavnikov [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Rusija|Ruske federacije]] in [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), ki je bila oblikovana kot sredstvo za lažjo diplomatsko rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne]] v [[Donbas|regiji Donbas]] v Ukrajini. Obstaja več podskupin. Skupina je nastala po izvolitvi ukrajinskega predsednika [[Petro Porošenko|Petra Porošenka]] maja 2014. Pred njegovo izvolitvijo so po [[Evromajdan|Euromajdanskih protestih]] in [[Revolucija dostojanstva|ukrajinski revoluciji leta 2014]] vzhod in jug države zajeli [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|nemiri]]. Po neformalnem srečanju voditeljev držav ob obeležitvi sedemdesete obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v Normandiji 6. junija 2014 je bila domenjena ustanovitev skupine za olajšanje dialoga med ukrajinsko in rusko vlado.<ref>[http://www.lemonde.fr/europe/article/2014/06/06/poignee-de-main-historique-entre-les-dirigeants-russe-et-ukrainien-en-normandie_4433620_3214.html Poroshenko and Putin are calling for an end to "bloodshed" in Ukraine]. [[Le Monde]]. 6 June 2014</ref><ref>[https://web.archive.org/*/http://en.interfax.com.ua/news/general/208484.html Ceasefire must be ensured in eastern Ukraine this coming week - Poroshenko]. [[Interfax-Ukraine]]. 9 June 2014</ref> Odnosi med Rusijo in Ukrajino so bili izjemno napeti po [[Priključitev Krima Ruski federaciji|priključitvi Krima Ruski federaciji]], Ukrajina in zahodni voditelji pa so Rusijo obtožili tudi podpihovanja nemirov. == Prvo kijevsko zasedanje == Prvo zasedanje skupine je potekalo 8. junija 2014, na njem pa so sodelovali ruski veleposlanik v Ukrajini Mihail Zurabov, ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Pavlo Klimkin in posebna predstavnica generalnega sekretarja OVSE Heidi Tagliavini.<ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/123688/ Fire in the East has to be stopped this week - Poroshenko]. NB News. 8 June 2014</ref> Med 8. in 9. junijem so potekala tri zasedanja skupine, na katerih so udeleženci razpravljali o mirovnem načrtu po predlogu [[Predsednik Ukrajine|ukrajinskega predsednika]] [[Petro Porošenko|Petra Porošenka]].<ref>[https://web.archive.org/web/20140908125429/http://www.dw.de/%D1%88%D1%82%D0%B0%D0%B9%D0%BD%D0%BC%D0%B0%D1%94%D1%80-%D0%B2-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D1%96%D0%B9-%D0%BA%D1%80%D0%B8%D0%B7%D1%96-%D0%B7%D1%8F%D0%B2%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B1%D0%BA%D0%B5-%D1%81%D0%B2%D1%96%D1%82%D0%BB%D0%BE-%D0%B2-%D0%BA%D1%96%D0%BD%D1%86%D1%96-%D1%82%D1%83%D0%BD%D0%B5%D0%BB%D1%8E/a-17694258 Steinmeier: In the Ukrainian crisis appeared a dim light at the end of tunnel]. [[Deutsche Welle]].</ref> == Donecko zasedanje == Dne 20. junija 2014 je [[predsednik Ukrajine]] v petnajstih točakh objavil svoj mirovni načrt in enostransko odredil tedensko prekinitev ognja (glej [[2014 proruski nemiri v Ukrajini|Mirovni načrt v petnajstih točkah]]).<ref>[http://www.kyivpost.com/content/ukraine/petro-poroshenko-unveils-peace-plan-during-visit-to-east-352786.html Poroshenko unveils peace plan during visit to Ukraine's restive east]. [[Kyiv Post]]. 20 June 2014</ref> Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je vztrajal, da bi morali v pogajanja vključiti separatistične predstavnike iz vzhodne Ukrajine in naj tega ne razumejo kot "ultimat", sicer bo prekinitev ognja propadla.<ref>[http://uk.reuters.com/article/uk-ukraine-crisis-idUKKBN0EW0EJ20140621 Poroshenko's Ukraine peace plan gets limited support from Putin]. [[Reuters]]. 21 June 2014</ref> 23. junija so proruski skrajneži obljubili, da bodo v primeru sodelovanja v pogovorih spoštovali prekinitev ognja.<ref>[http://www.foxnews.com/world/2014/06/23/peace-talks-get-under-way-in-ukraine-involving-ukraine-ex-president-and/ Ukraine separatists vow to honor the govt cease-fire as peace talks get under way in the east]. FOX News. 23 June 2014</ref> Na zahtevo [[Predsednik Ukrajine|predsednika]] je Ukrajino zastopal [[Leonid Kučma]],<ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/125086/ Today in Donetsk will take place a session of Ukraine-RF-OSCE with participation of Kuchma]. NB News. 23 June 2014</ref> saj je moral biti Pavlo Klimkin prisoten v [[Luksemburg|Luksemburgu]].<ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/125159/ At the negotiations in Donetsk Kuchma substituted Klimkin - Herashchenko]. NB News. 24 June 2014</ref> Na prvo srečanje pogovorov v Donetsku 23. junija 2014 so prispeli [[Leonid Kučma]], Mihail Zurabov, Viktor Medvedčuk (vodja Ukrajinske izbire), voditelja proruskih militantov Oleg Carjov in Aleksander Borodaj ter predstavniki [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]].<ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/125112/ Kuchma, Medvedchuk, Tsariov and Zurabov arrived to the Donetsk Regional State Administration for negotiations]. NB News. 23 June 2014</ref><ref>[http://en.censor.net.ua/news/291196/kuchma_and_osce_representatives_to_negotiate_zurabov_tsariov_medvedchuk_and_borodai_in_donetsk Kuchma and OSCE Representatives to Negotiate Zurabov, Tsariov, Medvedchuk and Borodai In Donetsk]. Censor.net. 23, June 2014</ref> Po srečanju je vozilo s Kučmo in Nestorjem Šufričem tik pred upravno stavbo napadla jezna množica.<ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/125122/ In Donetsk sympathizers of DNR threw rocks at the vehicle of Kuchma and Shufrych]. NB News. 23 June 2014</ref> Po poročanju [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] je Medvedčuk na pogajanjih zastopal proruske skrajneže.<ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/125202/ At the peace talks Medvedchuk represented DNR and LNR - OSCE]. NB News. 24 June 2014</ref> Sodelovanje Medvedčuka kot posrednika v pogajanjih je podprla tudi [[Angela Merkel]], s čimer se je Porošenko strinjal.<ref>[https://web.archive.org/*/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/merkel-backs-medvedchuks-mediation-in-tripartite-contact-group-to-resolve-situation-in-donbas-poroshenko-agrees-353421.html Merkel backs Medvedchuk's mediation in tripartite contact group to resolve situation in Donbas, Poroshenko agrees]. [[Kyiv Post]]. 25 June 2014</ref><ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/125316/ Merkel proposed for Medvedchuk to mediate negotiations about Donbas]. NB News. 25 June 2014</ref> 26. junija 2014 je Medvedčukova ukrajinska zasedba obtožila Tagliavinijevo napačnega razumevanja Zubarove izjave, saj je Medvedčuk ukrepal po ukazu Petra Porošenka.<ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/125323/ At the negotiations with terrorists Medvedchuk acted on petition of Poroshenko - declaration]. NB News. 25 June 2014</ref> Med prekinitvijo ognja so proruski militaristi izpustili opazovalce OVSE, ki so jih zadržali kot talce.<ref>[https://web.archive.org/*/http://www.reuters.com/article/2014/06/27/us-ukraine-crisis-hostages-idUSKBN0F200T20140627 Ukrainian rebels free four OSCE hostages, four still in captivity]. [[Reuters]]. 27 June 2014</ref><ref>[https://web.archive.org/*/http://www.cbc.ca/news/world/ukraine-rebels-free-4-more-osce-hostages-1.2690876 Ukraine rebels free 4 more OSCE hostages (Observers come from Switzerland, Turkey, Estonia and Denmark)]. CBC News. 28 June 2014</ref> == Drugo kijevsko zasedanje == 2. julija 2014 so se na srečanju v [[Berlin|Berlinu]] štirje zunanji ministri iz [[Nemčija|Nemčije]], [[Francija|Francije]], [[Rusija|Rusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] strinjali, da bodo mirovna pogajanja nadaljevali najkasneje 5. julija 2014.<ref>[https://web.archive.org/web/20140908184451/http://www.germany.info/Vertretung/usa/en/__pr/P__Wash/2014/07/02-JointDeclaration-Ukraine.html?archive=1992708 Joint Declaration by the Foreign Ministers of Ukraine, Russia, France and Germany]. German Missions in the United States. 2 July 2014</ref> Tretje srečanje skupine je potekalo 6. julija 2014.<ref>[https://web.archive.org/web/20140908215233/http://www.osce.org/home/120863 Press Statement by the Trilateral Contact Group]. [[OSCE]]. 6 July 2014</ref> Na pogajanjih so bili prisotni Kučma, Zurabov, Tagliavini, Šufrič in Medvedčuk.<ref>[https://web.archive.org/*/http://www.unian.info/politics/936675-trilateral-meeting-of-contact-group-ukraine-osce-rf-takes-place-in-kyiv.html Trilateral meeting of contact group Ukraine-OSCE-RF takes place in Kyiv]. [[UNIAN]]. 6 July 2014</ref> == Tretje kijevsko zasedanje == Skupina se je sestala 17. julija 2014, kmalu po [[Let Malaysia Airlines 17|strmoglavljenju letala Malaysian Airlines]], ko so predstavniki separatistov zagotovili sodelovanje s predstavniki [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] v vzhodni Ukrajini.<ref>[https://web.archive.org/web/20140908053442/http://www.osce.org/home/121390 Press statement by the Trilateral Contact Group]. [[OSCE]]. 18 July 2014</ref> == Minško zasedanje == Nov krog mirovnih pogajanj se je začel 31. julija 2014 v [[Minsk|Minsku]].<ref>[https://web.archive.org/web/20140908185754/http://www.osce.org/home/122142 Press Statement by the Trilateral Contact Group]. [[OSCE]]. 31 July 2014</ref> 5. septembra 2014 je bil podpisan [[Minski sporazum|protokol iz Minska]]. Po intervjuju Aleksandra Borodaja za ruski časnik "Novaja Gazeta" je Kučma predlagal predajo proruskih separatistov, na kar sta se Medvedčuk in Šufrič zasmejala.<ref>[https://web.archive.org/*/http://nbnews.com.ua/ua/news/129431/ Medvedchuk and Shufrych chuckled at the proposition of Kuchma to the terrorists to give up - Borodai]. NB News. 13 August 2014</ref><ref>Kanygin, P. ''[https://web.archive.org/web/20140908204954/http://www.novayagazeta.ru/politics/64812.html Aleksandr Borodai: We are not ready to conclude peace on conditions of capitulation]''. "Novaya Gazeta". 13 August 2014</ref> == Drugo minško zasedanje == Na vrhu v [[Minsk|Minsku]] 11. februarja 2015 so se voditelji [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Rusija|Rusije]], [[Francija|Francije]] in [[Nemčija|Nemčije]] dogovorili o svežnju ukrepov za zaustavitev vojne v Donbasu; ta paket je postal znan kot [[Drugi minski sporazum|Minsk II]] .<ref name="BBC12FEB">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31435812|title=Ukraine crisis: Leaders agree peace roadmap|work=BBC News|date=12 February 2015|accessdate=12 February 2015}}</ref><ref name="GD12FEB">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2015/feb/12/ukraine-crisis-reports-emerge-of-agreement-in-minsk-talks|title=Ukraine ceasefire deal agreed at Belarus talks|work=The Guardian|date=12 February 2015|accessdate=12 February 2015}}</ref><ref name="E1345">{{Navedi splet|url=http://www.euronews.com/2015/02/12/breakthrough-in-minsk-as-leaders-agree-to-ceasefire-deal-on-ukraine/|title=Breakthrough in Minsk as leaders agree to ceasefire deal on Ukraine|website=Euronews|date=12 February 2015|accessdate=12 February 2015}}</ref><ref name="OSCE12FEB">{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.osce.org/cio/140196|title=OSCE Chairperson-in-Office gives full backing to Minsk package|publisher=Organization for Security and Co-operation in Europe|date=12 February 2015|accessdate=12 February 2015}}</ref> Od takrat se kontaktna skupina občasno zbira v Minsku.<ref>[https://www.stratfor.com/analysis/geopolitical-calendar-week-june-1-2015 Geopolitical Calendar: Week of June 1, 2015], [[STRATFOR]] (1 June 2015)</ref> Predstavniki separatistične [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck in Ljudske republike]] [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] svoje predloge posredujejo tristranski kontaktni skupini za Ukrajino.<ref>[http://tass.ru/en/world/794242 Donetsk, Luhansk republics say election proposals forwarded to Contact Group on Ukraine], [[Russian News Agency "TASS"]] (12 May 2015)</ref> Od takrat je bilo v tristranski kontaktni skupini ustanovljenih več podskupin.<ref>[http://en.interfax.com.ua/news/general/330582.html Medvedchuk: Ukraine nixes '25-for-50' prisoner swap], [[Interfax-Ukraine]] (14 March 2014)</ref> Te vključujejo delovno skupino za politična vprašanja, za gospodarska vprašanja, za razpravo o humanitarnih razmerah na konfliktnem območju in za varnostna vprašanja, ki jo vodi vodja [[Posebna opazovalna misija OVSE v Ukrajini|posebne opazovalne misije OVSE v Ukrajini]].<ref>{{Navedi splet|title=Subgroups of Trilateral Contact Group on Ukraine in talks in Minsk|url=https://eng.belta.by/politics/view/subgroups-of-trilateral-contact-group-on-ukraine-in-talks-in-minsk-128904-2020/|website=Belta|date=11 March 2020|accessdate=29 December 2020}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * Socor, V. ''[http://www.jamestown.org/single/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=42645&tx_ttnews%5BbackPid%5D=7&cHash=3436d6e29ee063b5c467bfdb270fd1d7 Kontaktna skupina v Ukrajini, usmerjena proti Rusiji]'' . "Eurasia Daily Monitor Volume: 11 Izdaja: 131". Jamestown Foundation. 18. julij 2014 * Socor, V. ''[http://www.jamestown.org/programs/edm/single/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=42539&tx_ttnews%5BbackPid%5D=756&no_cache=1 Ukrajina prisiljena razglasiti enostransko prekinitev ognja v Donbasu] .'' ''"Eurasia Daily Monitor Zvezek: 11. številka: 114".'' ''Jamestown Foundation. 24. junij 2014'' [[Kategorija:Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] bsrhdv1e6ibkhntxmersxwhcwmtzxtn 10 521851 5726046 2022-07-31T16:02:16Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki [[Slika:Coat of arms of Hungary.svg|right|90px|Grb Madžarske]] '''[[Madžarska]]''' je [[celinska država]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki obsega 93.030&nbsp;km² [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in meji na [[Slovaška|Slovaško]] na severu, [[Ukrajina|Ukrajino]] na severovzhodu, [[Romunija|Romunijo]] na vzhodu in jugovzhodu, [[Srbija|Srbijo]] na jugu, [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugozahodu ter [[Avstrija|Avstrijo]] na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma [[Madžari|etničnih Madžarov]], in številčno [[Romi|romsko]] manjšino. [[Madžarščina]], uradni jezik, je najbolj razširjen [[Uralski jeziki|uralski jezik]] na svetu in med redkimi [[Indoevropski jeziki|neindoevropskimi jeziki]], ki se v Evropi obsežneje govorijo. [[Budimpešta]] je glavno in [[Seznam mest na Madžarskem|največje mesto]] države; druga večja urbana območja so [[Debrecen]], [[Szeged]], [[Miskolc]], [[Pécs]] in [[Gjur|Győr]]. Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], [[Germani|germanskimi plemeni]], [[Huni]], zahodnimi Slovani in [[Avari]]. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je [[Madžari|madžarski]] veliki knez [[Árpád Madžarski|Árpád]] osvojil Panonsko nižino. Madžarska je na prelomu 18.&nbsp;stoletja prišla pod [[Habsburška monarhija|habsburško nadoblast]], pozneje pa se je [[Avstro-Ogrski kompromis|pridružila]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]] in tvorila [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav. Madžarska ima danes v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva. Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje. Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehniki. Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi in je leta 2017 privabila 15,8&nbsp;milijona tujih turistov. Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], [[NATO|Natom]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]], [[Svetovna banka|Svetovno banko]], IIB, AIIB, [[Svet Evrope|Svetom Evrope]] in [[Višegrajska skupina|Višegrajsko skupino]]. '''[[Madžarska|Preberite več ...]]'''<noinclude>[[Kategorija:Predloge za izbrane članke 2022]]</noinclude> r0ox5kmh9g2e6qldtsohb6isc5a0v9i 10 521852 5726047 2022-07-31T16:02:33Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Predloga:Izbrano/31. teden 2022]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Izbrano/31. teden 2022]] 6ffdz1j5u4jzfi15rkv9al6z9juw3f5 10 521853 5726048 2022-07-31T16:02:48Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Predloga:Izbrano/31. teden 2022]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Izbrano/31. teden 2022]] 6ffdz1j5u4jzfi15rkv9al6z9juw3f5 0 521854 5726049 2022-07-31T16:03:55Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1096409820|Normandy Format]]« wikitext text/x-wiki {{V delu}} [[Slika:Normandy_format_(2019-10-09)_03.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg/220px-Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg|desno|sličica| Srečanje normandijskega formata v [[Pariz|Parizu]], 9. december 2019]] '''Normandijski format''' ({{Jezik-fr|Format Normandie}}), znana tudi kot '''normandijska kontaktna skupina''', je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] in širše [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Štiri države članice; [[Nemčija]], [[Rusija]], [[Ukrajina]] in [[Francija]]; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.trust.org/item/20160905143052-wd0nm/|title=Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine|last=|first=|date=5 September 2016|website=news.trust.org|publisher=[[Thomson Reuters Foundation]]|accessdate=11 September 2016}}</ref> == Ustvarjanje in sestavljanje == Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D]]. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na [[Belorusija|Belorusijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vestnikkavkaza.net/news/Kremlin-confirms-telephone-conference-between-Putin-Merkel-Hollande-and-Cameron.html|title=Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza|website=vestnikkavkaza.net}}</ref> == Zasedanja == === 2014 === Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|tristranske kontaktne skupine]], da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.<ref>{{Navedi splet|title=Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia|url=https://www.csis.org/analysis/understanding-normandy-format-and-its-relation-current-standoff-russia|accessdate=2022-04-16|website=www.csis.org|language=en}}</ref> Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji [[Donbas]] in na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]]. === 2015 === Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.<ref name="7FEB2052">{{Navedi novice|date=7 February 2015|title=Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31185027|accessdate=7 February 2015}}</ref><ref name="12FEG22">{{Navedi novice|date=12 February 2015|title='Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSKBN0LG0FX20150212|accessdate=13 September 2020}}</ref><ref name="UYH#52">{{Navedi novice|last=Hudson|first=Alexandra|last2=Madeline Chambers|date=12 February 2015|title=German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for|publisher=Yahoo News|agency=Reuters|url=https://www.yahoo.com/news/german-min-minsk-deal-not-wished-101526732.html?ref=gs|accessdate=21 October 2016}}</ref> Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.<ref name="WSJ12FEBY">{{Navedi novice|last=Ostroukh|first=Andrey|last2=Gregory L. White|last3=Julian E. Barnes|date=12 February 2015|title=Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-peace-talks-yield-cease-fire-deal-1423731958|accessdate=12 February 2015}}</ref> Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali. === 2019 === [[Predsednik Ukrajine|Ukrajinski predsednik]] [[Volodimir Zelenski]] je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek [[YouTube|YouTuba]] k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu [[Krim (polotok)|Krim]] pripada in koga ni v regiji [[Donbas]]."<ref name="dwpeace">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-proposes-peace-talks-with-putin/a-49515524|publisher=dw.com|date=8 July 2019}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.<ref name="mtcf">{{Navedi novice|title=Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/07/18/russia-ukraine-agree-comprehensive-cease-fire-donbass-a66472|publisher=The Moscow Times|date=18 July 2019}}</ref> V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]] izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.<ref name="xhua">{{Navedi novice|title=Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee|url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|publisher=Xinhua|date=9 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117112559/http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|archivedate=2021-11-17}}</ref> 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.<ref name="dwde">{{Navedi novice|title=Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering|url=https://www.dw.com/en/ukraine-summit-in-paris-delayed-amid-continued-bickering/a-50529043|publisher=dw.com|date=21 September 2019}}</ref> Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.<ref name="crash">{{Navedi novice|title=For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-whistleblower-ukraine-analy/for-ukraines-leader-trump-memo-on-their-call-is-a-diplomatic-car-crash-idUSKBN1WA2XJ|publisher=Reuters|date=25 September 2019}}</ref><ref name="dwmelt">{{Navedi novice|title=What does Germany do for Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/what-does-germany-do-for-ukraine/a-50590709|publisher=dw.com|date=2019-09-26}}</ref><ref name="blo">{{Navedi novice|title=Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2019-09-27/why-ukraine-s-zelenskiy-joined-trump-in-trashing-germany|publisher=Bloomberg|date=27 September 2019}}</ref> 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.<ref name="dddw">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-sticks-to-criticism-of-merkel-macron-in-trump-call/a-50784562|publisher=dw.com|date=10 October 2019}}</ref> Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.<ref name="en">{{Navedi novice|title=Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse|url=https://www.youtube.com/watch?v=2nBctgTRvbg|publisher=euronews|date=16 October 2016|location=11:35 onwards}}</ref> === 2022 === V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022]], ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.<ref name="After_flurry_threat_continues">{{Navedi splet|last=Cameron|first=David R.|title=After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues|url=https://macmillan.yale.edu/news/after-flurry-high-level-diplomacy-and-another-long-normandy-format-meeting-threat-war-ukraine|website=Yale MacMillan Center|publisher=Yale University|accessdate=12 February 2022|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Biden_Putin_to_speak">{{Navedi novice|last=Gittleson|first=Ben|title=Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-confers-european-leaders-ukraine-talks-fail/story?id=82826589|accessdate=12 February 2022|work=ABC News|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}</ref> Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/817179.html|accessdate=2022-04-16|website=Interfax-Ukraine|language=en}}</ref> Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v [[Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)|mirovnih pogajanjih]] med državama, hkrati pa [[Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno|nudita podporo]] Ukrajini in [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|obsojata]] Rusijo. == Voditelji držav članic == === 2014–2017 === <gallery class="center" widths="120px"> François Hollande - 2017 (27869823159) (cropped 2).jpg|{{flagicon|France}} '''[[France]]'''<br />[[François Hollande]],<br />[[President of France|President]] Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4 (cropped 2).jpg|{{flagicon|Germany}} '''[[Germany]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Chancellor of Germany (Federal Republic of Germany)|Chancellor]] Vladimir Putin 12023 (cropped).jpg|{{flagicon|Russia}} '''[[Russia]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[President of Russia|President]] Petro Poroshenko September 2014.jpg|{{flagicon|Ukraine}} '''[[Ukraine]]'''<br />[[Petro Poroshenko]],<br />[[President of Ukraine|President]] </gallery> === 2017–2019 === <gallery class="center" widths="120px"> Emmanuel Macron (cropped).jpg|{{flagicon|France}} '''[[France]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[President of France|President]] Angela Merkel Hamburg May 2014.jpg|{{flagicon|Germany}} '''[[Germany]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Chancellor of Germany (Federal Republic of Germany)|Chancellor]] Vladimir Putin (2017-07-08) (cropped).jpg|{{flagicon|Russia}} '''[[Russia]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[President of Russia|President]] Petro Poroshenko February 2015.jpg|{{flagicon|Ukraine}} '''[[Ukraine]]'''<br />[[Petro Poroshenko]],<br />[[President of Ukraine|President]] </gallery> === 2019–2021 === <gallery class="center" widths="120"> Slika:-G7Biarritz (48616645011) (cropped).jpg|{{flagicon|France}} '''[[France]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[President of France|President]] Slika:Angela Merkel 2019 cropped.jpg|{{flagicon|Germany}} '''[[Germany]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Chancellor of Germany (Federal Republic of Germany)|Chancellor]] Slika:Vladimir Putin (2018-03-01) 03 (cropped).jpg|{{flagicon|Russia}} '''[[Russia]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[President of Russia|President]] Slika:Volodymyr Zelensky Official portrait (cropped).jpg|{{flagicon|Ukraine}} '''[[Ukraine]]'''<br />[[Volodymyr Zelensky]]y,<br />[[President of Ukraine|President]] </gallery> === 2021–danes === <gallery class="center" widths="120"> Slika:Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg|{{flagicon|France}} '''[[France]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[President of France|President]] Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|{{flagicon|Germany}} '''[[Germany]]'''<br />[[Olaf Scholz]],<br />[[Chancellor of Germany (Federal Republic of Germany)|Chancellor]] Slika:Vladimir Putin 17-11-2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Russia}} '''[[Russia]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[President of Russia|President]] Slika:All-Ukrainian Forum "Ukraine 30. Coronavirus Challenges and Responses". (50922061211) (cropped).jpg|{{flagicon|Ukraine}} '''[[Ukraine]]'''<br />[[Volodymyr Zelensky]]y,<br />[[President of Ukraine|President]] </gallery> == Srečanja == Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. <ref name="pravda_6meetings">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2019/12/9/7234195/|title=5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі}}</ref> # {{Ikonazastave|France}} [[Château de Bénouville]], [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Normandija]], [[Francija]] — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob [[Operacija Overlord|Operation Overlord]] # {{Ikonazastave|Italy}} [[Milano|Milan]], [[Italija|Italy]] — 16–17 October 2014 — as part of [[Azijsko-evropsko srečanje|Asia–Europe Meeting]]<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674 "Accepting joint responsibility"]. ''bundesregierung.de''. [[Politika in uprava Nemčije|German government]]. 17 October 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 February</span> 2017</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Belarus}} [[Minsk]], [[Belorusija|Belarus]] — 11–12 February 2015 — [[Minsk II]] was signed # {{Ikonazastave|France}} [[Pariz|Paris]], France — 2 October 2015 # {{Ikonazastave|Germany}} [[Berlin]], [[Nemčija|Germany]] — 19 October 2016 # {{Ikonazastave|France}} Paris, France — 9 December 2019 # {{Ikonazastave|France}} Paris, France — 26 January 2022 # {{Ikonazastave|Germany}} Berlin, Germany — 10 February 2022<ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms "'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March"]. ''The Times of India''. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 February</span> 2022</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Germany}} Berlin, Germany — ''March 2022 (planned)''<ref name="Difficult_four_way_talks" /> == Glej tudi == * [[Budimpeštanski memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih]] * [[Minski protokol]] * [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] * [[Rusko-ukrajinska kriza (2021-2022)]] == Sklici == {{Sklici|refs=<ref name="ThomReut_Normandytalks2526Jan2022Paris">{{cite news | title= Political advisers to hold four-way talks on Ukraine in Paris | date= 2022-01-22 |newspaper= [[Thomson Reuters]] | url= https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |access-date= 2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220124122214/https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |archive-date= 2022-01-24 |url-status=live }}</ref> <ref name="DW_Scholz_Macron_say_diplomacy">{{cite news | title= Scholz, Macron say diplomacy can fix Ukraine-Russia standoff | date= 2022-01-25 |newspaper= [[Deutsche Welle]] | url= https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |access-date=2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220125205354/https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |archive-date= 2022-01-25 |url-status=live }}</ref> <ref name="Elysee_N4_26Jan_results">{{cite web | title= Declaration of the advisors to the N4 Heads of States and Governments | website= [[President of France]] |date = 2022-01-26 | url = https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments | access-date = 2022-01-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127023902/https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref> <ref name="CSIS_Normandy_Format">{{cite web | last1 = de Galbert | first1 = Simond | title= The Impact of the Normandy Format on the Conflict in Ukraine: Four Leaders, Three Cease-fires, and Two Summits | website= [[Center for Strategic and International Studies]] |date = 2015-10-23 | url = https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits | access-date = 2022-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127025345/https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref>}} [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] 25eyesx4d3q56o0fpo37bop5luso3f1 5726050 5726049 2022-07-31T16:09:07Z A09090091 188929 /* Voditelji držav članic */ slo. wikitext text/x-wiki {{V delu}} [[Slika:Normandy_format_(2019-10-09)_03.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg/220px-Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg|desno|sličica| Srečanje normandijskega formata v [[Pariz|Parizu]], 9. december 2019]] '''Normandijski format''' ({{Jezik-fr|Format Normandie}}), znana tudi kot '''normandijska kontaktna skupina''', je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] in širše [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Štiri države članice; [[Nemčija]], [[Rusija]], [[Ukrajina]] in [[Francija]]; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.trust.org/item/20160905143052-wd0nm/|title=Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine|last=|first=|date=5 September 2016|website=news.trust.org|publisher=[[Thomson Reuters Foundation]]|accessdate=11 September 2016}}</ref> == Ustvarjanje in sestavljanje == Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D]]. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na [[Belorusija|Belorusijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vestnikkavkaza.net/news/Kremlin-confirms-telephone-conference-between-Putin-Merkel-Hollande-and-Cameron.html|title=Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza|website=vestnikkavkaza.net}}</ref> == Zasedanja == === 2014 === Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|tristranske kontaktne skupine]], da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.<ref>{{Navedi splet|title=Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia|url=https://www.csis.org/analysis/understanding-normandy-format-and-its-relation-current-standoff-russia|accessdate=2022-04-16|website=www.csis.org|language=en}}</ref> Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji [[Donbas]] in na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]]. === 2015 === Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.<ref name="7FEB2052">{{Navedi novice|date=7 February 2015|title=Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31185027|accessdate=7 February 2015}}</ref><ref name="12FEG22">{{Navedi novice|date=12 February 2015|title='Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSKBN0LG0FX20150212|accessdate=13 September 2020}}</ref><ref name="UYH#52">{{Navedi novice|last=Hudson|first=Alexandra|last2=Madeline Chambers|date=12 February 2015|title=German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for|publisher=Yahoo News|agency=Reuters|url=https://www.yahoo.com/news/german-min-minsk-deal-not-wished-101526732.html?ref=gs|accessdate=21 October 2016}}</ref> Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.<ref name="WSJ12FEBY">{{Navedi novice|last=Ostroukh|first=Andrey|last2=Gregory L. White|last3=Julian E. Barnes|date=12 February 2015|title=Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-peace-talks-yield-cease-fire-deal-1423731958|accessdate=12 February 2015}}</ref> Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali. === 2019 === [[Predsednik Ukrajine|Ukrajinski predsednik]] [[Volodimir Zelenski]] je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek [[YouTube|YouTuba]] k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu [[Krim (polotok)|Krim]] pripada in koga ni v regiji [[Donbas]]."<ref name="dwpeace">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-proposes-peace-talks-with-putin/a-49515524|publisher=dw.com|date=8 July 2019}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.<ref name="mtcf">{{Navedi novice|title=Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/07/18/russia-ukraine-agree-comprehensive-cease-fire-donbass-a66472|publisher=The Moscow Times|date=18 July 2019}}</ref> V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]] izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.<ref name="xhua">{{Navedi novice|title=Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee|url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|publisher=Xinhua|date=9 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117112559/http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|archivedate=2021-11-17}}</ref> 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.<ref name="dwde">{{Navedi novice|title=Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering|url=https://www.dw.com/en/ukraine-summit-in-paris-delayed-amid-continued-bickering/a-50529043|publisher=dw.com|date=21 September 2019}}</ref> Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.<ref name="crash">{{Navedi novice|title=For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-whistleblower-ukraine-analy/for-ukraines-leader-trump-memo-on-their-call-is-a-diplomatic-car-crash-idUSKBN1WA2XJ|publisher=Reuters|date=25 September 2019}}</ref><ref name="dwmelt">{{Navedi novice|title=What does Germany do for Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/what-does-germany-do-for-ukraine/a-50590709|publisher=dw.com|date=2019-09-26}}</ref><ref name="blo">{{Navedi novice|title=Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2019-09-27/why-ukraine-s-zelenskiy-joined-trump-in-trashing-germany|publisher=Bloomberg|date=27 September 2019}}</ref> 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.<ref name="dddw">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-sticks-to-criticism-of-merkel-macron-in-trump-call/a-50784562|publisher=dw.com|date=10 October 2019}}</ref> Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.<ref name="en">{{Navedi novice|title=Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse|url=https://www.youtube.com/watch?v=2nBctgTRvbg|publisher=euronews|date=16 October 2016|location=11:35 onwards}}</ref> === 2022 === V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022]], ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.<ref name="After_flurry_threat_continues">{{Navedi splet|last=Cameron|first=David R.|title=After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues|url=https://macmillan.yale.edu/news/after-flurry-high-level-diplomacy-and-another-long-normandy-format-meeting-threat-war-ukraine|website=Yale MacMillan Center|publisher=Yale University|accessdate=12 February 2022|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Biden_Putin_to_speak">{{Navedi novice|last=Gittleson|first=Ben|title=Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-confers-european-leaders-ukraine-talks-fail/story?id=82826589|accessdate=12 February 2022|work=ABC News|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}</ref> Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/817179.html|accessdate=2022-04-16|website=Interfax-Ukraine|language=en}}</ref> Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v [[Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)|mirovnih pogajanjih]] med državama, hkrati pa [[Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno|nudita podporo]] Ukrajini in [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|obsojata]] Rusijo. == Voditelji držav članic == === 2014–2017 === <gallery class="center" widths="120px"> François Hollande - 2017 (27869823159) (cropped 2).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[François Hollande]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4 (cropped 2).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin 12023 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko September 2014.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2017–2019 === <gallery class="center" widths="120px"> Emmanuel Macron (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Hamburg May 2014.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin (2017-07-08) (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko February 2015.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2019–2021 === <gallery class="center" widths="120"> Slika:-G7Biarritz (48616645011) (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Angela Merkel 2019 cropped.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin (2018-03-01) 03 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:Volodymyr Zelensky Official portrait (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]]y,<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2021–danes === <gallery class="center" widths="120"> Slika:Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Olaf Scholz]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin 17-11-2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:All-Ukrainian Forum "Ukrajina 30. Coronavirus Challenges and Responses". (50922061211) (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> == Srečanja == Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. <ref name="pravda_6meetings">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2019/12/9/7234195/|title=5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі}}</ref> # {{Ikonazastave|France}} [[Château de Bénouville]], [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Normandija]], [[Francija]] — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob [[Operacija Overlord|Operation Overlord]] # {{Ikonazastave|Italy}} [[Milano|Milan]], [[Italija|Italy]] — 16–17 October 2014 — as part of [[Azijsko-evropsko srečanje|Asia–Europe Meeting]]<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674 "Accepting joint responsibility"]. ''bundesregierung.de''. [[Politika in uprava Nemčije|German government]]. 17 October 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 February</span> 2017</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Belarus}} [[Minsk]], [[Belorusija|Belarus]] — 11–12 February 2015 — [[Minsk II]] was signed # {{Ikonazastave|France}} [[Pariz|Paris]], France — 2 October 2015 # {{Ikonazastave|Germany}} [[Berlin]], [[Nemčija|Germany]] — 19 October 2016 # {{Ikonazastave|France}} Paris, France — 9 December 2019 # {{Ikonazastave|France}} Paris, France — 26 January 2022 # {{Ikonazastave|Germany}} Berlin, Germany — 10 February 2022<ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms "'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March"]. ''The Times of India''. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 February</span> 2022</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Germany}} Berlin, Germany — ''March 2022 (planned)''<ref name="Difficult_four_way_talks" /> == Glej tudi == * [[Budimpeštanski memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih]] * [[Minski protokol]] * [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] * [[Rusko-ukrajinska kriza (2021-2022)]] == Sklici == {{Sklici|refs=<ref name="ThomReut_Normandytalks2526Jan2022Paris">{{cite news | title= Political advisers to hold four-way talks on Ukraine in Paris | date= 2022-01-22 |newspaper= [[Thomson Reuters]] | url= https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |access-date= 2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220124122214/https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |archive-date= 2022-01-24 |url-status=live }}</ref> <ref name="DW_Scholz_Macron_say_diplomacy">{{cite news | title= Scholz, Macron say diplomacy can fix Ukraine-Russia standoff | date= 2022-01-25 |newspaper= [[Deutsche Welle]] | url= https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |access-date=2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220125205354/https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |archive-date= 2022-01-25 |url-status=live }}</ref> <ref name="Elysee_N4_26Jan_results">{{cite web | title= Declaration of the advisors to the N4 Heads of States and Governments | website= [[President of France]] |date = 2022-01-26 | url = https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments | access-date = 2022-01-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127023902/https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref> <ref name="CSIS_Normandy_Format">{{cite web | last1 = de Galbert | first1 = Simond | title= The Impact of the Normandy Format on the Conflict in Ukraine: Four Leaders, Three Cease-fires, and Two Summits | website= [[Center for Strategic and International Studies]] |date = 2015-10-23 | url = https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits | access-date = 2022-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127025345/https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref>}} [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] ln38dhhjzgz970u70v75a5wmlwkryqh 5726051 5726050 2022-07-31T16:10:12Z A09090091 188929 /* 2021–danes */ pp img wikitext text/x-wiki {{V delu}} [[Slika:Normandy_format_(2019-10-09)_03.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg/220px-Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg|desno|sličica| Srečanje normandijskega formata v [[Pariz|Parizu]], 9. december 2019]] '''Normandijski format''' ({{Jezik-fr|Format Normandie}}), znana tudi kot '''normandijska kontaktna skupina''', je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] in širše [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Štiri države članice; [[Nemčija]], [[Rusija]], [[Ukrajina]] in [[Francija]]; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.trust.org/item/20160905143052-wd0nm/|title=Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine|last=|first=|date=5 September 2016|website=news.trust.org|publisher=[[Thomson Reuters Foundation]]|accessdate=11 September 2016}}</ref> == Ustvarjanje in sestavljanje == Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D]]. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na [[Belorusija|Belorusijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vestnikkavkaza.net/news/Kremlin-confirms-telephone-conference-between-Putin-Merkel-Hollande-and-Cameron.html|title=Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza|website=vestnikkavkaza.net}}</ref> == Zasedanja == === 2014 === Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|tristranske kontaktne skupine]], da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.<ref>{{Navedi splet|title=Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia|url=https://www.csis.org/analysis/understanding-normandy-format-and-its-relation-current-standoff-russia|accessdate=2022-04-16|website=www.csis.org|language=en}}</ref> Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji [[Donbas]] in na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]]. === 2015 === Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.<ref name="7FEB2052">{{Navedi novice|date=7 February 2015|title=Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31185027|accessdate=7 February 2015}}</ref><ref name="12FEG22">{{Navedi novice|date=12 February 2015|title='Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSKBN0LG0FX20150212|accessdate=13 September 2020}}</ref><ref name="UYH#52">{{Navedi novice|last=Hudson|first=Alexandra|last2=Madeline Chambers|date=12 February 2015|title=German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for|publisher=Yahoo News|agency=Reuters|url=https://www.yahoo.com/news/german-min-minsk-deal-not-wished-101526732.html?ref=gs|accessdate=21 October 2016}}</ref> Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.<ref name="WSJ12FEBY">{{Navedi novice|last=Ostroukh|first=Andrey|last2=Gregory L. White|last3=Julian E. Barnes|date=12 February 2015|title=Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-peace-talks-yield-cease-fire-deal-1423731958|accessdate=12 February 2015}}</ref> Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali. === 2019 === [[Predsednik Ukrajine|Ukrajinski predsednik]] [[Volodimir Zelenski]] je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek [[YouTube|YouTuba]] k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu [[Krim (polotok)|Krim]] pripada in koga ni v regiji [[Donbas]]."<ref name="dwpeace">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-proposes-peace-talks-with-putin/a-49515524|publisher=dw.com|date=8 July 2019}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.<ref name="mtcf">{{Navedi novice|title=Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/07/18/russia-ukraine-agree-comprehensive-cease-fire-donbass-a66472|publisher=The Moscow Times|date=18 July 2019}}</ref> V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]] izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.<ref name="xhua">{{Navedi novice|title=Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee|url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|publisher=Xinhua|date=9 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117112559/http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|archivedate=2021-11-17}}</ref> 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.<ref name="dwde">{{Navedi novice|title=Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering|url=https://www.dw.com/en/ukraine-summit-in-paris-delayed-amid-continued-bickering/a-50529043|publisher=dw.com|date=21 September 2019}}</ref> Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.<ref name="crash">{{Navedi novice|title=For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-whistleblower-ukraine-analy/for-ukraines-leader-trump-memo-on-their-call-is-a-diplomatic-car-crash-idUSKBN1WA2XJ|publisher=Reuters|date=25 September 2019}}</ref><ref name="dwmelt">{{Navedi novice|title=What does Germany do for Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/what-does-germany-do-for-ukraine/a-50590709|publisher=dw.com|date=2019-09-26}}</ref><ref name="blo">{{Navedi novice|title=Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2019-09-27/why-ukraine-s-zelenskiy-joined-trump-in-trashing-germany|publisher=Bloomberg|date=27 September 2019}}</ref> 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.<ref name="dddw">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-sticks-to-criticism-of-merkel-macron-in-trump-call/a-50784562|publisher=dw.com|date=10 October 2019}}</ref> Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.<ref name="en">{{Navedi novice|title=Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse|url=https://www.youtube.com/watch?v=2nBctgTRvbg|publisher=euronews|date=16 October 2016|location=11:35 onwards}}</ref> === 2022 === V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022]], ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.<ref name="After_flurry_threat_continues">{{Navedi splet|last=Cameron|first=David R.|title=After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues|url=https://macmillan.yale.edu/news/after-flurry-high-level-diplomacy-and-another-long-normandy-format-meeting-threat-war-ukraine|website=Yale MacMillan Center|publisher=Yale University|accessdate=12 February 2022|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Biden_Putin_to_speak">{{Navedi novice|last=Gittleson|first=Ben|title=Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-confers-european-leaders-ukraine-talks-fail/story?id=82826589|accessdate=12 February 2022|work=ABC News|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}</ref> Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/817179.html|accessdate=2022-04-16|website=Interfax-Ukraine|language=en}}</ref> Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v [[Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)|mirovnih pogajanjih]] med državama, hkrati pa [[Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno|nudita podporo]] Ukrajini in [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|obsojata]] Rusijo. == Voditelji držav članic == === 2014–2017 === <gallery class="center" widths="120px"> François Hollande - 2017 (27869823159) (cropped 2).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[François Hollande]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4 (cropped 2).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin 12023 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko September 2014.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2017–2019 === <gallery class="center" widths="120px"> Emmanuel Macron (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Hamburg May 2014.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin (2017-07-08) (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko February 2015.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2019–2021 === <gallery class="center" widths="120"> Slika:-G7Biarritz (48616645011) (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Angela Merkel 2019 cropped.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin (2018-03-01) 03 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:Volodymyr Zelensky Official portrait (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]]y,<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2021–danes === <gallery class="center" widths="120"> Slika:Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Olaf Scholz]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin 17-11-2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:All-Ukrainian Forum "Ukraine 30. Coronavirus Challenges and Responses". (50922061211) (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> == Srečanja == Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. <ref name="pravda_6meetings">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2019/12/9/7234195/|title=5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі}}</ref> # {{Ikonazastave|France}} [[Château de Bénouville]], [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Normandija]], [[Francija]] — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob [[Operacija Overlord|Operation Overlord]] # {{Ikonazastave|Italy}} [[Milano|Milan]], [[Italija|Italy]] — 16–17 October 2014 — as part of [[Azijsko-evropsko srečanje|Asia–Europe Meeting]]<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674 "Accepting joint responsibility"]. ''bundesregierung.de''. [[Politika in uprava Nemčije|German government]]. 17 October 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 February</span> 2017</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Belarus}} [[Minsk]], [[Belorusija|Belarus]] — 11–12 February 2015 — [[Minsk II]] was signed # {{Ikonazastave|France}} [[Pariz|Paris]], France — 2 October 2015 # {{Ikonazastave|Germany}} [[Berlin]], [[Nemčija|Germany]] — 19 October 2016 # {{Ikonazastave|France}} Paris, France — 9 December 2019 # {{Ikonazastave|France}} Paris, France — 26 January 2022 # {{Ikonazastave|Germany}} Berlin, Germany — 10 February 2022<ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms "'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March"]. ''The Times of India''. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 February</span> 2022</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Germany}} Berlin, Germany — ''March 2022 (planned)''<ref name="Difficult_four_way_talks" /> == Glej tudi == * [[Budimpeštanski memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih]] * [[Minski protokol]] * [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] * [[Rusko-ukrajinska kriza (2021-2022)]] == Sklici == {{Sklici|refs=<ref name="ThomReut_Normandytalks2526Jan2022Paris">{{cite news | title= Political advisers to hold four-way talks on Ukraine in Paris | date= 2022-01-22 |newspaper= [[Thomson Reuters]] | url= https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |access-date= 2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220124122214/https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |archive-date= 2022-01-24 |url-status=live }}</ref> <ref name="DW_Scholz_Macron_say_diplomacy">{{cite news | title= Scholz, Macron say diplomacy can fix Ukraine-Russia standoff | date= 2022-01-25 |newspaper= [[Deutsche Welle]] | url= https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |access-date=2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220125205354/https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |archive-date= 2022-01-25 |url-status=live }}</ref> <ref name="Elysee_N4_26Jan_results">{{cite web | title= Declaration of the advisors to the N4 Heads of States and Governments | website= [[President of France]] |date = 2022-01-26 | url = https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments | access-date = 2022-01-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127023902/https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref> <ref name="CSIS_Normandy_Format">{{cite web | last1 = de Galbert | first1 = Simond | title= The Impact of the Normandy Format on the Conflict in Ukraine: Four Leaders, Three Cease-fires, and Two Summits | website= [[Center for Strategic and International Studies]] |date = 2015-10-23 | url = https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits | access-date = 2022-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127025345/https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref>}} [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] ix0f4vdyaqeghwjzo2qqilaxonhlqfd 5726054 5726051 2022-07-31T16:28:32Z A09090091 188929 /* Srečanja */ slo. wikitext text/x-wiki {{V delu}} [[Slika:Normandy_format_(2019-10-09)_03.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg/220px-Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg|desno|sličica| Srečanje normandijskega formata v [[Pariz|Parizu]], 9. december 2019]] '''Normandijski format''' ({{Jezik-fr|Format Normandie}}), znana tudi kot '''normandijska kontaktna skupina''', je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] in širše [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Štiri države članice; [[Nemčija]], [[Rusija]], [[Ukrajina]] in [[Francija]]; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.trust.org/item/20160905143052-wd0nm/|title=Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine|last=|first=|date=5 September 2016|website=news.trust.org|publisher=[[Thomson Reuters Foundation]]|accessdate=11 September 2016}}</ref> == Ustvarjanje in sestavljanje == Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D]]. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na [[Belorusija|Belorusijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vestnikkavkaza.net/news/Kremlin-confirms-telephone-conference-between-Putin-Merkel-Hollande-and-Cameron.html|title=Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza|website=vestnikkavkaza.net}}</ref> == Zasedanja == === 2014 === Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|tristranske kontaktne skupine]], da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.<ref>{{Navedi splet|title=Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia|url=https://www.csis.org/analysis/understanding-normandy-format-and-its-relation-current-standoff-russia|accessdate=2022-04-16|website=www.csis.org|language=en}}</ref> Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji [[Donbas]] in na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]]. === 2015 === Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.<ref name="7FEB2052">{{Navedi novice|date=7 February 2015|title=Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31185027|accessdate=7 February 2015}}</ref><ref name="12FEG22">{{Navedi novice|date=12 February 2015|title='Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSKBN0LG0FX20150212|accessdate=13 September 2020}}</ref><ref name="UYH#52">{{Navedi novice|last=Hudson|first=Alexandra|last2=Madeline Chambers|date=12 February 2015|title=German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for|publisher=Yahoo News|agency=Reuters|url=https://www.yahoo.com/news/german-min-minsk-deal-not-wished-101526732.html?ref=gs|accessdate=21 October 2016}}</ref> Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.<ref name="WSJ12FEBY">{{Navedi novice|last=Ostroukh|first=Andrey|last2=Gregory L. White|last3=Julian E. Barnes|date=12 February 2015|title=Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-peace-talks-yield-cease-fire-deal-1423731958|accessdate=12 February 2015}}</ref> Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali. === 2019 === [[Predsednik Ukrajine|Ukrajinski predsednik]] [[Volodimir Zelenski]] je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek [[YouTube|YouTuba]] k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu [[Krim (polotok)|Krim]] pripada in koga ni v regiji [[Donbas]]."<ref name="dwpeace">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-proposes-peace-talks-with-putin/a-49515524|publisher=dw.com|date=8 July 2019}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.<ref name="mtcf">{{Navedi novice|title=Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/07/18/russia-ukraine-agree-comprehensive-cease-fire-donbass-a66472|publisher=The Moscow Times|date=18 July 2019}}</ref> V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]] izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.<ref name="xhua">{{Navedi novice|title=Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee|url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|publisher=Xinhua|date=9 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117112559/http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|archivedate=2021-11-17}}</ref> 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.<ref name="dwde">{{Navedi novice|title=Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering|url=https://www.dw.com/en/ukraine-summit-in-paris-delayed-amid-continued-bickering/a-50529043|publisher=dw.com|date=21 September 2019}}</ref> Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.<ref name="crash">{{Navedi novice|title=For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-whistleblower-ukraine-analy/for-ukraines-leader-trump-memo-on-their-call-is-a-diplomatic-car-crash-idUSKBN1WA2XJ|publisher=Reuters|date=25 September 2019}}</ref><ref name="dwmelt">{{Navedi novice|title=What does Germany do for Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/what-does-germany-do-for-ukraine/a-50590709|publisher=dw.com|date=2019-09-26}}</ref><ref name="blo">{{Navedi novice|title=Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2019-09-27/why-ukraine-s-zelenskiy-joined-trump-in-trashing-germany|publisher=Bloomberg|date=27 September 2019}}</ref> 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.<ref name="dddw">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-sticks-to-criticism-of-merkel-macron-in-trump-call/a-50784562|publisher=dw.com|date=10 October 2019}}</ref> Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.<ref name="en">{{Navedi novice|title=Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse|url=https://www.youtube.com/watch?v=2nBctgTRvbg|publisher=euronews|date=16 October 2016|location=11:35 onwards}}</ref> === 2022 === V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022]], ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.<ref name="After_flurry_threat_continues">{{Navedi splet|last=Cameron|first=David R.|title=After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues|url=https://macmillan.yale.edu/news/after-flurry-high-level-diplomacy-and-another-long-normandy-format-meeting-threat-war-ukraine|website=Yale MacMillan Center|publisher=Yale University|accessdate=12 February 2022|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Biden_Putin_to_speak">{{Navedi novice|last=Gittleson|first=Ben|title=Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-confers-european-leaders-ukraine-talks-fail/story?id=82826589|accessdate=12 February 2022|work=ABC News|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}</ref> Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/817179.html|accessdate=2022-04-16|website=Interfax-Ukraine|language=en}}</ref> Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v [[Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)|mirovnih pogajanjih]] med državama, hkrati pa [[Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno|nudita podporo]] Ukrajini in [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|obsojata]] Rusijo. == Voditelji držav članic == === 2014–2017 === <gallery class="center" widths="120px"> François Hollande - 2017 (27869823159) (cropped 2).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[François Hollande]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4 (cropped 2).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin 12023 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko September 2014.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2017–2019 === <gallery class="center" widths="120px"> Emmanuel Macron (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Hamburg May 2014.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin (2017-07-08) (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko February 2015.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2019–2021 === <gallery class="center" widths="120"> Slika:-G7Biarritz (48616645011) (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Angela Merkel 2019 cropped.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin (2018-03-01) 03 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:Volodymyr Zelensky Official portrait (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]]y,<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2021–danes === <gallery class="center" widths="120"> Slika:Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Olaf Scholz]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin 17-11-2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:All-Ukrainian Forum "Ukraine 30. Coronavirus Challenges and Responses". (50922061211) (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> == Srečanja == Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. <ref name="pravda_6meetings">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2019/12/9/7234195/|title=5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі}}</ref> # {{Ikonazastave|Francija}} [[Château de Bénouville]], [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Normandija]], [[Francija]] — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob 70. obletnici [[Operacija Overlord|operacije Overlord]] # {{Ikonazastave|Italija}} [[Milano]], [[Italija]] — 16–17. oktober 2014 — kot del [[Azijsko-evropsko srečanje|azijsko-evropskega srečanja]]<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674 "Accepting joint responsibility"]. ''bundesregierung.de''. [[Politika in uprava Nemčije|German government]]. 17 October 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 February</span> 2017</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]], [[Belorusija]] — 11–12. februar 2015 — [[Drugi minški sporazum]] # {{Ikonazastave|Francija}} [[Pariz]], Francija — 2. oktober 2015 # {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Berlin]], [[Nemčija]] — 19. oktober 2016 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 9. december 2019 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 26. januar 2022 # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — 10. februar 2022<ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms "'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March"]. ''The Times of India''. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 February</span> 2022</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — ''marec 2022 (načrtovan)''<ref name="Difficult_four_way_talks" /> == Glej tudi == * [[Budimpeštanski memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih]] * [[Minski protokol]] * [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] * [[Rusko-ukrajinska kriza (2021-2022)]] == Sklici == {{Sklici|refs=<ref name="ThomReut_Normandytalks2526Jan2022Paris">{{cite news | title= Political advisers to hold four-way talks on Ukraine in Paris | date= 2022-01-22 |newspaper= [[Thomson Reuters]] | url= https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |access-date= 2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220124122214/https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |archive-date= 2022-01-24 |url-status=live }}</ref> <ref name="DW_Scholz_Macron_say_diplomacy">{{cite news | title= Scholz, Macron say diplomacy can fix Ukraine-Russia standoff | date= 2022-01-25 |newspaper= [[Deutsche Welle]] | url= https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |access-date=2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220125205354/https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |archive-date= 2022-01-25 |url-status=live }}</ref> <ref name="Elysee_N4_26Jan_results">{{cite web | title= Declaration of the advisors to the N4 Heads of States and Governments | website= [[President of France]] |date = 2022-01-26 | url = https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments | access-date = 2022-01-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127023902/https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref> <ref name="CSIS_Normandy_Format">{{cite web | last1 = de Galbert | first1 = Simond | title= The Impact of the Normandy Format on the Conflict in Ukraine: Four Leaders, Three Cease-fires, and Two Summits | website= [[Center for Strategic and International Studies]] |date = 2015-10-23 | url = https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits | access-date = 2022-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127025345/https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref>}} [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] f01253vxsya6d24wppnn1kwsw60wiwt 5726055 5726054 2022-07-31T16:28:46Z A09090091 188929 -v delu wikitext text/x-wiki [[Slika:Normandy_format_(2019-10-09)_03.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg/220px-Normandy_format_%282019-10-09%29_03.jpg|desno|sličica| Srečanje normandijskega formata v [[Pariz|Parizu]], 9. december 2019]] '''Normandijski format''' ({{Jezik-fr|Format Normandie}}), znana tudi kot '''normandijska kontaktna skupina''', je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] in širše [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Štiri države članice; [[Nemčija]], [[Rusija]], [[Ukrajina]] in [[Francija]]; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.trust.org/item/20160905143052-wd0nm/|title=Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine|last=|first=|date=5 September 2016|website=news.trust.org|publisher=[[Thomson Reuters Foundation]]|accessdate=11 September 2016}}</ref> == Ustvarjanje in sestavljanje == Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D]]. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na [[Belorusija|Belorusijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vestnikkavkaza.net/news/Kremlin-confirms-telephone-conference-between-Putin-Merkel-Hollande-and-Cameron.html|title=Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza|website=vestnikkavkaza.net}}</ref> == Zasedanja == === 2014 === Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|tristranske kontaktne skupine]], da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.<ref>{{Navedi splet|title=Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia|url=https://www.csis.org/analysis/understanding-normandy-format-and-its-relation-current-standoff-russia|accessdate=2022-04-16|website=www.csis.org|language=en}}</ref> Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji [[Donbas]] in na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]]. === 2015 === Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.<ref name="7FEB2052">{{Navedi novice|date=7 February 2015|title=Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31185027|accessdate=7 February 2015}}</ref><ref name="12FEG22">{{Navedi novice|date=12 February 2015|title='Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSKBN0LG0FX20150212|accessdate=13 September 2020}}</ref><ref name="UYH#52">{{Navedi novice|last=Hudson|first=Alexandra|last2=Madeline Chambers|date=12 February 2015|title=German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for|publisher=Yahoo News|agency=Reuters|url=https://www.yahoo.com/news/german-min-minsk-deal-not-wished-101526732.html?ref=gs|accessdate=21 October 2016}}</ref> Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.<ref name="WSJ12FEBY">{{Navedi novice|last=Ostroukh|first=Andrey|last2=Gregory L. White|last3=Julian E. Barnes|date=12 February 2015|title=Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-peace-talks-yield-cease-fire-deal-1423731958|accessdate=12 February 2015}}</ref> Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali. === 2019 === [[Predsednik Ukrajine|Ukrajinski predsednik]] [[Volodimir Zelenski]] je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek [[YouTube|YouTuba]] k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu [[Krim (polotok)|Krim]] pripada in koga ni v regiji [[Donbas]]."<ref name="dwpeace">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-proposes-peace-talks-with-putin/a-49515524|publisher=dw.com|date=8 July 2019}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.<ref name="mtcf">{{Navedi novice|title=Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/07/18/russia-ukraine-agree-comprehensive-cease-fire-donbass-a66472|publisher=The Moscow Times|date=18 July 2019}}</ref> V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]] izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.<ref name="xhua">{{Navedi novice|title=Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee|url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|publisher=Xinhua|date=9 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117112559/http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|archivedate=2021-11-17}}</ref> 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.<ref name="dwde">{{Navedi novice|title=Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering|url=https://www.dw.com/en/ukraine-summit-in-paris-delayed-amid-continued-bickering/a-50529043|publisher=dw.com|date=21 September 2019}}</ref> Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.<ref name="crash">{{Navedi novice|title=For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-whistleblower-ukraine-analy/for-ukraines-leader-trump-memo-on-their-call-is-a-diplomatic-car-crash-idUSKBN1WA2XJ|publisher=Reuters|date=25 September 2019}}</ref><ref name="dwmelt">{{Navedi novice|title=What does Germany do for Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/what-does-germany-do-for-ukraine/a-50590709|publisher=dw.com|date=2019-09-26}}</ref><ref name="blo">{{Navedi novice|title=Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2019-09-27/why-ukraine-s-zelenskiy-joined-trump-in-trashing-germany|publisher=Bloomberg|date=27 September 2019}}</ref> 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.<ref name="dddw">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-sticks-to-criticism-of-merkel-macron-in-trump-call/a-50784562|publisher=dw.com|date=10 October 2019}}</ref> Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.<ref name="en">{{Navedi novice|title=Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse|url=https://www.youtube.com/watch?v=2nBctgTRvbg|publisher=euronews|date=16 October 2016|location=11:35 onwards}}</ref> === 2022 === V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022]], ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.<ref name="After_flurry_threat_continues">{{Navedi splet|last=Cameron|first=David R.|title=After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues|url=https://macmillan.yale.edu/news/after-flurry-high-level-diplomacy-and-another-long-normandy-format-meeting-threat-war-ukraine|website=Yale MacMillan Center|publisher=Yale University|accessdate=12 February 2022|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Biden_Putin_to_speak">{{Navedi novice|last=Gittleson|first=Ben|title=Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-confers-european-leaders-ukraine-talks-fail/story?id=82826589|accessdate=12 February 2022|work=ABC News|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}</ref> Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/817179.html|accessdate=2022-04-16|website=Interfax-Ukraine|language=en}}</ref> Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v [[Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)|mirovnih pogajanjih]] med državama, hkrati pa [[Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno|nudita podporo]] Ukrajini in [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|obsojata]] Rusijo. == Voditelji držav članic == === 2014–2017 === <gallery class="center" widths="120px"> François Hollande - 2017 (27869823159) (cropped 2).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[François Hollande]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4 (cropped 2).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin 12023 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko September 2014.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2017–2019 === <gallery class="center" widths="120px"> Emmanuel Macron (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Hamburg May 2014.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin (2017-07-08) (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko February 2015.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2019–2021 === <gallery class="center" widths="120"> Slika:-G7Biarritz (48616645011) (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Angela Merkel 2019 cropped.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin (2018-03-01) 03 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:Volodymyr Zelensky Official portrait (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]]y,<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2021–danes === <gallery class="center" widths="120"> Slika:Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Olaf Scholz]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin 17-11-2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:All-Ukrainian Forum "Ukraine 30. Coronavirus Challenges and Responses". (50922061211) (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> == Srečanja == Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. <ref name="pravda_6meetings">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2019/12/9/7234195/|title=5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі}}</ref> # {{Ikonazastave|Francija}} [[Château de Bénouville]], [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Normandija]], [[Francija]] — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob 70. obletnici [[Operacija Overlord|operacije Overlord]] # {{Ikonazastave|Italija}} [[Milano]], [[Italija]] — 16–17. oktober 2014 — kot del [[Azijsko-evropsko srečanje|azijsko-evropskega srečanja]]<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674 "Accepting joint responsibility"]. ''bundesregierung.de''. [[Politika in uprava Nemčije|German government]]. 17 October 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 February</span> 2017</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]], [[Belorusija]] — 11–12. februar 2015 — [[Drugi minški sporazum]] # {{Ikonazastave|Francija}} [[Pariz]], Francija — 2. oktober 2015 # {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Berlin]], [[Nemčija]] — 19. oktober 2016 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 9. december 2019 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 26. januar 2022 # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — 10. februar 2022<ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms "'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March"]. ''The Times of India''. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 February</span> 2022</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — ''marec 2022 (načrtovan)''<ref name="Difficult_four_way_talks" /> == Glej tudi == * [[Budimpeštanski memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih]] * [[Minski protokol]] * [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] * [[Rusko-ukrajinska kriza (2021-2022)]] == Sklici == {{Sklici|refs=<ref name="ThomReut_Normandytalks2526Jan2022Paris">{{cite news | title= Political advisers to hold four-way talks on Ukraine in Paris | date= 2022-01-22 |newspaper= [[Thomson Reuters]] | url= https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |access-date= 2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220124122214/https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |archive-date= 2022-01-24 |url-status=live }}</ref> <ref name="DW_Scholz_Macron_say_diplomacy">{{cite news | title= Scholz, Macron say diplomacy can fix Ukraine-Russia standoff | date= 2022-01-25 |newspaper= [[Deutsche Welle]] | url= https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |access-date=2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220125205354/https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |archive-date= 2022-01-25 |url-status=live }}</ref> <ref name="Elysee_N4_26Jan_results">{{cite web | title= Declaration of the advisors to the N4 Heads of States and Governments | website= [[President of France]] |date = 2022-01-26 | url = https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments | access-date = 2022-01-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127023902/https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref> <ref name="CSIS_Normandy_Format">{{cite web | last1 = de Galbert | first1 = Simond | title= The Impact of the Normandy Format on the Conflict in Ukraine: Four Leaders, Three Cease-fires, and Two Summits | website= [[Center for Strategic and International Studies]] |date = 2015-10-23 | url = https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits | access-date = 2022-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127025345/https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref>}} [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] 3yipd3nkhn5e7srrf78ch1e0p5d92kj 5726122 5726055 2022-07-31T18:15:19Z Romanm 13 brez povezave na pomanjšano sliko wikitext text/x-wiki [[Slika:Normandy_format_(2019-10-09)_03.jpg|desno|sličica|300px|Srečanje normandijskega formata v [[Pariz|Parizu]], 9. december 2019]] '''Normandijski format''' ({{Jezik-fr|Format Normandie}}), znana tudi kot '''normandijska kontaktna skupina''', je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] in širše [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Štiri države članice; [[Nemčija]], [[Rusija]], [[Ukrajina]] in [[Francija]]; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.trust.org/item/20160905143052-wd0nm/|title=Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine|last=|first=|date=5 September 2016|website=news.trust.org|publisher=[[Thomson Reuters Foundation]]|accessdate=11 September 2016}}</ref> == Ustvarjanje in sestavljanje == Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D]]. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na [[Belorusija|Belorusijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vestnikkavkaza.net/news/Kremlin-confirms-telephone-conference-between-Putin-Merkel-Hollande-and-Cameron.html|title=Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza|website=vestnikkavkaza.net}}</ref> == Zasedanja == === 2014 === Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|tristranske kontaktne skupine]], da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.<ref>{{Navedi splet|title=Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia|url=https://www.csis.org/analysis/understanding-normandy-format-and-its-relation-current-standoff-russia|accessdate=2022-04-16|website=www.csis.org|language=en}}</ref> Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji [[Donbas]] in na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]]. === 2015 === Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.<ref name="7FEB2052">{{Navedi novice|date=7 February 2015|title=Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31185027|accessdate=7 February 2015}}</ref><ref name="12FEG22">{{Navedi novice|date=12 February 2015|title='Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSKBN0LG0FX20150212|accessdate=13 September 2020}}</ref><ref name="UYH#52">{{Navedi novice|last=Hudson|first=Alexandra|last2=Madeline Chambers|date=12 February 2015|title=German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for|publisher=Yahoo News|agency=Reuters|url=https://www.yahoo.com/news/german-min-minsk-deal-not-wished-101526732.html?ref=gs|accessdate=21 October 2016}}</ref> Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.<ref name="WSJ12FEBY">{{Navedi novice|last=Ostroukh|first=Andrey|last2=Gregory L. White|last3=Julian E. Barnes|date=12 February 2015|title=Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-peace-talks-yield-cease-fire-deal-1423731958|accessdate=12 February 2015}}</ref> Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali. === 2019 === [[Predsednik Ukrajine|Ukrajinski predsednik]] [[Volodimir Zelenski]] je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek [[YouTube|YouTuba]] k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu [[Krim (polotok)|Krim]] pripada in koga ni v regiji [[Donbas]]."<ref name="dwpeace">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-proposes-peace-talks-with-putin/a-49515524|publisher=dw.com|date=8 July 2019}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.<ref name="mtcf">{{Navedi novice|title=Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/07/18/russia-ukraine-agree-comprehensive-cease-fire-donbass-a66472|publisher=The Moscow Times|date=18 July 2019}}</ref> V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]] izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.<ref name="xhua">{{Navedi novice|title=Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee|url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|publisher=Xinhua|date=9 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117112559/http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|archivedate=2021-11-17}}</ref> 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.<ref name="dwde">{{Navedi novice|title=Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering|url=https://www.dw.com/en/ukraine-summit-in-paris-delayed-amid-continued-bickering/a-50529043|publisher=dw.com|date=21 September 2019}}</ref> Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.<ref name="crash">{{Navedi novice|title=For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-whistleblower-ukraine-analy/for-ukraines-leader-trump-memo-on-their-call-is-a-diplomatic-car-crash-idUSKBN1WA2XJ|publisher=Reuters|date=25 September 2019}}</ref><ref name="dwmelt">{{Navedi novice|title=What does Germany do for Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/what-does-germany-do-for-ukraine/a-50590709|publisher=dw.com|date=2019-09-26}}</ref><ref name="blo">{{Navedi novice|title=Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2019-09-27/why-ukraine-s-zelenskiy-joined-trump-in-trashing-germany|publisher=Bloomberg|date=27 September 2019}}</ref> 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.<ref name="dddw">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-sticks-to-criticism-of-merkel-macron-in-trump-call/a-50784562|publisher=dw.com|date=10 October 2019}}</ref> Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.<ref name="en">{{Navedi novice|title=Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse|url=https://www.youtube.com/watch?v=2nBctgTRvbg|publisher=euronews|date=16 October 2016|location=11:35 onwards}}</ref> === 2022 === V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022]], ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.<ref name="After_flurry_threat_continues">{{Navedi splet|last=Cameron|first=David R.|title=After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues|url=https://macmillan.yale.edu/news/after-flurry-high-level-diplomacy-and-another-long-normandy-format-meeting-threat-war-ukraine|website=Yale MacMillan Center|publisher=Yale University|accessdate=12 February 2022|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Biden_Putin_to_speak">{{Navedi novice|last=Gittleson|first=Ben|title=Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-confers-european-leaders-ukraine-talks-fail/story?id=82826589|accessdate=12 February 2022|work=ABC News|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}</ref> Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/817179.html|accessdate=2022-04-16|website=Interfax-Ukraine|language=en}}</ref> Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v [[Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)|mirovnih pogajanjih]] med državama, hkrati pa [[Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno|nudita podporo]] Ukrajini in [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|obsojata]] Rusijo. == Voditelji držav članic == === 2014–2017 === <gallery class="center" widths="120px"> François Hollande - 2017 (27869823159) (cropped 2).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[François Hollande]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4 (cropped 2).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin 12023 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko September 2014.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2017–2019 === <gallery class="center" widths="120px"> Emmanuel Macron (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Hamburg May 2014.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin (2017-07-08) (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko February 2015.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2019–2021 === <gallery class="center" widths="120"> Slika:-G7Biarritz (48616645011) (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Angela Merkel 2019 cropped.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin (2018-03-01) 03 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:Volodymyr Zelensky Official portrait (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]]y,<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2021–danes === <gallery class="center" widths="120"> Slika:Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Olaf Scholz]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin 17-11-2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:All-Ukrainian Forum "Ukraine 30. Coronavirus Challenges and Responses". (50922061211) (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> == Srečanja == Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. <ref name="pravda_6meetings">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2019/12/9/7234195/|title=5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі}}</ref> # {{Ikonazastave|Francija}} [[Château de Bénouville]], [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Normandija]], [[Francija]] — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob 70. obletnici [[Operacija Overlord|operacije Overlord]] # {{Ikonazastave|Italija}} [[Milano]], [[Italija]] — 16–17. oktober 2014 — kot del [[Azijsko-evropsko srečanje|azijsko-evropskega srečanja]]<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674 "Accepting joint responsibility"]. ''bundesregierung.de''. [[Politika in uprava Nemčije|German government]]. 17 October 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 February</span> 2017</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]], [[Belorusija]] — 11–12. februar 2015 — [[Drugi minški sporazum]] # {{Ikonazastave|Francija}} [[Pariz]], Francija — 2. oktober 2015 # {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Berlin]], [[Nemčija]] — 19. oktober 2016 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 9. december 2019 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 26. januar 2022 # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — 10. februar 2022<ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms "'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March"]. ''The Times of India''. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 February</span> 2022</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — ''marec 2022 (načrtovan)''<ref name="Difficult_four_way_talks" /> == Glej tudi == * [[Budimpeštanski memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih]] * [[Minski protokol]] * [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] * [[Rusko-ukrajinska kriza (2021-2022)]] == Sklici == {{Sklici|refs=<ref name="ThomReut_Normandytalks2526Jan2022Paris">{{cite news | title= Political advisers to hold four-way talks on Ukraine in Paris | date= 2022-01-22 |newspaper= [[Thomson Reuters]] | url= https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |access-date= 2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220124122214/https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |archive-date= 2022-01-24 |url-status=live }}</ref> <ref name="DW_Scholz_Macron_say_diplomacy">{{cite news | title= Scholz, Macron say diplomacy can fix Ukraine-Russia standoff | date= 2022-01-25 |newspaper= [[Deutsche Welle]] | url= https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |access-date=2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220125205354/https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |archive-date= 2022-01-25 |url-status=live }}</ref> <ref name="Elysee_N4_26Jan_results">{{cite web | title= Declaration of the advisors to the N4 Heads of States and Governments | website= [[President of France]] |date = 2022-01-26 | url = https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments | access-date = 2022-01-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127023902/https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref> <ref name="CSIS_Normandy_Format">{{cite web | last1 = de Galbert | first1 = Simond | title= The Impact of the Normandy Format on the Conflict in Ukraine: Four Leaders, Three Cease-fires, and Two Summits | website= [[Center for Strategic and International Studies]] |date = 2015-10-23 | url = https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits | access-date = 2022-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127025345/https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref>}} [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] 5mo4rsvxv1w52mmwmz1tc3q62m0q4kb 5726201 5726122 2022-07-31T20:22:55Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[Slika:Normandy_format_(2019-10-09)_03.jpg|desno|sličica|300px|Srečanje normandijskega formata v [[Pariz|Parizu]], 9. december 2019]] '''Normandijski format''' ({{Jezik-fr|Format Normandie}}), znan tudi kot '''normandijska kontaktna skupina''', je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] in širše [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Štiri države članice; [[Nemčija]], [[Rusija]], [[Ukrajina]] in [[Francija]]; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.trust.org/item/20160905143052-wd0nm/|title=Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine|last=|first=|date=5 September 2016|website=news.trust.org|publisher=[[Thomson Reuters Foundation]]|accessdate=11 September 2016}}</ref> == Ustvarjanje in sestavljanje == Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D]]. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na [[Belorusija|Belorusijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vestnikkavkaza.net/news/Kremlin-confirms-telephone-conference-between-Putin-Merkel-Hollande-and-Cameron.html|title=Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza|website=vestnikkavkaza.net}}</ref> == Zasedanja == === 2014 === Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|tristranske kontaktne skupine]], da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.<ref>{{Navedi splet|title=Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia|url=https://www.csis.org/analysis/understanding-normandy-format-and-its-relation-current-standoff-russia|accessdate=2022-04-16|website=www.csis.org|language=en}}</ref> Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji [[Donbas]] in na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]]. === 2015 === Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.<ref name="7FEB2052">{{Navedi novice|date=7 February 2015|title=Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31185027|accessdate=7 February 2015}}</ref><ref name="12FEG22">{{Navedi novice|date=12 February 2015|title='Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSKBN0LG0FX20150212|accessdate=13 September 2020}}</ref><ref name="UYH#52">{{Navedi novice|last=Hudson|first=Alexandra|last2=Madeline Chambers|date=12 February 2015|title=German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for|publisher=Yahoo News|agency=Reuters|url=https://www.yahoo.com/news/german-min-minsk-deal-not-wished-101526732.html?ref=gs|accessdate=21 October 2016}}</ref> Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.<ref name="WSJ12FEBY">{{Navedi novice|last=Ostroukh|first=Andrey|last2=Gregory L. White|last3=Julian E. Barnes|date=12 February 2015|title=Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-peace-talks-yield-cease-fire-deal-1423731958|accessdate=12 February 2015}}</ref> Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali. === 2019 === [[Predsednik Ukrajine|Ukrajinski predsednik]] [[Volodimir Zelenski]] je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek [[YouTube|YouTuba]] k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu [[Krim (polotok)|Krim]] pripada in koga ni v regiji [[Donbas]]."<ref name="dwpeace">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-proposes-peace-talks-with-putin/a-49515524|publisher=dw.com|date=8 July 2019}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.<ref name="mtcf">{{Navedi novice|title=Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/07/18/russia-ukraine-agree-comprehensive-cease-fire-donbass-a66472|publisher=The Moscow Times|date=18 July 2019}}</ref> V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]] izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.<ref name="xhua">{{Navedi novice|title=Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee|url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|publisher=Xinhua|date=9 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117112559/http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|archivedate=2021-11-17}}</ref> 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.<ref name="dwde">{{Navedi novice|title=Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering|url=https://www.dw.com/en/ukraine-summit-in-paris-delayed-amid-continued-bickering/a-50529043|publisher=dw.com|date=21 September 2019}}</ref> Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.<ref name="crash">{{Navedi novice|title=For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-whistleblower-ukraine-analy/for-ukraines-leader-trump-memo-on-their-call-is-a-diplomatic-car-crash-idUSKBN1WA2XJ|publisher=Reuters|date=25 September 2019}}</ref><ref name="dwmelt">{{Navedi novice|title=What does Germany do for Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/what-does-germany-do-for-ukraine/a-50590709|publisher=dw.com|date=2019-09-26}}</ref><ref name="blo">{{Navedi novice|title=Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2019-09-27/why-ukraine-s-zelenskiy-joined-trump-in-trashing-germany|publisher=Bloomberg|date=27 September 2019}}</ref> 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.<ref name="dddw">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-sticks-to-criticism-of-merkel-macron-in-trump-call/a-50784562|publisher=dw.com|date=10 October 2019}}</ref> Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.<ref name="en">{{Navedi novice|title=Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse|url=https://www.youtube.com/watch?v=2nBctgTRvbg|publisher=euronews|date=16 October 2016|location=11:35 onwards}}</ref> === 2022 === V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022]], ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.<ref name="After_flurry_threat_continues">{{Navedi splet|last=Cameron|first=David R.|title=After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues|url=https://macmillan.yale.edu/news/after-flurry-high-level-diplomacy-and-another-long-normandy-format-meeting-threat-war-ukraine|website=Yale MacMillan Center|publisher=Yale University|accessdate=12 February 2022|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Biden_Putin_to_speak">{{Navedi novice|last=Gittleson|first=Ben|title=Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-confers-european-leaders-ukraine-talks-fail/story?id=82826589|accessdate=12 February 2022|work=ABC News|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}</ref> Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/817179.html|accessdate=2022-04-16|website=Interfax-Ukraine|language=en}}</ref> Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v [[Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)|mirovnih pogajanjih]] med državama, hkrati pa [[Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno|nudita podporo]] Ukrajini in [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|obsojata]] Rusijo. == Voditelji držav članic == === 2014–2017 === <gallery class="center" widths="120px"> François Hollande - 2017 (27869823159) (cropped 2).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[François Hollande]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4 (cropped 2).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin 12023 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko September 2014.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2017–2019 === <gallery class="center" widths="120px"> Emmanuel Macron (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Hamburg May 2014.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin (2017-07-08) (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko February 2015.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2019–2021 === <gallery class="center" widths="120"> Slika:-G7Biarritz (48616645011) (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Angela Merkel 2019 cropped.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin (2018-03-01) 03 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:Volodymyr Zelensky Official portrait (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]]y,<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2021–danes === <gallery class="center" widths="120"> Slika:Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Olaf Scholz]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin 17-11-2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:All-Ukrainian Forum "Ukraine 30. Coronavirus Challenges and Responses". (50922061211) (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> == Srečanja == Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. <ref name="pravda_6meetings">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2019/12/9/7234195/|title=5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі}}</ref> # {{Ikonazastave|Francija}} [[Château de Bénouville]], [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Normandija]], [[Francija]] — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob 70. obletnici [[Operacija Overlord|operacije Overlord]] # {{Ikonazastave|Italija}} [[Milano]], [[Italija]] — 16–17. oktober 2014 — kot del [[Azijsko-evropsko srečanje|azijsko-evropskega srečanja]]<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674 "Accepting joint responsibility"]. ''bundesregierung.de''. [[Politika in uprava Nemčije|German government]]. 17 October 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 February</span> 2017</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]], [[Belorusija]] — 11–12. februar 2015 — [[Drugi minški sporazum]] # {{Ikonazastave|Francija}} [[Pariz]], Francija — 2. oktober 2015 # {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Berlin]], [[Nemčija]] — 19. oktober 2016 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 9. december 2019 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 26. januar 2022 # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — 10. februar 2022<ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms "'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March"]. ''The Times of India''. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 February</span> 2022</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — ''marec 2022 (načrtovan)''<ref name="Difficult_four_way_talks" /> == Glej tudi == * [[Budimpeštanski memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih]] * [[Minski protokol]] * [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] * [[Rusko-ukrajinska kriza (2021-2022)]] == Sklici == {{Sklici|refs=<ref name="ThomReut_Normandytalks2526Jan2022Paris">{{cite news | title= Political advisers to hold four-way talks on Ukraine in Paris | date= 2022-01-22 |newspaper= [[Thomson Reuters]] | url= https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |access-date= 2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220124122214/https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |archive-date= 2022-01-24 |url-status=live }}</ref> <ref name="DW_Scholz_Macron_say_diplomacy">{{cite news | title= Scholz, Macron say diplomacy can fix Ukraine-Russia standoff | date= 2022-01-25 |newspaper= [[Deutsche Welle]] | url= https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |access-date=2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220125205354/https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |archive-date= 2022-01-25 |url-status=live }}</ref> <ref name="Elysee_N4_26Jan_results">{{cite web | title= Declaration of the advisors to the N4 Heads of States and Governments | website= [[President of France]] |date = 2022-01-26 | url = https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments | access-date = 2022-01-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127023902/https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref> <ref name="CSIS_Normandy_Format">{{cite web | last1 = de Galbert | first1 = Simond | title= The Impact of the Normandy Format on the Conflict in Ukraine: Four Leaders, Three Cease-fires, and Two Summits | website= [[Center for Strategic and International Studies]] |date = 2015-10-23 | url = https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits | access-date = 2022-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127025345/https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref>}} [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] 38v74lvnmbk581m7n17os7xpqjp560u 5726202 5726201 2022-07-31T20:24:17Z Marko3 1829 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Normandy_format_(2019-10-09)_03.jpg|desno|sličica|300px|Srečanje normandijskega formata v [[Pariz|Parizu]], 9. december 2019]] '''Normandijski format''' ({{Jezik-fr|Format Normandie}}), znan tudi kot '''normandijska kontaktna skupina''', je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] in širše [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Štiri države članice; [[Nemčija]], [[Rusija]], [[Ukrajina]] in [[Francija]]; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dneva D]] v [[Normandija|Normandiji]] v Franciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.trust.org/item/20160905143052-wd0nm/|title=Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine|last=|first=|date=5 September 2016|website=news.trust.org|publisher=[[Thomson Reuters Foundation]]|accessdate=11 September 2016}}</ref> == Ustvarjanje in sestavljanje == Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D]]. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na [[Belorusija|Belorusijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vestnikkavkaza.net/news/Kremlin-confirms-telephone-conference-between-Putin-Merkel-Hollande-and-Cameron.html|title=Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza|website=vestnikkavkaza.net}}</ref> == Zasedanja == === 2014 === Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|tristranske kontaktne skupine]], da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.<ref>{{Navedi splet|title=Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia|url=https://www.csis.org/analysis/understanding-normandy-format-and-its-relation-current-standoff-russia|accessdate=2022-04-16|website=www.csis.org|language=en}}</ref> Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji [[Donbas]] in na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]]. === 2015 === Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.<ref name="7FEB2052">{{Navedi novice|date=7 February 2015|title=Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande|publisher=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31185027|accessdate=7 February 2015}}</ref><ref name="12FEG22">{{Navedi novice|date=12 February 2015|title='Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSKBN0LG0FX20150212|accessdate=13 September 2020}}</ref><ref name="UYH#52">{{Navedi novice|last=Hudson|first=Alexandra|last2=Madeline Chambers|date=12 February 2015|title=German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for|publisher=Yahoo News|agency=Reuters|url=https://www.yahoo.com/news/german-min-minsk-deal-not-wished-101526732.html?ref=gs|accessdate=21 October 2016}}</ref> Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.<ref name="WSJ12FEBY">{{Navedi novice|last=Ostroukh|first=Andrey|last2=Gregory L. White|last3=Julian E. Barnes|date=12 February 2015|title=Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-peace-talks-yield-cease-fire-deal-1423731958|accessdate=12 February 2015}}</ref> Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali. === 2019 === [[Predsednik Ukrajine|Ukrajinski predsednik]] [[Volodimir Zelenski]] je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek [[YouTube|YouTuba]] k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu [[Krim (polotok)|Krim]] pripada in koga ni v regiji [[Donbas]]."<ref name="dwpeace">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-proposes-peace-talks-with-putin/a-49515524|publisher=dw.com|date=8 July 2019}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.<ref name="mtcf">{{Navedi novice|title=Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/07/18/russia-ukraine-agree-comprehensive-cease-fire-donbass-a66472|publisher=The Moscow Times|date=18 July 2019}}</ref> V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]] izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.<ref name="xhua">{{Navedi novice|title=Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee|url=http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|publisher=Xinhua|date=9 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117112559/http://www.xinhuanet.com/english/2019-09/09/c_138376076.htm|archivedate=2021-11-17}}</ref> 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.<ref name="dwde">{{Navedi novice|title=Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering|url=https://www.dw.com/en/ukraine-summit-in-paris-delayed-amid-continued-bickering/a-50529043|publisher=dw.com|date=21 September 2019}}</ref> Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.<ref name="crash">{{Navedi novice|title=For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-whistleblower-ukraine-analy/for-ukraines-leader-trump-memo-on-their-call-is-a-diplomatic-car-crash-idUSKBN1WA2XJ|publisher=Reuters|date=25 September 2019}}</ref><ref name="dwmelt">{{Navedi novice|title=What does Germany do for Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/what-does-germany-do-for-ukraine/a-50590709|publisher=dw.com|date=2019-09-26}}</ref><ref name="blo">{{Navedi novice|title=Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2019-09-27/why-ukraine-s-zelenskiy-joined-trump-in-trashing-germany|publisher=Bloomberg|date=27 September 2019}}</ref> 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.<ref name="dddw">{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskiy-sticks-to-criticism-of-merkel-macron-in-trump-call/a-50784562|publisher=dw.com|date=10 October 2019}}</ref> Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.<ref name="en">{{Navedi novice|title=Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse|url=https://www.youtube.com/watch?v=2nBctgTRvbg|publisher=euronews|date=16 October 2016|location=11:35 onwards}}</ref> === 2022 === V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022]], ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.<ref name="After_flurry_threat_continues">{{Navedi splet|last=Cameron|first=David R.|title=After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues|url=https://macmillan.yale.edu/news/after-flurry-high-level-diplomacy-and-another-long-normandy-format-meeting-threat-war-ukraine|website=Yale MacMillan Center|publisher=Yale University|accessdate=12 February 2022|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Biden_Putin_to_speak">{{Navedi novice|last=Gittleson|first=Ben|title=Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-confers-european-leaders-ukraine-talks-fail/story?id=82826589|accessdate=12 February 2022|work=ABC News|date=11 February 2022}}</ref><ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}</ref> Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/817179.html|accessdate=2022-04-16|website=Interfax-Ukraine|language=en}}</ref> Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v [[Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)|mirovnih pogajanjih]] med državama, hkrati pa [[Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno|nudita podporo]] Ukrajini in [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|obsojata]] Rusijo. == Voditelji držav članic == === 2014–2017 === <gallery class="center" widths="120px"> François Hollande - 2017 (27869823159) (cropped 2).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[François Hollande]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Juli 2010 - 3zu4 (cropped 2).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin 12023 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko September 2014.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2017–2019 === <gallery class="center" widths="120px"> Emmanuel Macron (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Angela Merkel Hamburg May 2014.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kanclerka]] Vladimir Putin (2017-07-08) (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Petro Poroshenko February 2015.jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Petro Porošenko]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2019–2021 === <gallery class="center" widths="120"> Slika:-G7Biarritz (48616645011) (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Angela Merkel 2019 cropped.jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Angela Merkel]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin (2018-03-01) 03 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:Volodymyr Zelensky Official portrait (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]]y,<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> === 2021–danes === <gallery class="center" widths="120"> Slika:Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Francija}} '''[[Francija]]'''<br />[[Emmanuel Macron]],<br />[[Predsednik Francije|Predsednik]] Slika:Sánchez se reunió con el nuevo canciller alemán Olaf Scholz en La Moncloa 20220117 (8) (cropped).jpg|{{flagicon|Nemčija}} '''[[Nemčija]]'''<br />[[Olaf Scholz]],<br />[[Kancler Nemčije|Kancler]] Slika:Vladimir Putin 17-11-2021 (cropped).jpg|{{flagicon|Rusija}} '''[[Rusija]]'''<br />[[Vladimir Putin]],<br />[[Predsednik Rusije|Predsednik]] Slika:All-Ukrainian Forum "Ukraine 30. Coronavirus Challenges and Responses". (50922061211) (cropped).jpg|{{flagicon|Ukrajina}} '''[[Ukrajina]]'''<br />[[Volodimir Zelenski]],<br />[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] </gallery> == Srečanja == Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. <ref name="pravda_6meetings">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2019/12/9/7234195/|title=5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі}}</ref> # {{Ikonazastave|Francija}} [[Château de Bénouville]], [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Normandija]], [[Francija]] — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob 70. obletnici [[Operacija Overlord|operacije Overlord]] # {{Ikonazastave|Italija}} [[Milano]], [[Italija]] — 16–17. oktober 2014 — kot del [[Azijsko-evropsko srečanje|azijsko-evropskega srečanja]]<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674|title=Accepting joint responsibility|last=|first=|date=17 October 2014|website=bundesregierung.de|publisher=[[Politics of Germany#Head of government|German government]]|accessdate=17 February 2017}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.bundesregierung.de/Content/EN/Reiseberichte/2014/2014-10-16-merkel-mailand-asem-gipfel_en.html?nn=709674 "Accepting joint responsibility"]. ''bundesregierung.de''. [[Politika in uprava Nemčije|German government]]. 17 October 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 February</span> 2017</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]], [[Belorusija]] — 11–12. februar 2015 — [[Drugi minški sporazum]] # {{Ikonazastave|Francija}} [[Pariz]], Francija — 2. oktober 2015 # {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Berlin]], [[Nemčija]] — 19. oktober 2016 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 9. december 2019 # {{Ikonazastave|Francija}} Paris, Francija — 26. januar 2022 # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — 10. februar 2022<ref name="Difficult_four_way_talks">{{Navedi novice|title='Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March|url=http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms|accessdate=12 February 2022|work=The Times of India|agency=Agence France-Presse|date=11 February 2022|location=Berlin, Germany}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[http://timesofindia.indiatimes.com/articleshow/89502931.cms "'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March"]. ''The Times of India''. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 February</span> 2022</span>.</cite></ref> # {{Ikonazastave|Nemčija}} Berlin, Nemčija — ''marec 2022 (načrtovan)''<ref name="Difficult_four_way_talks" /> == Glej tudi == * [[Budimpeštanski memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih]] * [[Minski protokol]] * [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]] * [[Rusko-ukrajinska kriza (2021–2022)]] == Sklici == {{Sklici|refs=<ref name="ThomReut_Normandytalks2526Jan2022Paris">{{cite news | title= Political advisers to hold four-way talks on Ukraine in Paris | date= 2022-01-22 |newspaper= [[Thomson Reuters]] | url= https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |access-date= 2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220124122214/https://www.reuters.com/world/political-advisers-hold-four-way-talks-ukraine-paris-2022-01-22 |archive-date= 2022-01-24 |url-status=live }}</ref> <ref name="DW_Scholz_Macron_say_diplomacy">{{cite news | title= Scholz, Macron say diplomacy can fix Ukraine-Russia standoff | date= 2022-01-25 |newspaper= [[Deutsche Welle]] | url= https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |access-date=2022-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220125205354/https://www.dw.com/en/scholz-macron-say-diplomacy-can-fix-ukraine-russia-standoff/a-60549166 |archive-date= 2022-01-25 |url-status=live }}</ref> <ref name="Elysee_N4_26Jan_results">{{cite web | title= Declaration of the advisors to the N4 Heads of States and Governments | website= [[President of France]] |date = 2022-01-26 | url = https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments | access-date = 2022-01-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127023902/https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron/2022/01/26/declaration-of-the-advisors-to-the-n4-heads-of-states-and-governments |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref> <ref name="CSIS_Normandy_Format">{{cite web | last1 = de Galbert | first1 = Simond | title= The Impact of the Normandy Format on the Conflict in Ukraine: Four Leaders, Three Cease-fires, and Two Summits | website= [[Center for Strategic and International Studies]] |date = 2015-10-23 | url = https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits | access-date = 2022-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220127025345/https://www.csis.org/analysis/impact-normandy-format-conflict-ukraine-four-leaders-three-cease-fires-and-two-summits |archive-date= 2022-01-27 |url-status=live }}</ref>}} [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] 76l08nzf5gghlkfi6qj9g5nasqckl76 0 521855 5726110 2022-07-31T17:01:55Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Britanska čezmorska ozemlja]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Britanska čezmorska ozemlja]] 9ai7wgqsyf1yb00za5hb36rki2ujzey 10 521857 5726114 2022-07-31T17:18:32Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{documentation subpage}} {{tl|UN population}} allows for the population of any country area or region to be updated from a single location. To use it on an article, enter the template <code><nowiki>{{UN_Population|Countryname}}</nowiki></code> for the population (use the UN WPP country or region name, which you can find in the template by opening it for editing). You can also enter the year, the source, and cite the reference (see table). This will work in both the i... wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}} {{tl|UN population}} allows for the population of any country area or region to be updated from a single location. To use it on an article, enter the template <code><nowiki>{{UN_Population|Countryname}}</nowiki></code> for the population (use the UN WPP country or region name, which you can find in the template by opening it for editing). You can also enter the year, the source, and cite the reference (see table). This will work in both the infobox and prose. {| class="wikitable" |- ! Data !! Code and sample use !! Result |- | Source || <nowiki>{{UN_Population|source}}</nowiki> || {{UN_Population|source}} |- | Year || <nowiki>{{UN_Population|year}}</nowiki> || {{UN_Population|year}} |- | Reference || <nowiki>{{UN_Population|ref}}</nowiki> || {{UN_Population|ref}} |- | Country population || The population of Thailand is<br /><nowiki>{{UN_Population|Thailand}}</nowiki> || {{UN_Population|Thailand}} |- | Country population || The population of Thailand is '''around'''<br /><nowiki>{{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Thailand}}|R}}/1e6 round 0}}</nowiki> million|| {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Thailand}}|R}}/1e6 round 0}} |- | Country population || The population of Thailand is '''around'''<br /><nowiki>{{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Thailand}}|R}}/1e6 round 1}}</nowiki> million|| {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Thailand}}|R}}/1e6 round 1}} |- | Country population || The population of Thailand is '''more than'''<br /><nowiki>{{#expr:floor({{formatnum:{{UN_Population|Thailand}}|R}}/1e6)}}</nowiki> million|| {{#expr:floor({{formatnum:{{UN_Population|Thailand}}|R}}/1e6)}} |} The data is taken from the UN [[World Population Prospects]] (WPP) website, which is updated bi-annually. Current data is [https://population.un.org/wpp/ {{UN Population|year}} estimate]. When updating the figures, also update the year (at the top). ==See also== * {{tl|Population WD}} * {{tl|Show data}} * {{tl|Poptoday}} * {{tl|Poptoday 1}} ==References== {{reflist}} aywmi88w0u2z03yi0loboe3auiupo7j 0 521858 5726124 2022-07-31T18:16:40Z Romanm 13 preusmeritev na [[Marionetna država]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marionetna država]] b3fabptake1qoxygqfdhgyf1bquws6t 0 521859 5726126 2022-07-31T18:27:33Z Romanm 13 preusmeritev na [[Brestovica pri Komnu]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Brestovica pri Komnu]] 6d1gn8fk2izwswva7i4t1d2x56ltetn 0 521860 5726192 2022-07-31T20:07:10Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Predsednik vlade Savdske Arabije]] na [[Predsednik vlade Saudove Arabije]] prek preusmeritve: ustreznejše poimenovanje wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predsednik vlade Saudove Arabije]] 0jxrk13sz69m9jjrlft2j6y06coul5y 0 521861 5726195 2022-07-31T20:13:22Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | name = Bill Russell | image = <!-- WD --> | height_ft = 6 | height_in = 10 | weight_lb = 215<ref name="brstats">{{cite web|website=Basketball Reference|title=Bill Russell Statistics|url=https://www.basketball-reference.com/players/r/russebi01.html|access-date=May 23, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080517143603/http://www.basketball-reference.com/players/r/russebi01.html|archive-date=May 17, 2008|url-status=live}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place =<!-- WD --> | high_school = {{nowrap|[[McClymonds High School|McClymonds]] ([[Oakland, California]])}} | college = [[University of San Francisco]] (1953–1956) | draft_year = 1956 | draft_round = 1 | draft_pick = 2 | draft_team = [[St. Louis Hawks]] | career_start = 1956 | career_end = 1969 | career_position = [[Center (košarka)|Center]] | career_number = 6 | coach_start = 1966–1969, 1973–1977, 1987 | coach_end = 1988 | years1 = {{nbay|1956|start}}–{{nbay|1968|end}} | team1 = [[Boston Celtics]] | cyears1 = {{nbay|1966|start}}–{{nbay|1968|end}} | cteam1 = [[Boston Celtics]] | cyears2 = {{nbay|1973|start}}–{{nbay|1976|end}} | cteam2 = [[Seattle SuperSonics]] | cyears3 = {{nbay|1987|full=y}} | cteam3 = [[Sacramento Kings]] | highlights = '''Kot košarkar:''' * 11× [[Finale NBA|Prvak NBA]] ({{nbafy|1957}}, {{nbafy|1959}}–{{nbafy|1966}}, {{nbafy|1968}}, {{nbafy|1969}}) * 5× [[NBA MVP]] ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1960|end}}–{{nbay|1962|end}}, {{nbay|1964|end}}) * 12× [[Tekma vseh zvezd lige NBA]] ({{nasg|1958}}–{{nasg|1969}}) * Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd lige NBA ({{nasg|1963}}) * 3× Prva peterka lige NBA ({{nbay|1958|end}}, {{nbay|1962|end}}, {{nbay|1964|end}}) * 8× Druga peterka lige NBA ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1959|end}}–{{nbay|1961|end}}, {{nbay|1963|end}}, {{nbay|1965|end}}–{{nbay|1967|end}}) * Najboljša obramba peterka ({{nbay|1968|end}}) * 4× najboljši skakalec lige NBA ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1958|end}}, {{nbay|1963|end}}, {{nbay|1964|end}}) * Nagrada za življenjsko delo lige NBA (2019) * Jubilejna peterka lige NBA (25., 35., 50., 75.) * Št. 6 upokojena s strani Boston Celticsov * 2× Prvak NCAA (1955, 1956) * Najboljši košarkar turnirja NCAA (1955) * Univerzitetni košarkar leta (1956) * 2× Igralec leta Helms (1955, 1956) * 2× Prva peterka NCAA (1955, 1956) * Igralec leta WCC (1956) * Št. 6 upokojena s strani [[San Francisco Dons]] * [[Predsedniška medalja svobode]] (2011) '''Kot trener:''' * 2× [[Finale NBA|Prvak NBA]] ({{nbafy|1968}}, {{nbafy|1969}}) | stats_league = NBA | stat1label = [[Točke (košarka)|Točke]] | stat1value = 14.522 (15,1 ppg) | stat2label = [[Skoki (košarka)|Skoki]] | stat2value = 21.620 (22,5 rpg) | stat3label = [[Podaje (košarka)|Podaje]] | stat3value = 4.100 (4,3 apg) | cstats_league1 = NBA | cwin1 = 341 | closs1 = 290 | HOF_coach = bill-russell | HOF_player = bill-russell | FIBA_HOF_player = Bill-Russell | CBBASKHOF_year = 2006 | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[košarka]]}} {{MedalCountry|the {{USA}}}} {{MedalCompetition|[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah|Ekipno]]}} }} '''William Felton Russell''', [[Američani|ameriški]] [[košarkar]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Monroe, Louisiana|Monroe]], [[Louisiana]], [[ZDA]], † [[31. julij]] [[2022]], [[Mercer Island, Washington|Mercer Island]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], ZDA. Russell je bil profesionalni košarkar, ki je igral na položaju [[center (košarka)|centra]] za [[Boston Celtics]]e v [[NBA]] med letoma 1956 in 1969. Petkrat je bil izbran za [[NBA MVP|najkoristnejšega igralca lige NBA]] in dvanajstkrat je nastopil na [[Tekma vseh zvezd lige NBA|Tekmi vseh zvezd lige NBA]] ter kot osrednji del dinastije Celticsov enajstkrat v trinajstih sezonah osvojil [[Finale NBA|naslov prvaka lige NBA]].<ref>{{cite web|url=https://africa.espn.com/espn/thelife/news/story?id=7217209|title=Double down on No. 11s|publisher=ESPN|date=November 11, 2011|access-date=April 6, 2022}}</ref> Russell si s [[Henri Richard|Henrijem Richardom]] v hokejski ligi [[NHL]] deli rekord po največ osvojenih naslovih v severnoameriških športnih ligah.<ref>{{cite web|url=http://www.espn.com/espn/thelife/photos/gallery/_/id/7213000/image/10/bob-mcadoo-famous-elevens-gallery|title=Bill Russell, Henri Richard – Famous Elevens Gallery|publisher=ESPN|access-date=April 6, 2022|quote=Bill Russell, left, and Henri Richard are two of the greatest champions in sports with 11 championships apiece.}}</ref> Pred profesionalno kariero je [[San Francisco Dons]] popeljal do dveh zaporednih naslovov v študentski ligi [[NCAA]], v letih 1955 in 1956<ref name="usf">{{cite web|last=Schneider|first=Bernie|year=2006|url=http://usfdons.cstv.com/trads/russell_years.html|url-status=dead|title=1953–56 NCAA Championship Seasons: The Bill Russell Years|publisher=University of San Francisco|archive-url=https://archive.today/20061128191756/http://usfdons.cstv.com/trads/russell_years.html|archive-date=November 28, 2006|access-date=December 1, 2006}}</ref>, ter kot [[kapetan (košarka)|kapetan]] popeljal [[Ameriška košarkarska reprezentanca|ameriško reprezentanco]] do naslova olimpijskega prvaka leta [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1956|1956]].<ref name="nbacomsummary">{{cite web|url=https://newsone.com/2003287/bill-russell-first-black-coach-in-pro-sports/|title=Bill Russell|publisher=Turner Sports Interactive|website=NBA.com|access-date=December 1, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20061112164417/http://www.nba.com/history/players/russell_bio.html|archive-date=November 12, 2006 |url-status=dead|via=Newsone.com}}</ref> Čeprav ni posebej izstopal po igri v napadu, saj je njegovo najboljše povprečje na tekmo v sezoni 19,0 točke, pa ga mnogi uvrščajo med najboljše košarkarje vseh časov zaradi dominante igre v obrambi.<ref>{{cite web|url=http://www.espn.com/nba/dailydime?page=dailydime-GreatestCenters|title=The game's greatest giants ever|website=ESPN.com|date=March 6, 2007|access-date=April 1, 2022}}</ref><ref name="Gill 2010">{{cite web|last=Gill|first=Joe|date=June 13, 2010|url=https://bleacherreport.com/articles/405310-bill-russell-is-a-champion-by-defintion|title=Bill Russell Is A Champion By Defintion &#91;sic&#93;|website=Bleacher Report|access-date=April 6, 2022}}</ref><ref>{{cite web|last=Reardon|first=Logan|date=June 8, 2021|url=https://www.nbcsports.com/boston/celtics/where-does-bill-russell-rank-among-best-centers-nba-history|title=Where does Bill Russell rank among best centers in NBA history?|website=NBC Sports|access-date=10 July 2021}}</ref> Z višino 208 cm in [[razpon rok|razponom rok]] 224 cm<ref>{{cite magazine|url=https://nyti.ms/2o2K6uj|first=Arthur|last=Daley|magazine=The New York Times Magazine|date=February 24, 1957|at=53|title=Education of a Rookie}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bostonglobe.com/sports/2014/10/11/bill-russell-and-jones-treated-like-rock-stars-alcatraz/dYNqedPwyfFXNYHvGM84oN/story.html|date=October 11, 2014|first=Baxter|last=Holmes|newspaper=The Boston Globe|title=Bill Russell, K.C. Jones treated like 'Rock' stars at Alcatraz|access-date=April 2, 2022}}</ref> je izstopal pri [[blokada (košarka)|blokadah]] in branjenju enega na enega, kar je bil eden glavnih razlogov za dominacijo Celticsov v času njegove kariere. Podobno izstopal je tudi pri [[skok (košarka)|skokih]], pri katerih je bil v štirih sezonah najuspešnejši košarkar lige NBA in je redno dosegal več kot tisoč skokov na sezono,<ref name=nbaplayoffeditionency>{{cite web|title=NBA Encyclopedia, Playoff Edition|url=http://www.nba.com/history/players/russell_bio.html|publisher=NBA Media Ventures|access-date=April 16, 2017}}</ref> še vedno pa je drugi najboljši košarkar v zgodovini lige NBA po skokih na tekmo. Ob [[Wilt Chamberlain|Wiltu Chamberlainu]] je tudi edini košarkar, ki je na tekmi lige NBA dosegel več kot 50 skokov.<ref name="Schwartz 1999">{{cite web|last=Schwartz|first=Larry|date=October 29, 1999|url=http://www.espn.com/classic/biography/s/chamberlain_wilt.html|title=Wilt battled 'loser' label|publisher=ESPN|access-date=April 1, 2022}}</ref> Russell je igral v začetku uveljavljanja temnopoltih košarkarjev, kot so bili [[Earl Lloyd]], [[Chuck Cooper (košarkar)|Chuck Cooper]] in [[Sweetwater Clifton]], ter je kot prvi temnopolti košarkar pridobil status superzvezdnika lige NBA. Med letoma 1966 in 1969 je opravljal vlogo košarkarja—trenerja pri Celticsih in kot prvi temnopolti trener vodil ekipo v severnoameriških profesionalnih športih ter tudi kot prvi osvojil naslov prvaka.<ref>{{cite web|last=Chandler|first=D. L.|date=April 18, 2012|url=https://newsone.com/2003287/bill-russell-first-black-coach-in-pro-sports/|title=NBA Legend Bill Russell Became First Black Coach In Pro Sports 46 Years Ago Today|website=NewsOne|access-date=April 14, 2022}}</ref> Leta 1975 je bil sprejet v [[Naismithov košarkarski hram slavnih|Naismithov košarkarski hram slavnih]], leta 2006 ob ustanovitvi v [[Hram slavnih univerzitetne košarke]] in leta 2007 v [[Mednarodni košarkarski hram slavnih]]. Leta 1971 je bil izbran v ekipo ob 25-letnici lige NBA, leta 1980 v ekipo ob 35-letnici lige NBA in leta 1966 med 50 najboljših košarkarjev v zgodovini lige NBA<ref name="nbacomsummary"/>, leta 2021 pa še v 75-letnici lige NBA. Leta 2009 so po njem poimenovali nagrado za najkoristnejšega košarkarja finala lige NBA. Leta 2011 mu je [[Barack Obama]] podelil [[Predsedniška medalja svobode|Predsedniško medaljo svobode]] za dosežke na parketu in tudi na področju civilnih gibanj.<ref>{{cite web|url=https://boston.cbslocal.com/2019/07/11/bill-russell-espys-arthur-ashe-courage-award-boston-celtics-civil-rights-kobe-bryant-nba/|title=Bill Russell Receives Arthur Ashe Courage Award At ESPYS|publisher=CBS Boston|date=July 11, 2019|access-date=April 2, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/news/history-nba-legend-bill-russell|title=Legends profile: Bill Russell|website=NBA.com|date=September 13, 2021|access-date=April 14, 2022}}</ref> Leta 2021 je bil drugič sprejet v Naismithov košarkarski hram slavnih kot trener.<ref>{{cite web|last=Helin|first=Kurt|date=September 12, 2021|url=https://nba.nbcsports.com/2021/09/12/watch-bill-russell-be-inducted-into-hall-of-fame-as-a-coach/|title=Watch Bill Russell be inducted into Hall of Fame as a coach|publisher=NBC Sports|access-date=April 1, 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{NBA MVP}} {{50 najboljših igralcev lige NBA vseh časov}} {{Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd NBA}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Russell, Bill}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Centri (košarka)]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za ZDA]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za ZDA]] [[Kategorija:Sprejeti v Košarkarski hram slavnih]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni košarkarski hram slavnih]] [[Kategorija:Košarkarji z upokojenimi številkami]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] ry1n5whyqc8ae940u6lxmhe96rsruz7 5726196 5726195 2022-07-31T20:15:45Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Ameriški košarkarski trenerji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | name = Bill Russell | image = <!-- WD --> | height_ft = 6 | height_in = 10 | weight_lb = 215<ref name="brstats">{{cite web|website=Basketball Reference|title=Bill Russell Statistics|url=https://www.basketball-reference.com/players/r/russebi01.html|access-date=May 23, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080517143603/http://www.basketball-reference.com/players/r/russebi01.html|archive-date=May 17, 2008|url-status=live}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place =<!-- WD --> | high_school = {{nowrap|[[McClymonds High School|McClymonds]] ([[Oakland, California]])}} | college = [[University of San Francisco]] (1953–1956) | draft_year = 1956 | draft_round = 1 | draft_pick = 2 | draft_team = [[St. Louis Hawks]] | career_start = 1956 | career_end = 1969 | career_position = [[Center (košarka)|Center]] | career_number = 6 | coach_start = 1966–1969, 1973–1977, 1987 | coach_end = 1988 | years1 = {{nbay|1956|start}}–{{nbay|1968|end}} | team1 = [[Boston Celtics]] | cyears1 = {{nbay|1966|start}}–{{nbay|1968|end}} | cteam1 = [[Boston Celtics]] | cyears2 = {{nbay|1973|start}}–{{nbay|1976|end}} | cteam2 = [[Seattle SuperSonics]] | cyears3 = {{nbay|1987|full=y}} | cteam3 = [[Sacramento Kings]] | highlights = '''Kot košarkar:''' * 11× [[Finale NBA|Prvak NBA]] ({{nbafy|1957}}, {{nbafy|1959}}–{{nbafy|1966}}, {{nbafy|1968}}, {{nbafy|1969}}) * 5× [[NBA MVP]] ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1960|end}}–{{nbay|1962|end}}, {{nbay|1964|end}}) * 12× [[Tekma vseh zvezd lige NBA]] ({{nasg|1958}}–{{nasg|1969}}) * Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd lige NBA ({{nasg|1963}}) * 3× Prva peterka lige NBA ({{nbay|1958|end}}, {{nbay|1962|end}}, {{nbay|1964|end}}) * 8× Druga peterka lige NBA ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1959|end}}–{{nbay|1961|end}}, {{nbay|1963|end}}, {{nbay|1965|end}}–{{nbay|1967|end}}) * Najboljša obramba peterka ({{nbay|1968|end}}) * 4× najboljši skakalec lige NBA ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1958|end}}, {{nbay|1963|end}}, {{nbay|1964|end}}) * Nagrada za življenjsko delo lige NBA (2019) * Jubilejna peterka lige NBA (25., 35., 50., 75.) * Št. 6 upokojena s strani Boston Celticsov * 2× Prvak NCAA (1955, 1956) * Najboljši košarkar turnirja NCAA (1955) * Univerzitetni košarkar leta (1956) * 2× Igralec leta Helms (1955, 1956) * 2× Prva peterka NCAA (1955, 1956) * Igralec leta WCC (1956) * Št. 6 upokojena s strani [[San Francisco Dons]] * [[Predsedniška medalja svobode]] (2011) '''Kot trener:''' * 2× [[Finale NBA|Prvak NBA]] ({{nbafy|1968}}, {{nbafy|1969}}) | stats_league = NBA | stat1label = [[Točke (košarka)|Točke]] | stat1value = 14.522 (15,1 ppg) | stat2label = [[Skoki (košarka)|Skoki]] | stat2value = 21.620 (22,5 rpg) | stat3label = [[Podaje (košarka)|Podaje]] | stat3value = 4.100 (4,3 apg) | cstats_league1 = NBA | cwin1 = 341 | closs1 = 290 | HOF_coach = bill-russell | HOF_player = bill-russell | FIBA_HOF_player = Bill-Russell | CBBASKHOF_year = 2006 | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[košarka]]}} {{MedalCountry|the {{USA}}}} {{MedalCompetition|[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah|Ekipno]]}} }} '''William Felton Russell''', [[Američani|ameriški]] [[košarkar]] in [[trener (košarka)|trener]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Monroe, Louisiana|Monroe]], [[Louisiana]], [[ZDA]], † [[31. julij]] [[2022]], [[Mercer Island, Washington|Mercer Island]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], ZDA. Russell je bil profesionalni košarkar, ki je igral na položaju [[center (košarka)|centra]] za [[Boston Celtics]]e v [[NBA]] med letoma 1956 in 1969. Petkrat je bil izbran za [[NBA MVP|najkoristnejšega igralca lige NBA]] in dvanajstkrat je nastopil na [[Tekma vseh zvezd lige NBA|Tekmi vseh zvezd lige NBA]] ter kot osrednji del dinastije Celticsov enajstkrat v trinajstih sezonah osvojil [[Finale NBA|naslov prvaka lige NBA]].<ref>{{cite web|url=https://africa.espn.com/espn/thelife/news/story?id=7217209|title=Double down on No. 11s|publisher=ESPN|date=November 11, 2011|access-date=April 6, 2022}}</ref> Russell si s [[Henri Richard|Henrijem Richardom]] v hokejski ligi [[NHL]] deli rekord po največ osvojenih naslovih v severnoameriških športnih ligah.<ref>{{cite web|url=http://www.espn.com/espn/thelife/photos/gallery/_/id/7213000/image/10/bob-mcadoo-famous-elevens-gallery|title=Bill Russell, Henri Richard – Famous Elevens Gallery|publisher=ESPN|access-date=April 6, 2022|quote=Bill Russell, left, and Henri Richard are two of the greatest champions in sports with 11 championships apiece.}}</ref> Pred profesionalno kariero je [[San Francisco Dons]] popeljal do dveh zaporednih naslovov v študentski ligi [[NCAA]], v letih 1955 in 1956<ref name="usf">{{cite web|last=Schneider|first=Bernie|year=2006|url=http://usfdons.cstv.com/trads/russell_years.html|url-status=dead|title=1953–56 NCAA Championship Seasons: The Bill Russell Years|publisher=University of San Francisco|archive-url=https://archive.today/20061128191756/http://usfdons.cstv.com/trads/russell_years.html|archive-date=November 28, 2006|access-date=December 1, 2006}}</ref>, ter kot [[kapetan (košarka)|kapetan]] popeljal [[Ameriška košarkarska reprezentanca|ameriško reprezentanco]] do naslova olimpijskega prvaka leta [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1956|1956]].<ref name="nbacomsummary">{{cite web|url=https://newsone.com/2003287/bill-russell-first-black-coach-in-pro-sports/|title=Bill Russell|publisher=Turner Sports Interactive|website=NBA.com|access-date=December 1, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20061112164417/http://www.nba.com/history/players/russell_bio.html|archive-date=November 12, 2006 |url-status=dead|via=Newsone.com}}</ref> Čeprav ni posebej izstopal po igri v napadu, saj je njegovo najboljše povprečje na tekmo v sezoni 19,0 točke, pa ga mnogi uvrščajo med najboljše košarkarje vseh časov zaradi dominante igre v obrambi.<ref>{{cite web|url=http://www.espn.com/nba/dailydime?page=dailydime-GreatestCenters|title=The game's greatest giants ever|website=ESPN.com|date=March 6, 2007|access-date=April 1, 2022}}</ref><ref name="Gill 2010">{{cite web|last=Gill|first=Joe|date=June 13, 2010|url=https://bleacherreport.com/articles/405310-bill-russell-is-a-champion-by-defintion|title=Bill Russell Is A Champion By Defintion &#91;sic&#93;|website=Bleacher Report|access-date=April 6, 2022}}</ref><ref>{{cite web|last=Reardon|first=Logan|date=June 8, 2021|url=https://www.nbcsports.com/boston/celtics/where-does-bill-russell-rank-among-best-centers-nba-history|title=Where does Bill Russell rank among best centers in NBA history?|website=NBC Sports|access-date=10 July 2021}}</ref> Z višino 208 cm in [[razpon rok|razponom rok]] 224 cm<ref>{{cite magazine|url=https://nyti.ms/2o2K6uj|first=Arthur|last=Daley|magazine=The New York Times Magazine|date=February 24, 1957|at=53|title=Education of a Rookie}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bostonglobe.com/sports/2014/10/11/bill-russell-and-jones-treated-like-rock-stars-alcatraz/dYNqedPwyfFXNYHvGM84oN/story.html|date=October 11, 2014|first=Baxter|last=Holmes|newspaper=The Boston Globe|title=Bill Russell, K.C. Jones treated like 'Rock' stars at Alcatraz|access-date=April 2, 2022}}</ref> je izstopal pri [[blokada (košarka)|blokadah]] in branjenju enega na enega, kar je bil eden glavnih razlogov za dominacijo Celticsov v času njegove kariere. Podobno izstopal je tudi pri [[skok (košarka)|skokih]], pri katerih je bil v štirih sezonah najuspešnejši košarkar lige NBA in je redno dosegal več kot tisoč skokov na sezono,<ref name=nbaplayoffeditionency>{{cite web|title=NBA Encyclopedia, Playoff Edition|url=http://www.nba.com/history/players/russell_bio.html|publisher=NBA Media Ventures|access-date=April 16, 2017}}</ref> še vedno pa je drugi najboljši košarkar v zgodovini lige NBA po skokih na tekmo. Ob [[Wilt Chamberlain|Wiltu Chamberlainu]] je tudi edini košarkar, ki je na tekmi lige NBA dosegel več kot 50 skokov.<ref name="Schwartz 1999">{{cite web|last=Schwartz|first=Larry|date=October 29, 1999|url=http://www.espn.com/classic/biography/s/chamberlain_wilt.html|title=Wilt battled 'loser' label|publisher=ESPN|access-date=April 1, 2022}}</ref> Russell je igral v začetku uveljavljanja temnopoltih košarkarjev, kot so bili [[Earl Lloyd]], [[Chuck Cooper (košarkar)|Chuck Cooper]] in [[Sweetwater Clifton]], ter je kot prvi temnopolti košarkar pridobil status superzvezdnika lige NBA. Med letoma 1966 in 1969 je opravljal vlogo košarkarja—trenerja pri Celticsih in kot prvi temnopolti trener vodil ekipo v severnoameriških profesionalnih športih ter tudi kot prvi osvojil naslov prvaka.<ref>{{cite web|last=Chandler|first=D. L.|date=April 18, 2012|url=https://newsone.com/2003287/bill-russell-first-black-coach-in-pro-sports/|title=NBA Legend Bill Russell Became First Black Coach In Pro Sports 46 Years Ago Today|website=NewsOne|access-date=April 14, 2022}}</ref> Leta 1975 je bil sprejet v [[Naismithov košarkarski hram slavnih|Naismithov košarkarski hram slavnih]], leta 2006 ob ustanovitvi v [[Hram slavnih univerzitetne košarke]] in leta 2007 v [[Mednarodni košarkarski hram slavnih]]. Leta 1971 je bil izbran v ekipo ob 25-letnici lige NBA, leta 1980 v ekipo ob 35-letnici lige NBA in leta 1966 med 50 najboljših košarkarjev v zgodovini lige NBA<ref name="nbacomsummary"/>, leta 2021 pa še v 75-letnici lige NBA. Leta 2009 so po njem poimenovali nagrado za najkoristnejšega košarkarja finala lige NBA. Leta 2011 mu je [[Barack Obama]] podelil [[Predsedniška medalja svobode|Predsedniško medaljo svobode]] za dosežke na parketu in tudi na področju civilnih gibanj.<ref>{{cite web|url=https://boston.cbslocal.com/2019/07/11/bill-russell-espys-arthur-ashe-courage-award-boston-celtics-civil-rights-kobe-bryant-nba/|title=Bill Russell Receives Arthur Ashe Courage Award At ESPYS|publisher=CBS Boston|date=July 11, 2019|access-date=April 2, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/news/history-nba-legend-bill-russell|title=Legends profile: Bill Russell|website=NBA.com|date=September 13, 2021|access-date=April 14, 2022}}</ref> Leta 2021 je bil drugič sprejet v Naismithov košarkarski hram slavnih kot trener.<ref>{{cite web|last=Helin|first=Kurt|date=September 12, 2021|url=https://nba.nbcsports.com/2021/09/12/watch-bill-russell-be-inducted-into-hall-of-fame-as-a-coach/|title=Watch Bill Russell be inducted into Hall of Fame as a coach|publisher=NBC Sports|access-date=April 1, 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{NBA MVP}} {{50 najboljših igralcev lige NBA vseh časov}} {{Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd NBA}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Russell, Bill}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Centri (košarka)]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za ZDA]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za ZDA]] [[Kategorija:Sprejeti v Košarkarski hram slavnih]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni košarkarski hram slavnih]] [[Kategorija:Košarkarji z upokojenimi številkami]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Ameriški košarkarski trenerji]] t4iqeu96rllisrdozqis29kbflp6s5r 5726197 5726196 2022-07-31T20:17:15Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | name = Bill Russell | image = <!-- WD --> | height_ft = 6 | height_in = 10 | weight_lb = 215<ref name="brstats">{{cite web|website=Basketball Reference|title=Bill Russell Statistics|url=https://www.basketball-reference.com/players/r/russebi01.html|access-date=May 23, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080517143603/http://www.basketball-reference.com/players/r/russebi01.html|archive-date=May 17, 2008|url-status=live}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place =<!-- WD --> | high_school = {{nowrap|[[McClymonds High School|McClymonds]] ([[Oakland, California]])}} | college = [[University of San Francisco]] (1953–1956) | draft_year = 1956 | draft_round = 1 | draft_pick = 2 | draft_team = [[St. Louis Hawks]] | career_start = 1956 | career_end = 1969 | career_position = [[Center (košarka)|Center]] | career_number = 6 | coach_start = 1966–1969, 1973–1977, 1987 | coach_end = 1988 | years1 = {{nbay|1956|start}}–{{nbay|1968|end}} | team1 = [[Boston Celtics]] | cyears1 = {{nbay|1966|start}}–{{nbay|1968|end}} | cteam1 = [[Boston Celtics]] | cyears2 = {{nbay|1973|start}}–{{nbay|1976|end}} | cteam2 = [[Seattle SuperSonics]] | cyears3 = {{nbay|1987|full=y}} | cteam3 = [[Sacramento Kings]] | highlights = '''Kot košarkar:''' * 11× [[Finale NBA|Prvak NBA]] ({{nbafy|1957}}, {{nbafy|1959}}–{{nbafy|1966}}, {{nbafy|1968}}, {{nbafy|1969}}) * 5× [[NBA MVP]] ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1960|end}}–{{nbay|1962|end}}, {{nbay|1964|end}}) * 12× [[Tekma vseh zvezd lige NBA]] ({{nasg|1958}}–{{nasg|1969}}) * Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd lige NBA ({{nasg|1963}}) * 3× Prva peterka lige NBA ({{nbay|1958|end}}, {{nbay|1962|end}}, {{nbay|1964|end}}) * 8× Druga peterka lige NBA ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1959|end}}–{{nbay|1961|end}}, {{nbay|1963|end}}, {{nbay|1965|end}}–{{nbay|1967|end}}) * Najboljša obramba peterka ({{nbay|1968|end}}) * 4× najboljši skakalec lige NBA ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1958|end}}, {{nbay|1963|end}}, {{nbay|1964|end}}) * Nagrada za življenjsko delo lige NBA (2019) * Jubilejna peterka lige NBA (25., 35., 50., 75.) * Št. 6 upokojena s strani Boston Celticsov * 2× Prvak NCAA (1955, 1956) * Najboljši košarkar turnirja NCAA (1955) * Univerzitetni košarkar leta (1956) * 2× Igralec leta Helms (1955, 1956) * 2× Prva peterka NCAA (1955, 1956) * Igralec leta WCC (1956) * Št. 6 upokojena s strani [[San Francisco Dons]] * [[Predsedniška medalja svobode]] (2011) '''Kot trener:''' * 2× [[Finale NBA|Prvak NBA]] ({{nbafy|1968}}, {{nbafy|1969}}) | stats_league = NBA | stat1label = [[Točke (košarka)|Točke]] | stat1value = 14.522 (15,1 ppg) | stat2label = [[Skoki (košarka)|Skoki]] | stat2value = 21.620 (22,5 rpg) | stat3label = [[Podaje (košarka)|Podaje]] | stat3value = 4.100 (4,3 apg) | cstats_league1 = NBA | cwin1 = 341 | closs1 = 290 | HOF_coach = bill-russell | HOF_player = bill-russell | FIBA_HOF_player = Bill-Russell | CBBASKHOF_year = 2006 | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[košarka]]}} {{MedalCountry|the {{zastavadržave|USA}}}} {{MedalCompetition|[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1956|Ekipno]]}} }} '''William Felton Russell''', [[Američani|ameriški]] [[košarkar]] in [[trener (košarka)|trener]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Monroe, Louisiana|Monroe]], [[Louisiana]], [[ZDA]], † [[31. julij]] [[2022]], [[Mercer Island, Washington|Mercer Island]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], ZDA. Russell je bil profesionalni košarkar, ki je igral na položaju [[center (košarka)|centra]] za [[Boston Celtics]]e v [[NBA]] med letoma 1956 in 1969. Petkrat je bil izbran za [[NBA MVP|najkoristnejšega igralca lige NBA]] in dvanajstkrat je nastopil na [[Tekma vseh zvezd lige NBA|Tekmi vseh zvezd lige NBA]] ter kot osrednji del dinastije Celticsov enajstkrat v trinajstih sezonah osvojil [[Finale NBA|naslov prvaka lige NBA]].<ref>{{cite web|url=https://africa.espn.com/espn/thelife/news/story?id=7217209|title=Double down on No. 11s|publisher=ESPN|date=November 11, 2011|access-date=April 6, 2022}}</ref> Russell si s [[Henri Richard|Henrijem Richardom]] v hokejski ligi [[NHL]] deli rekord po največ osvojenih naslovih v severnoameriških športnih ligah.<ref>{{cite web|url=http://www.espn.com/espn/thelife/photos/gallery/_/id/7213000/image/10/bob-mcadoo-famous-elevens-gallery|title=Bill Russell, Henri Richard – Famous Elevens Gallery|publisher=ESPN|access-date=April 6, 2022|quote=Bill Russell, left, and Henri Richard are two of the greatest champions in sports with 11 championships apiece.}}</ref> Pred profesionalno kariero je [[San Francisco Dons]] popeljal do dveh zaporednih naslovov v študentski ligi [[NCAA]], v letih 1955 in 1956<ref name="usf">{{cite web|last=Schneider|first=Bernie|year=2006|url=http://usfdons.cstv.com/trads/russell_years.html|url-status=dead|title=1953–56 NCAA Championship Seasons: The Bill Russell Years|publisher=University of San Francisco|archive-url=https://archive.today/20061128191756/http://usfdons.cstv.com/trads/russell_years.html|archive-date=November 28, 2006|access-date=December 1, 2006}}</ref>, ter kot [[kapetan (košarka)|kapetan]] popeljal [[Ameriška košarkarska reprezentanca|ameriško reprezentanco]] do naslova olimpijskega prvaka leta [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1956|1956]].<ref name="nbacomsummary">{{cite web|url=https://newsone.com/2003287/bill-russell-first-black-coach-in-pro-sports/|title=Bill Russell|publisher=Turner Sports Interactive|website=NBA.com|access-date=December 1, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20061112164417/http://www.nba.com/history/players/russell_bio.html|archive-date=November 12, 2006 |url-status=dead|via=Newsone.com}}</ref> Čeprav ni posebej izstopal po igri v napadu, saj je njegovo najboljše povprečje na tekmo v sezoni 19,0 točke, pa ga mnogi uvrščajo med najboljše košarkarje vseh časov zaradi dominante igre v obrambi.<ref>{{cite web|url=http://www.espn.com/nba/dailydime?page=dailydime-GreatestCenters|title=The game's greatest giants ever|website=ESPN.com|date=March 6, 2007|access-date=April 1, 2022}}</ref><ref name="Gill 2010">{{cite web|last=Gill|first=Joe|date=June 13, 2010|url=https://bleacherreport.com/articles/405310-bill-russell-is-a-champion-by-defintion|title=Bill Russell Is A Champion By Defintion &#91;sic&#93;|website=Bleacher Report|access-date=April 6, 2022}}</ref><ref>{{cite web|last=Reardon|first=Logan|date=June 8, 2021|url=https://www.nbcsports.com/boston/celtics/where-does-bill-russell-rank-among-best-centers-nba-history|title=Where does Bill Russell rank among best centers in NBA history?|website=NBC Sports|access-date=10 July 2021}}</ref> Z višino 208 cm in [[razpon rok|razponom rok]] 224 cm<ref>{{cite magazine|url=https://nyti.ms/2o2K6uj|first=Arthur|last=Daley|magazine=The New York Times Magazine|date=February 24, 1957|at=53|title=Education of a Rookie}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bostonglobe.com/sports/2014/10/11/bill-russell-and-jones-treated-like-rock-stars-alcatraz/dYNqedPwyfFXNYHvGM84oN/story.html|date=October 11, 2014|first=Baxter|last=Holmes|newspaper=The Boston Globe|title=Bill Russell, K.C. Jones treated like 'Rock' stars at Alcatraz|access-date=April 2, 2022}}</ref> je izstopal pri [[blokada (košarka)|blokadah]] in branjenju enega na enega, kar je bil eden glavnih razlogov za dominacijo Celticsov v času njegove kariere. Podobno izstopal je tudi pri [[skok (košarka)|skokih]], pri katerih je bil v štirih sezonah najuspešnejši košarkar lige NBA in je redno dosegal več kot tisoč skokov na sezono,<ref name=nbaplayoffeditionency>{{cite web|title=NBA Encyclopedia, Playoff Edition|url=http://www.nba.com/history/players/russell_bio.html|publisher=NBA Media Ventures|access-date=April 16, 2017}}</ref> še vedno pa je drugi najboljši košarkar v zgodovini lige NBA po skokih na tekmo. Ob [[Wilt Chamberlain|Wiltu Chamberlainu]] je tudi edini košarkar, ki je na tekmi lige NBA dosegel več kot 50 skokov.<ref name="Schwartz 1999">{{cite web|last=Schwartz|first=Larry|date=October 29, 1999|url=http://www.espn.com/classic/biography/s/chamberlain_wilt.html|title=Wilt battled 'loser' label|publisher=ESPN|access-date=April 1, 2022}}</ref> Russell je igral v začetku uveljavljanja temnopoltih košarkarjev, kot so bili [[Earl Lloyd]], [[Chuck Cooper (košarkar)|Chuck Cooper]] in [[Sweetwater Clifton]], ter je kot prvi temnopolti košarkar pridobil status superzvezdnika lige NBA. Med letoma 1966 in 1969 je opravljal vlogo košarkarja—trenerja pri Celticsih in kot prvi temnopolti trener vodil ekipo v severnoameriških profesionalnih športih ter tudi kot prvi osvojil naslov prvaka.<ref>{{cite web|last=Chandler|first=D. L.|date=April 18, 2012|url=https://newsone.com/2003287/bill-russell-first-black-coach-in-pro-sports/|title=NBA Legend Bill Russell Became First Black Coach In Pro Sports 46 Years Ago Today|website=NewsOne|access-date=April 14, 2022}}</ref> Leta 1975 je bil sprejet v [[Naismithov košarkarski hram slavnih|Naismithov košarkarski hram slavnih]], leta 2006 ob ustanovitvi v [[Hram slavnih univerzitetne košarke]] in leta 2007 v [[Mednarodni košarkarski hram slavnih]]. Leta 1971 je bil izbran v ekipo ob 25-letnici lige NBA, leta 1980 v ekipo ob 35-letnici lige NBA in leta 1966 med 50 najboljših košarkarjev v zgodovini lige NBA<ref name="nbacomsummary"/>, leta 2021 pa še v 75-letnici lige NBA. Leta 2009 so po njem poimenovali nagrado za najkoristnejšega košarkarja finala lige NBA. Leta 2011 mu je [[Barack Obama]] podelil [[Predsedniška medalja svobode|Predsedniško medaljo svobode]] za dosežke na parketu in tudi na področju civilnih gibanj.<ref>{{cite web|url=https://boston.cbslocal.com/2019/07/11/bill-russell-espys-arthur-ashe-courage-award-boston-celtics-civil-rights-kobe-bryant-nba/|title=Bill Russell Receives Arthur Ashe Courage Award At ESPYS|publisher=CBS Boston|date=July 11, 2019|access-date=April 2, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/news/history-nba-legend-bill-russell|title=Legends profile: Bill Russell|website=NBA.com|date=September 13, 2021|access-date=April 14, 2022}}</ref> Leta 2021 je bil drugič sprejet v Naismithov košarkarski hram slavnih kot trener.<ref>{{cite web|last=Helin|first=Kurt|date=September 12, 2021|url=https://nba.nbcsports.com/2021/09/12/watch-bill-russell-be-inducted-into-hall-of-fame-as-a-coach/|title=Watch Bill Russell be inducted into Hall of Fame as a coach|publisher=NBC Sports|access-date=April 1, 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{NBA MVP}} {{50 najboljših igralcev lige NBA vseh časov}} {{Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd NBA}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Russell, Bill}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Centri (košarka)]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za ZDA]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za ZDA]] [[Kategorija:Sprejeti v Košarkarski hram slavnih]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni košarkarski hram slavnih]] [[Kategorija:Košarkarji z upokojenimi številkami]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Ameriški košarkarski trenerji]] h5uaay0yeqdmvzlpjl5mx5qy3vzmi0c 5726199 5726197 2022-07-31T20:21:12Z Sporti 5955 /* vrh */ pp wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | name = Bill Russell | image = <!-- WD --> | height_ft = 6 | height_in = 10 | weight_lb = 215<ref name="brstats">{{cite web|website=Basketball Reference|title=Bill Russell Statistics|url=https://www.basketball-reference.com/players/r/russebi01.html|access-date=May 23, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080517143603/http://www.basketball-reference.com/players/r/russebi01.html|archive-date=May 17, 2008|url-status=live}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place =<!-- WD --> | high_school = {{nowrap|[[McClymonds High School|McClymonds]] ([[Oakland, California]])}} | college = [[University of San Francisco]] (1953–1956) | draft_year = 1956 | draft_round = 1 | draft_pick = 2 | draft_team = [[St. Louis Hawks]] | career_start = 1956 | career_end = 1969 | career_position = [[Center (košarka)|Center]] | career_number = 6 | coach_start = 1966–1969, 1973–1977, 1987 | coach_end = 1988 | years1 = {{nbay|1956|start}}–{{nbay|1968|end}} | team1 = [[Boston Celtics]] | cyears1 = {{nbay|1966|start}}–{{nbay|1968|end}} | cteam1 = [[Boston Celtics]] | cyears2 = {{nbay|1973|start}}–{{nbay|1976|end}} | cteam2 = [[Seattle SuperSonics]] | cyears3 = {{nbay|1987|full=y}} | cteam3 = [[Sacramento Kings]] | highlights = '''Kot košarkar:''' * 11× [[Finale NBA|Prvak NBA]] ({{nbafy|1957}}, {{nbafy|1959}}–{{nbafy|1966}}, {{nbafy|1968}}, {{nbafy|1969}}) * 5× [[NBA MVP]] ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1960|end}}–{{nbay|1962|end}}, {{nbay|1964|end}}) * 12× [[Tekma vseh zvezd lige NBA]] ({{nasg|1958}}–{{nasg|1969}}) * Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd lige NBA ({{nasg|1963}}) * 3× Prva peterka lige NBA ({{nbay|1958|end}}, {{nbay|1962|end}}, {{nbay|1964|end}}) * 8× Druga peterka lige NBA ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1959|end}}–{{nbay|1961|end}}, {{nbay|1963|end}}, {{nbay|1965|end}}–{{nbay|1967|end}}) * Najboljša obramba peterka ({{nbay|1968|end}}) * 4× najboljši skakalec lige NBA ({{nbay|1957|end}}, {{nbay|1958|end}}, {{nbay|1963|end}}, {{nbay|1964|end}}) * Nagrada za življenjsko delo lige NBA (2019) * Jubilejna peterka lige NBA (25., 35., 50., 75.) * Št. 6 upokojena s strani Boston Celticsov * 2× Prvak NCAA (1955, 1956) * Najboljši košarkar turnirja NCAA (1955) * Univerzitetni košarkar leta (1956) * 2× Igralec leta Helms (1955, 1956) * 2× Prva peterka NCAA (1955, 1956) * Igralec leta WCC (1956) * Št. 6 upokojena s strani [[San Francisco Dons]] * [[Predsedniška medalja svobode]] (2011) '''Kot trener:''' * 2× [[Finale NBA|Prvak NBA]] ({{nbafy|1968}}, {{nbafy|1969}}) | stats_league = NBA | stat1label = [[Točke (košarka)|Točke]] | stat1value = 14.522 (15,1 ppg) | stat2label = [[Skoki (košarka)|Skoki]] | stat2value = 21.620 (22,5 rpg) | stat3label = [[Podaje (košarka)|Podaje]] | stat3value = 4.100 (4,3 apg) | cstats_league1 = NBA | cwin1 = 341 | closs1 = 290 | HOF_coach = bill-russell | HOF_player = bill-russell | FIBA_HOF_player = Bill-Russell | CBBASKHOF_year = 2006 | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[košarka]]}} {{MedalCountry|the {{zastavadržave|USA}}}} {{MedalCompetition|[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1956|Ekipno]]}} }} '''William Felton Russell''', [[Američani|ameriški]] [[košarkar]] in [[trener (košarka)|trener]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Monroe, Louisiana|Monroe]], [[Louisiana]], [[ZDA]], † [[31. julij]] [[2022]], [[Mercer Island, Washington|Mercer Island]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], ZDA. Russell je bil profesionalni košarkar, ki je igral na položaju [[center (košarka)|centra]] za [[Boston Celtics]]e v [[NBA]] med letoma 1956 in 1969. Petkrat je bil izbran za [[NBA MVP|najkoristnejšega igralca lige NBA]] in dvanajstkrat je nastopil na [[Tekma vseh zvezd lige NBA|Tekmi vseh zvezd lige NBA]] ter kot osrednji del dinastije Celticsov enajstkrat v trinajstih sezonah osvojil [[Finale NBA|naslov prvaka lige NBA]].<ref>{{cite web|url=https://africa.espn.com/espn/thelife/news/story?id=7217209|title=Double down on No. 11s|publisher=ESPN|date=November 11, 2011|access-date=April 6, 2022}}</ref> Russell si s [[Henri Richard|Henrijem Richardom]] v hokejski ligi [[NHL]] deli rekord po največ osvojenih naslovih v severnoameriških športnih ligah.<ref>{{cite web|url=http://www.espn.com/espn/thelife/photos/gallery/_/id/7213000/image/10/bob-mcadoo-famous-elevens-gallery|title=Bill Russell, Henri Richard – Famous Elevens Gallery|publisher=ESPN|access-date=April 6, 2022|quote=Bill Russell, left, and Henri Richard are two of the greatest champions in sports with 11 championships apiece.}}</ref> Pred profesionalno kariero je [[San Francisco Dons]] popeljal do dveh zaporednih naslovov v študentski ligi [[NCAA]], v letih 1955 in 1956<ref name="usf">{{cite web|last=Schneider|first=Bernie|year=2006|url=http://usfdons.cstv.com/trads/russell_years.html|url-status=dead|title=1953–56 NCAA Championship Seasons: The Bill Russell Years|publisher=University of San Francisco|archive-url=https://archive.today/20061128191756/http://usfdons.cstv.com/trads/russell_years.html|archive-date=November 28, 2006|access-date=December 1, 2006}}</ref>, ter kot [[kapetan (košarka)|kapetan]] popeljal [[Ameriška košarkarska reprezentanca|ameriško reprezentanco]] do naslova olimpijskega prvaka leta [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1956|1956]].<ref name="nbacomsummary">{{cite web|url=https://newsone.com/2003287/bill-russell-first-black-coach-in-pro-sports/|title=Bill Russell|publisher=Turner Sports Interactive|website=NBA.com|access-date=December 1, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20061112164417/http://www.nba.com/history/players/russell_bio.html|archive-date=November 12, 2006 |url-status=dead|via=Newsone.com}}</ref> Čeprav ni posebej izstopal po igri v napadu, saj je njegovo najboljše povprečje na tekmo v sezoni 19,0 točke, pa ga mnogi uvrščajo med najboljše košarkarje vseh časov zaradi dominante igre v obrambi.<ref>{{cite web|url=http://www.espn.com/nba/dailydime?page=dailydime-GreatestCenters|title=The game's greatest giants ever|website=ESPN.com|date=March 6, 2007|access-date=April 1, 2022}}</ref><ref name="Gill 2010">{{cite web|last=Gill|first=Joe|date=June 13, 2010|url=https://bleacherreport.com/articles/405310-bill-russell-is-a-champion-by-defintion|title=Bill Russell Is A Champion By Defintion &#91;sic&#93;|website=Bleacher Report|access-date=April 6, 2022}}</ref><ref>{{cite web|last=Reardon|first=Logan|date=June 8, 2021|url=https://www.nbcsports.com/boston/celtics/where-does-bill-russell-rank-among-best-centers-nba-history|title=Where does Bill Russell rank among best centers in NBA history?|website=NBC Sports|access-date=10 July 2021}}</ref> Z višino 208 cm in [[razpon rok|razponom rok]] 224 cm<ref>{{cite magazine|url=https://nyti.ms/2o2K6uj|first=Arthur|last=Daley|magazine=The New York Times Magazine|date=February 24, 1957|at=53|title=Education of a Rookie}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bostonglobe.com/sports/2014/10/11/bill-russell-and-jones-treated-like-rock-stars-alcatraz/dYNqedPwyfFXNYHvGM84oN/story.html|date=October 11, 2014|first=Baxter|last=Holmes|newspaper=The Boston Globe|title=Bill Russell, K.C. Jones treated like 'Rock' stars at Alcatraz|access-date=April 2, 2022}}</ref> je izstopal pri [[blokada (košarka)|blokadah]] in branjenju enega na enega, kar je bil eden glavnih razlogov za dominacijo Celticsov v času njegove kariere. Podobno izstopal je tudi pri [[skok (košarka)|skokih]], pri katerih je bil v štirih sezonah najuspešnejši košarkar lige NBA in je redno dosegal več kot tisoč skokov na sezono,<ref name=nbaplayoffeditionency>{{cite web|title=NBA Encyclopedia, Playoff Edition|url=http://www.nba.com/history/players/russell_bio.html|publisher=NBA Media Ventures|access-date=April 16, 2017}}</ref> še vedno pa je drugi najboljši košarkar v zgodovini lige NBA po skokih na tekmo. Ob [[Wilt Chamberlain|Wiltu Chamberlainu]] je tudi edini košarkar, ki je na tekmi lige NBA dosegel več kot 50 skokov.<ref name="Schwartz 1999">{{cite web|last=Schwartz|first=Larry|date=October 29, 1999|url=http://www.espn.com/classic/biography/s/chamberlain_wilt.html|title=Wilt battled 'loser' label|publisher=ESPN|access-date=April 1, 2022}}</ref> Russell je igral v začetku uveljavljanja temnopoltih košarkarjev, kot so bili [[Earl Lloyd]], [[Chuck Cooper (košarkar)|Chuck Cooper]] in [[Sweetwater Clifton]], ter je kot prvi temnopolti košarkar pridobil status superzvezdnika lige NBA. Med letoma 1966 in 1969 je opravljal vlogo košarkarja—trenerja pri Celticsih in kot prvi temnopolti trener vodil ekipo v severnoameriških profesionalnih športih ter tudi kot prvi osvojil naslov prvaka.<ref>{{cite web|last=Chandler|first=D. L.|date=April 18, 2012|url=https://newsone.com/2003287/bill-russell-first-black-coach-in-pro-sports/|title=NBA Legend Bill Russell Became First Black Coach In Pro Sports 46 Years Ago Today|website=NewsOne|access-date=April 14, 2022}}</ref> Leta 1975 je bil sprejet v [[Naismithov košarkarski hram slavnih|Naismithov košarkarski hram slavnih]], leta 2006 ob ustanovitvi v [[Hram slavnih univerzitetne košarke]] in leta 2007 v [[Mednarodni košarkarski hram slavnih]]. Leta 1971 je bil izbran v ekipo ob 25-letnici lige NBA, leta 1980 v ekipo ob 35-letnici lige NBA in leta 1966 med 50 najboljših košarkarjev v zgodovini lige NBA<ref name="nbacomsummary"/>, leta 2021 pa še v ekipo ob 75-letnici lige NBA. Leta 2009 so po njem poimenovali nagrado za najkoristnejšega košarkarja finala lige NBA. Leta 2011 mu je [[Barack Obama]] podelil [[Predsedniška medalja svobode|Predsedniško medaljo svobode]] za dosežke na parketu in tudi na področju civilnih gibanj.<ref>{{cite web|url=https://boston.cbslocal.com/2019/07/11/bill-russell-espys-arthur-ashe-courage-award-boston-celtics-civil-rights-kobe-bryant-nba/|title=Bill Russell Receives Arthur Ashe Courage Award At ESPYS|publisher=CBS Boston|date=July 11, 2019|access-date=April 2, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/news/history-nba-legend-bill-russell|title=Legends profile: Bill Russell|website=NBA.com|date=September 13, 2021|access-date=April 14, 2022}}</ref> Leta 2021 je bil drugič sprejet v Naismithov košarkarski hram slavnih kot trener.<ref>{{cite web|last=Helin|first=Kurt|date=September 12, 2021|url=https://nba.nbcsports.com/2021/09/12/watch-bill-russell-be-inducted-into-hall-of-fame-as-a-coach/|title=Watch Bill Russell be inducted into Hall of Fame as a coach|publisher=NBC Sports|access-date=April 1, 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{NBA MVP}} {{50 najboljših igralcev lige NBA vseh časov}} {{Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd NBA}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Russell, Bill}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Centri (košarka)]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za ZDA]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za ZDA]] [[Kategorija:Sprejeti v Košarkarski hram slavnih]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni košarkarski hram slavnih]] [[Kategorija:Košarkarji z upokojenimi številkami]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Ameriški košarkarski trenerji]] i3lmpx72sdltyi7k12rn9vy0lej7530 10 521862 5726302 2022-08-01T06:22:40Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Bill Russell in the Green Room.jpg|res=90px|Bill Russell}} * ... si je '''[[Bill Russell]]''' <small>(na sliki)</small> z dominantno igro v obrambi kot prvi temnopolti košarkar prislužil status superzvezdnika lige [[NBA]], * ... '''[[marionetna država]]''' ohranja zunanje znake neodvisnosti, v praksi pa je organ druge [[država|države]], * ... nevajeni pivci težko dosežejo tolikšno koncentracijo [[etanol]]a v [[kri|krvi]], da bi prišlo do '''[[smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom|smrti zaradi akutne zastrupitve z etanolom]]''', * ... so glasbo skupine '''[[Crvena jabuka]]''' navdihnili [[The Beatles|Beatli]] in [[Indexi]], * ... jezik '''[[Lemki|Lemkov]]''' nekateri obravnavajo kot prehodno narečje med [[Poljščina|poljščino]] in [[Slovaščina|slovaščino]]?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za ste vedeli 2022]]</noinclude> 8yn5yfuftp3f2cgmawnc3n978ej10dp 14 521863 5726303 2022-08-01T06:27:23Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[košarkar]]jih [[poletne olimpijske igre 1956|poletnih olimpijskih iger leta 1956]]}} [[Kategorija:Košarkarji na olimpijskih igrah|1956]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih olimpijskih iger 1956]] rlrkm9mfw59kr3t0s3cpa871zugn9re 0 521864 5726306 2022-08-01T06:32:17Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | predecessor = [[Vladislav II. Izgnani]] | successor = [[Mješko III. Stari]] | reign = 1146&ndash;1173 | spouse = [[Vjačeslava Novgorodska]]<br>Marija | issue = Lešek, vojvoda Mazovije | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother = [[Salomea Berška]] | birth_date = ok. 1122... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | predecessor = [[Vladislav II. Izgnani]] | successor = [[Mješko III. Stari]] | reign = 1146&ndash;1173 | spouse = [[Vjačeslava Novgorodska]]<br>Marija | issue = Lešek, vojvoda Mazovije | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother = [[Salomea Berška]] | birth_date = ok. 1122 | birth_place = | death_date =5. januar 1173 (star 51 let) | death_place = | place of burial = | religion = [[Katolištvi|rimokatoliška]] |}} '''Boleslav IV Kodravi''' ([[poljsko]] Bolesław Kędzierzawy) je bil od leta 1138 vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in od leta 1146 do svoje smrti veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1122]], † [[5. januar]] [[1173]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1122]] [[Kategorija:Umrli leta 1173]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] szfc9m5g823pzgvehyw91ydb37ie65m 5726312 5726306 2022-08-01T06:36:36Z Octopus 13285 urejanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | predecessor = [[Vladislav II. Izgnani]] | successor = [[Mješko III. Stari]] | reign = 1146&ndash;1173 | spouse = [[Vjačeslava Novgorodska]]<br>[[Marija, vojvodinja Mazovije|Marija,]] | issue = Lešek, vojvoda Mazovije | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother = [[Salomea Berška]] | birth_date = ok. 1122 | birth_place = | death_date =5. januar 1173 (star 51 let) | death_place = | place of burial = | religion = [[Katolištvo|rimokatoliška]] |}} '''Boleslav IV Kodravi''' ([[poljsko]] Bolesław Kędzierzawy) je bil od leta 1138 vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in od leta 1146 do svoje smrti veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1122]], † [[5. januar]] [[1173]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1122]] [[Kategorija:Umrli leta 1173]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] nhrir2jcpev63geba30g9n7i8cc7os6 5726329 5726312 2022-08-01T08:49:35Z Octopus 13285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | predecessor = [[Vladislav II. Izgnani]] | successor = [[Mješko III. Stari]] | reign = 1146&ndash;1173 | spouse = [[Vjačeslava Novgorodska]]<br>[[Marija, vojvodinja Mazovije|Marija,]] | issue = Lešek, vojvoda Mazovije | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother = [[Salomea Berška]] | birth_date = ok. 1122 | birth_place = | death_date =5. januar 1173 (star 51 let) | death_place = | place of burial = | religion = [[Katolištvo|rimokatoliška]] |}} '''Boleslav IV Kodravi''' ([[poljsko]] Bolesław Kędzierzawy) je bil od leta 1138 vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in od leta 1146 do svoje smrti veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1122]], † [[5. januar]] [[1173]]. ==Mladost== Boleslav je bil tretji sin poljskega vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] od njegove druge žene [[Salomea Berška|Salomee Berške]]. Po smrti starejših bratov Leška in Kazimirja pred letom 1131 oziroma oktobra 1131, je postal najstarejši sin njunih staršev. Ob očetovi smrti leta 1138 je bil star 13 let in polnoleten, da prevzame vladanje v novoustanovljeni vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]], sestavljene iz Mazovije in vzhodne [[Kujavija|Kujavije]], ki jo je podedoval z očetovo oporoko. V prvih letih svojega vladanja je mladi Boleslav ostal pod močnim vplivom svoje matere in vojvode Wszeborja, ki sta se bala častihlepnosti njegovega starejšega polbrata, velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnani|Vladislava II.]] Slednji je poskušal obnoviti celovitost države in odstavil mlajše vojvode. ==Borba med brati za oblast== Težave so se resno začele leta 1141, ko je vdova vojvodinja Salomea brez soglasja velikega vojvode Vladislava II. organizirala srečanje s svojima sinovoma Boleslavom in [[Mješko III. Stari|Mješkom]] v svoji rezidenci v Łęczyci. Na srečanju so sklenili, da se njena najmlajša hčerka Agneza zaroči s kijevskim knezom [[Mstislavom II. Kijevski|Mstislavom II.]], da bi pridobila zaveznika v morebitnem sporu. Salomea se je odločila, da njeno doto Łęczyco po njeni smrti nasledijo njeni sinovi. Mlajši vojvode so bili prvem spopadu z Vladislavom II. dokončno poraženi, ker se je kijevski veliki knez [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevolod II.]] odločil skleniti zavezništvo z Vladislavom II. Zavezništvo je okrepil s poroko svoje hčere Zvenislave z najstarejšim sinom velikega vojvode, Boleslavom Visokim. Boleslav IV. in njegovi bratje so bili dodatno ponižani, ko jih je veliki vojvoda med letoma 1142–1143 kot veleposlanike poslal v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]]. Navidezni mir je trajal le dve leti do leta 1144, ko je po Salomeini smrti v skladu z oporoko Boleslava III. provinca Łęczyca ponovno pripadla [[Seniorska provinca|Senioratu]] velikega vojvode Vladislava II. Zamisel, da bi ozemlje obdržal za svoja mlajša brata Henrika in Kazimirja II., Vladislavu ni bila všeč, saj je mislil, da je ozemlje le začasno ločeno od njegovega Seniorata. Izbruh državljanske vojne je bil torej le še vprašanje časa. Vojna je z vso močjo izbruhnila leta 1145 in zdelo se je, da so bili mlajši vojvode poraženi, veliki vojvoda pa je končno dosegel združitev države. Združene sile Boleslava IV. in njegovih bratov so sprva preprečile katastrofo in zahtevale hitro reorganizacijo za bitko pri reki Pilici. Najpomembnejšo vlogo v tej bitki je imel nekdanji vojvoda Wszebor, čigar vojaške izkušnje so daleč presegale sposobnosti Vladislavovih poveljnikov. Situacija se je kmalu popolnoma obrnila zaradi kijevskih čet, ki so vstopile v državo kot Vladislavovi zavezniki. Bolesav IV. je bil prisiljen odstopiti in se odreči kakršnim koli zahtevam nad ozemlji, ki so pripadale njegovi materi. Koncesije mlajših vojvod na koncu niso rešile problema. Še več. Vladislavovo zaupanje v lastne sile ga je spodbudilo, da se je lotil dokončne rešitve, odstranitve polbratov iz njihovih dežel. Mlajši vojvode so se zdaj lahko zanesli samo na podporo vsemogočnega vojvode Piotra Włostowica, za katerega so bili Vladislavovi načrti preveč radikalni in so ogrožali njegov položaj. Vladislav se je na dogajanja hitro odzval. Vojvodo Włostowica je ukazal oslepiti in onemiti in ga primoral na odhod v Kijevsko Rusijo. Włostowic je tam Kijevčane prepričal, da so prekinili svoje zavezništvo z Vladislavom. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1122]] [[Kategorija:Umrli leta 1173]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] c8npn1zoimm9h3jdd3v1bxd7euhg5uc 3 521865 5726319 2022-08-01T08:09:15Z A09090091 188929 UBlock wikitext text/x-wiki [[Slika:Octagon-warning.png|left|40px]] <p>Vaše uporabniško ime je bilo zaradi neprimernosti blokirano za neomejen čas (za več informacij glejte [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]]). Presodili smo, da je ime '''bodisi žaljivo, zavajajoče ali promocijsko'''. Predlagamo, da [[Posebno:GlobalRenameRequest|zaprosite za preimenovanje]] in prispevate k Wikipediji s primernejšim uporabniškim imenom. Za pomoč pri izbiri glejte [[Wikipedija:Uporabniško ime]]. Wikipedijo lahko urejate tudi brez registracije, ne bomo pa vam dovolili uporabljati neprimernega imena. Če bi se radi o blokiranju pogovorili, lahko začnete razpravo pod tem obvestilom.</p><!-- --><p>Zaradi mehanizma Wikipedije za uveljavljanje sprememb imena je morda začasno blokiran tudi vaš IP-naslov. Razen če ste strani tudi [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizirali]], bomo to blokado kar se da hitro odstranili - če se to v kakšni uri še ne bo zgodilo, lahko zaprosite za pomoč z uporabo [[Predloga:Odblokiraj|predloge Odblokiraj]] na tej strani.</p><!-- --><!-- {{UsernameBlocked}} -->--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:09, 1. avgust 2022 (CEST) mhejlxb4fc7zvquytt1jtbtcl0920mb 2 521866 5726320 2022-08-01T08:09:25Z A09090091 188929 BNUI wikitext text/x-wiki {{BNUI}} 9rsu55euq9rpv7yaynhqlg0cbncq0jz 0 521867 5726324 2022-08-01T08:21:45Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1101180390|International recognition of the Donetsk People's Republic and the Luhansk People's Republic]]« wikitext text/x-wiki [[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]] [[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]] {{Več slik | perrow = 2 | total_width = 230 | image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf | image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf | footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR }} [[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]] [[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]]. DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav. Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}</ref> Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022<ref>{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}</ref> in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> [[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}{{legend|#d93cd9|Podpora ruskemu diplomatskemu priznanju}}{{legend|#ffdd55ff|Podpora ozemeljski integriteti Ukrajine, a brez obsojanja ruskega diplomatskega priznanja}}{{legend|#1b6565|Obsoditev ruskega diplomatskega priznanja}}]] == Zgodovina in trenutno stanje == [[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).<ref>{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}</ref>]] Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische "Volksrepubliken" suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian "People's Republics" seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}</ref> Nobena država na prošnjo ni odgovorila. Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije "zamrznjena" zaradi njene "nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev", ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR znotraj ukrajinskih meja.<ref name="utenrp">{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}<br /><br />{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project "New Russia" is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}</ref> Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]]. 15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &#124; DW &#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}</ref> [[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass "republics"-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}</ref> Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.<ref name="TASS">{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}</ref> 24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania. Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}</ref> Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil, {{Citatni blok|"Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]]."|source=<ref>{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}</ref>|author=Mihajil Matvejev}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] b6y6v8ryu93syrzz07c5m4k92wqnev0 5726325 5726324 2022-08-01T08:32:04Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1101180390|International recognition of the Donetsk People's Republic and the Luhansk People's Republic]]« wikitext text/x-wiki [[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]] [[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]] {{Več slik | perrow = 2 | total_width = 230 | image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf | image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf | footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR }} [[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]] [[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]]. DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav. Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}</ref> Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022<ref>{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}</ref> in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> [[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}{{legend|#d93cd9|Podpora ruskemu diplomatskemu priznanju}}{{legend|#ffdd55ff|Podpora ozemeljski integriteti Ukrajine, a brez obsojanja ruskega diplomatskega priznanja}}{{legend|#1b6565|Obsoditev ruskega diplomatskega priznanja}}]] == Zgodovina in trenutno stanje == [[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).<ref>{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}</ref>]] Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische "Volksrepubliken" suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian "People's Republics" seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}</ref> Nobena država na prošnjo ni odgovorila. Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije "zamrznjena" zaradi njene "nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev", ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR znotraj ukrajinskih meja.<ref name="utenrp">{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}<br /><br />{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project "New Russia" is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}</ref> Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]]. 15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &#124; DW &#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}</ref> [[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass "republics"-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}</ref> Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.<ref name="TASS">{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}</ref> 24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania. Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}</ref> Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil, {{Citatni blok|"Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]]."|source=<ref>{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}</ref>|author=Mihajil Matvejev}} == Stališča držav in organizacij == === Države, ki uradno priznavajo Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk kot neodvisni državi === ==== Države članice ZN ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="80%" ! ! width="175px" | [[država članica Združenih narodov|Država]] ! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]] ! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]] ! class="unsortable" | Opombe |- | 1 |{{Zastava|Rusija}} | 21. februar 2022<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}</ref> | 21. februar 2022<ref name=":0" /> | V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}</ref> |- | 2 |{{Zastava|Sirija}} | 29. junij 2022<ref>{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}</ref> | | Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da "Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck".<ref name=":2">{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}</ref> Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija "pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck".<ref>{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}</ref><ref name="HouthiRec2">{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}</ref> Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}</ref> Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]]. |- | 3 |{{Zastava|Severna Koreja}} | 13. julij 2022<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> | | 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.<ref>{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}</ref> Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}</ref> |} ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="80%" ! ! width="175px" | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]] ! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]] ! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]] ! class="unsortable" | Opombe |- | 1 |{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}<br /><br />{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}} | 11. maj 2014 | 11. maj 2014 | Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]]. |- | 2 |{{Zastava|Južna Osetija}} | 18. junij 2014 (LPR)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}</ref><br />27. junij 2014 (DPR) <ref name="ossetia-donetsk">{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}</ref> | 28. januar 2015 (LPR)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}</ref><br /><br /><br /><br />12. maj 2015 (DPR)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}</ref> | Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: "Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo."<ref name="ossetia-donetsk" /> |- |3 |{{Zastava|Abhazija}} | 25. februar 2022 | 9. marec 2022 (DPR)<ref> {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}</ref><br /><br /><br /><br />10. marec 2022 (LPR)<ref>{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}</ref> | Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}</ref><br />25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/ "Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk"]. ''[[OC mediji|OC Media]]''. 25 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">25 February</span> 2022</span>.</cite></ref> |} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] i5zghtyog48ci6jlqy5laqlf85tjyi5 5726334 5726325 2022-08-01T09:02:30Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1101180390|International recognition of the Donetsk People's Republic and the Luhansk People's Republic]]« wikitext text/x-wiki [[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]] [[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]] {{Več slik | perrow = 2 | total_width = 230 | image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf | image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf | footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR }} [[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]] [[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]]. DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav. Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}</ref> Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022<ref>{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}</ref> in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> [[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}{{legend|#d93cd9|Podpora ruskemu diplomatskemu priznanju}}{{legend|#ffdd55ff|Podpora ozemeljski integriteti Ukrajine, a brez obsojanja ruskega diplomatskega priznanja}}{{legend|#1b6565|Obsoditev ruskega diplomatskega priznanja}}]] == Zgodovina in trenutno stanje == [[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).<ref>{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}</ref>]] Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische "Volksrepubliken" suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian "People's Republics" seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}</ref> Nobena država na prošnjo ni odgovorila. Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije "zamrznjena" zaradi njene "nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev", ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR znotraj ukrajinskih meja.<ref name="utenrp">{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}<br /><br />{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project "New Russia" is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}</ref> Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]]. 15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &#124; DW &#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}</ref> [[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass "republics"-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}</ref> Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.<ref name="TASS">{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}</ref> 24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania. Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}</ref> Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil, {{Citatni blok|"Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]]."|source=<ref>{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}</ref>|author=Mihajil Matvejev}} == Stališča držav in organizacij == === Države, ki uradno priznavajo Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk kot neodvisni državi === ==== Države članice ZN ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="80%" ! ! width="175px" | [[država članica Združenih narodov|Država]] ! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]] ! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]] ! class="unsortable" | Opombe |- | 1 |{{Zastava|Rusija}} | 21. februar 2022<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}</ref> | 21. februar 2022<ref name=":0" /> | V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}</ref> |- | 2 |{{Zastava|Sirija}} | 29. junij 2022<ref>{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}</ref> | | Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da "Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck".<ref name=":2">{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}</ref> Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija "pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck".<ref>{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}</ref><ref name="HouthiRec2">{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}</ref> Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}</ref> Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]]. |- | 3 |{{Zastava|Severna Koreja}} | 13. julij 2022<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> | | 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.<ref>{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}</ref> Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}</ref> |} ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="80%" ! ! width="175px" | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]] ! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]] ! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]] ! class="unsortable" | Opombe |- | 1 |{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}<br /><br />{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}} | 11. maj 2014 | 11. maj 2014 | Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]]. |- | 2 |{{Zastava|Južna Osetija}} | 18. junij 2014 (LPR)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}</ref><br />27. junij 2014 (DPR) <ref name="ossetia-donetsk">{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}</ref> | 28. januar 2015 (LPR)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}</ref><br /><br /><br /><br />12. maj 2015 (DPR)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}</ref> | Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: "Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo."<ref name="ossetia-donetsk" /> |- |3 |{{Zastava|Abhazija}} | 25. februar 2022 | 9. marec 2022 (DPR)<ref> {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}</ref><br /><br /><br /><br />10. marec 2022 (LPR)<ref>{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}</ref> | Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}</ref><br />25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/ "Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk"]. ''[[OC mediji|OC Media]]''. 25 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">25 February</span> 2022</span>.</cite></ref> |} === Države in organizacije, ki podpirajo rusko priznanje LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisnih držav === ==== Države članice ZN ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Belorusija}} | Belorusko zunanje ministrstvo je kljub pozivom k priznanju obeh republik priznanje zavrnilo, a je podprlo odločitev Rusije. V izjavi piše: »V takih razmerah spoštljivo razumemo odločitev ruske strani, da prizna neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Republika Belorusija se je vedno aktivno in dosledno zavzemala za mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Še vedno menimo, da so diplomatske metode prednostna naloga in smo k temu procesu pripravljeni prispevati na vse možne načine.«<ref name="belarus">{{Navedi splet|url=https://amp.ura.news/news/1052534497|title=Беларусь не стала признавать ДНР и ЛНР|publisher=URA.RU|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222220657/https://amp.ura.news/news/1052534497}}</ref> |- |{{Zastava|Srednjeafriška republika}} | Predsednik Faustin-Archange Touadéra je za RIA Novosti izjavil: »Verjamem, da bo ta odločitev nedvomno rešila življenja in preprečila veliko nasilja. Po naši analizi je cilj te odločitve reševanje življenj. To odločitev podpirajo mnogi, ker se želi izogniti nasilju in izgubi človeških življenj.”<ref>{{Navedi splet|url=https://news.middleeast-24.com/news/24768.html|title=Central African Republic hails Russia's decision to recognize the republics of Lugansk and Donetsk|website=Middle East 24|date=23 February 2022|accessdate=27 February 2022}}</ref> |- |{{Zastava|Nikaragva}} | Predsednik [[Daniel Ortega]] je izjavil: "Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali za vključitev svojih regij v Rusijo, če bodo tam izvedli referendum, kot je bil narejen na Krimu. To je rusko prebivalstvo in ni podvrženo diktatu Nata, EU in ZDA.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505|title=Global Reactions to Russia's Recognition of East Ukraine Separatists|date=22 February 2022|publisher=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222071905/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505}}</ref> |- |{{Zastava|Sudan}} | Namestnik vodje suverenega sveta Mohamed Hamdan Dagalo je izjavil: »Rusija ima pravico delovati v interesu svojih državljanov in zaščititi svoje ljudi. Pravico ima po ustavi in po zakonu. Ves svet se mora zavedati, da ima pravico braniti svoje ljudi.«<ref>{{Navedi splet|url=https://sudantribune.com/article255658/|title=Sudan says Hemetti did not support Putin's policy on Ukraine|website=Sudan Tribune|date=24 February 2022|accessdate=27 February 2022}}</ref> |- |{{Zastava|Venezuela}} | Predsednik [[Nicolás Maduro]] je "ponovno potrdil vso svojo podporo" ruskemu predsedniku Putinu "v obrambi miru v Rusiji" in izjavil, da je "ozemlje Luganska in Donecka prevzelo funkcije ljudskih republik, da bi se branili pred pokolom fašističnih vladnih sektorjev, ki so v Ukrajini usmrčevali lovce, lovke, napadali družine, bombardirali in s težkim orožjem začeli spopad."<ref>{{Navedi splet|title=Ucrania: Nicolás Maduro reafirma "todo el respaldo" a Vladimir Putin|last=<!--Not stated-->|url=https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210|accessdate=2022-02-23|publisher=[[Deutsche Welle]]|language=es-ES|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223055126/https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210}}</ref> |} ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Arcah}} | Arayik Harutyunyan, predsednik samooklicane republike Artsakh, je podal izjavo, v kateri je pozdravil priznanje neodvisnosti ljudskih republik. Dejal je, da je "pravica narodov do samoodločbe in izgradnje lastne države neodtujljiva za vsako ljudstvo in je temeljno načelo mednarodnega prava".<ref>{{Navedi splet|url=https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/|title=Right to self-determination a fundamental principle: Artsakh President welcomes recognition of Donetsk and Lugansk|date=2022-02-22|publisher=[[Public Radio of Armenia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235508/https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/}}</ref> |} === Države in organizacije, ki nasprotujejo priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Luganska kot neodvisnih držav === ==== Države članice ZN ==== ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Kosovo}} | Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova je izrazilo solidarnost z Ukrajino proti ruski agresiji in navedlo, da Putin vodi vojno proti demokraciji. Kosovo je tudi pozvalo svobodni svet, naj odločno nastopi proti Putinu in njegovim zastopnikom.<ref>{{Navedi tvit|number=1496059379354845187|user=MFAKOSOVO|title=Kosova 🇽🇰 stands with Ukraine 🇺🇦 against Russia’s outright aggression. Putin is once again waging war against a peaceful democracy. He has been waging hybrid wars against democracies across Europe for many years. The free world must respond to Putin and his proxies with resolve.|author=MFA Kosova|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222094929/https://twitter.com/MFAKOSOVO/status/1496059379354845187|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}</ref> |- |{{Zastava|Republika Kitajska|name=Republika Kitajska (Tajvan)}} | Ministrstvo za zunanje zadeve ROC je izrazilo "globoko obžalovanje in obsodbo" Rusije, potem ko je ta namestila ruske sile v separatistični regiji. Predsednica ROC in tiskovna predstavnica izvršnega juana Kolas Jotaka je dejala, da je "spodbudno", da veleposlaniki ZN zavračajo ozemeljske zahteve Rusije po Ukrajini, in dejala, da se veseli dneva, ko bo "svet enako zavrnil" zahteve Ljudske republike Kitajske glede Tajvana.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html|title=The latest on the Ukraine-Russia crisis|date=22 February 2022|publisher=CNN|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222075701/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html}}</ref> |} ==== Mednarodne ali regionalne organizacije ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Organizacija ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Evropska unija}} | Najvišji uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] so obsodili rusko priznanje in ga označili za "očitno kršitev mednarodnega prava". Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] sta v skupni izjavi "najostreje obsodila odločitev ruskega predsednika, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini kot neodvisnih subjektov." Naslednji dan je EU sankcionirala 351 poslancev [[Državna duma|državne dume]] zaradi podpore neodvisnosti obeh regij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics|title=EU sanctions 351 Russian lawmakers who voted to recognise Ukraine's separatist republics|date=22 February 2022|publisher=EuroNews|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222182039/https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287|title=European nations condemn Russia's recognition of separatist regions of Ukraine|publisher=AA.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223818/https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287}}</ref> |- |{{Zastava|NATO}} | Generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] je obsodil odločitev ruske razširitve priznanja na samooklicani republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]], in izjavil: "To dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši minške sporazume, katerih podpisnica je tudi Rusija." Zavezništvo je podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pri čemer so zavezniki Rusijo pozvali, naj "izbere diplomatsko pot in nemudoma obrne svoje množično vojaško kopičenje v Ukrajini in njeni okolici ter umakne svoje sile iz Ukrajine v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in zavezami."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm|title=Statement by the NATO Secretary General on the recognition by Russia of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics|publisher=NATO|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000650/https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm}}</ref> |- |{{Ikonazastave slika|OSCE flag.svg}} [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] | OVSE ne priznava DLR in jih označuje za "nezakonite oborožene skupine v Donbasu", njihova okupirana ozemlja pa za "določena območja regij Donecka in Luganska" ali s kratico "CADLR". Poročilo OVSE o vojnih zločinih namiguje, da "neodvisne države" niso niti "sovojskujoče se države Rusije", omenja jih za "samooklicane 'republike'", ruske "pooblaščence" in "pod splošnim nadzorom Rusije«, in navaja, da je zato Rusija odgovorna za njihovo kazniva dejanja zoper mednarodno humanitarno pravo.<ref>{{Navedi splet|last=Wolfgang Benedek, Veronika Bílková and Marco Sassòli|date=2022-04-12|title=Report on Violations of International Humanitarian and Human Rights Law, War Crimes and Crimes Against Humanity Committed in Ukraine since 24 February 2022|url=https://www.osce.org/files/f/documents/f/a/515868.pdf|accessdate=2022-05-01|website=OSCE}}</ref> |- |{{Zastava|Združeni narodi}} | Generalni sekretar ZN [[António Guterres]] je obsodil rusko priznanje in jo označil za kršitev ozemeljske in suverene celovitosti Ukrajine ter "smrtni udarec" minškim sporazumom. Guterres je tudi okrcal odločitev Rusije, da v regijo pošlje "mirovne sile" z besedami: "Ko enote ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranske mirovne sile. Sploh niso mirovniki."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991|title=Moscow must fully comply with UN charter: Guterres|publisher=CNA|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235440/https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991}}</ref> |} == Glej tudi == * [[Referendumi o statusu Donbasa 2014]] * [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] * [[Priključitev Krima Ruski federaciji]] * [[Seznam držav z omejenim priznanjem]] == Sklici == [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] o05jkpjbzpnaywwy4nnnz4tngdeawon 5726335 5726334 2022-08-01T09:03:26Z A09090091 188929 pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]] [[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]]{{V delu}}{{Več slik | perrow = 2 | total_width = 230 | image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf | image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf | footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR }} [[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]] [[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]]. DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav. Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}</ref> Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022<ref>{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}</ref> in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> [[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}{{legend|#d93cd9|Podpora ruskemu diplomatskemu priznanju}}{{legend|#ffdd55ff|Podpora ozemeljski integriteti Ukrajine, a brez obsojanja ruskega diplomatskega priznanja}}{{legend|#1b6565|Obsoditev ruskega diplomatskega priznanja}}]] == Zgodovina in trenutno stanje == [[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).<ref>{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}</ref>]] Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische "Volksrepubliken" suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian "People's Republics" seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}</ref> Nobena država na prošnjo ni odgovorila. Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije "zamrznjena" zaradi njene "nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev", ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR znotraj ukrajinskih meja.<ref name="utenrp">{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}<br /><br />{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project "New Russia" is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}</ref> Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]]. 15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &#124; DW &#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}</ref> [[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass "republics"-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}</ref> Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.<ref name="TASS">{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}</ref> 24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania. Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}</ref> Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil, {{Citatni blok|"Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]]."|source=<ref>{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}</ref>|author=Mihajil Matvejev}} == Stališča držav in organizacij == === Države, ki uradno priznavajo LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisni državi === ==== Države članice ZN ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="80%" ! ! width="175px" | [[država članica Združenih narodov|Država]] ! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]] ! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]] ! class="unsortable" | Opombe |- | 1 |{{Zastava|Rusija}} | 21. februar 2022<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}</ref> | 21. februar 2022<ref name=":0" /> | V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}</ref> |- | 2 |{{Zastava|Sirija}} | 29. junij 2022<ref>{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}</ref> | | Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da "Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck".<ref name=":2">{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}</ref> Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija "pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck".<ref>{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}</ref><ref name="HouthiRec2">{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}</ref> Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}</ref> Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]]. |- | 3 |{{Zastava|Severna Koreja}} | 13. julij 2022<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> | | 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.<ref>{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}</ref> Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}</ref> |} ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="80%" ! ! width="175px" | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]] ! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]] ! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]] ! class="unsortable" | Opombe |- | 1 |{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}<br /><br />{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}} | 11. maj 2014 | 11. maj 2014 | Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]]. |- | 2 |{{Zastava|Južna Osetija}} | 18. junij 2014 (LPR)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}</ref><br />27. junij 2014 (DPR) <ref name="ossetia-donetsk">{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}</ref> | 28. januar 2015 (LPR)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}</ref><br /><br /><br /><br />12. maj 2015 (DPR)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}</ref> | Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: "Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo."<ref name="ossetia-donetsk" /> |- |3 |{{Zastava|Abhazija}} | 25. februar 2022 | 9. marec 2022 (DPR)<ref> {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}</ref><br /><br /><br /><br />10. marec 2022 (LPR)<ref>{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}</ref> | Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}</ref><br />25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/ "Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk"]. ''[[OC mediji|OC Media]]''. 25 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">25 February</span> 2022</span>.</cite></ref> |} === Države in organizacije, ki podpirajo rusko priznanje LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisnih držav === ==== Države članice ZN ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Belorusija}} | Belorusko zunanje ministrstvo je kljub pozivom k priznanju obeh republik priznanje zavrnilo, a je podprlo odločitev Rusije. V izjavi piše: »V takih razmerah spoštljivo razumemo odločitev ruske strani, da prizna neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Republika Belorusija se je vedno aktivno in dosledno zavzemala za mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Še vedno menimo, da so diplomatske metode prednostna naloga in smo k temu procesu pripravljeni prispevati na vse možne načine.«<ref name="belarus">{{Navedi splet|url=https://amp.ura.news/news/1052534497|title=Беларусь не стала признавать ДНР и ЛНР|publisher=URA.RU|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222220657/https://amp.ura.news/news/1052534497}}</ref> |- |{{Zastava|Srednjeafriška republika}} | Predsednik Faustin-Archange Touadéra je za RIA Novosti izjavil: »Verjamem, da bo ta odločitev nedvomno rešila življenja in preprečila veliko nasilja. Po naši analizi je cilj te odločitve reševanje življenj. To odločitev podpirajo mnogi, ker se želi izogniti nasilju in izgubi človeških življenj.”<ref>{{Navedi splet|url=https://news.middleeast-24.com/news/24768.html|title=Central African Republic hails Russia's decision to recognize the republics of Lugansk and Donetsk|website=Middle East 24|date=23 February 2022|accessdate=27 February 2022}}</ref> |- |{{Zastava|Nikaragva}} | Predsednik [[Daniel Ortega]] je izjavil: "Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali za vključitev svojih regij v Rusijo, če bodo tam izvedli referendum, kot je bil narejen na Krimu. To je rusko prebivalstvo in ni podvrženo diktatu Nata, EU in ZDA.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505|title=Global Reactions to Russia's Recognition of East Ukraine Separatists|date=22 February 2022|publisher=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222071905/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505}}</ref> |- |{{Zastava|Sudan}} | Namestnik vodje suverenega sveta Mohamed Hamdan Dagalo je izjavil: »Rusija ima pravico delovati v interesu svojih državljanov in zaščititi svoje ljudi. Pravico ima po ustavi in po zakonu. Ves svet se mora zavedati, da ima pravico braniti svoje ljudi.«<ref>{{Navedi splet|url=https://sudantribune.com/article255658/|title=Sudan says Hemetti did not support Putin's policy on Ukraine|website=Sudan Tribune|date=24 February 2022|accessdate=27 February 2022}}</ref> |- |{{Zastava|Venezuela}} | Predsednik [[Nicolás Maduro]] je "ponovno potrdil vso svojo podporo" ruskemu predsedniku Putinu "v obrambi miru v Rusiji" in izjavil, da je "ozemlje Luganska in Donecka prevzelo funkcije ljudskih republik, da bi se branili pred pokolom fašističnih vladnih sektorjev, ki so v Ukrajini usmrčevali lovce, lovke, napadali družine, bombardirali in s težkim orožjem začeli spopad."<ref>{{Navedi splet|title=Ucrania: Nicolás Maduro reafirma "todo el respaldo" a Vladimir Putin|last=<!--Not stated-->|url=https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210|accessdate=2022-02-23|publisher=[[Deutsche Welle]]|language=es-ES|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223055126/https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210}}</ref> |} ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Arcah}} | Arayik Harutyunyan, predsednik samooklicane republike Artsakh, je podal izjavo, v kateri je pozdravil priznanje neodvisnosti ljudskih republik. Dejal je, da je "pravica narodov do samoodločbe in izgradnje lastne države neodtujljiva za vsako ljudstvo in je temeljno načelo mednarodnega prava".<ref>{{Navedi splet|url=https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/|title=Right to self-determination a fundamental principle: Artsakh President welcomes recognition of Donetsk and Lugansk|date=2022-02-22|publisher=[[Public Radio of Armenia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235508/https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/}}</ref> |} === Države in organizacije, ki nasprotujejo priznanju LR Doneck in LR Luganska kot neodvisnih držav === ==== Države članice ZN ==== ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Kosovo}} | Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova je izrazilo solidarnost z Ukrajino proti ruski agresiji in navedlo, da Putin vodi vojno proti demokraciji. Kosovo je tudi pozvalo svobodni svet, naj odločno nastopi proti Putinu in njegovim zastopnikom.<ref>{{Navedi tvit|number=1496059379354845187|user=MFAKOSOVO|title=Kosova 🇽🇰 stands with Ukraine 🇺🇦 against Russia’s outright aggression. Putin is once again waging war against a peaceful democracy. He has been waging hybrid wars against democracies across Europe for many years. The free world must respond to Putin and his proxies with resolve.|author=MFA Kosova|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222094929/https://twitter.com/MFAKOSOVO/status/1496059379354845187|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}</ref> |- |{{Zastava|Republika Kitajska|name=Republika Kitajska (Tajvan)}} | Ministrstvo za zunanje zadeve ROC je izrazilo "globoko obžalovanje in obsodbo" Rusije, potem ko je ta namestila ruske sile v separatistični regiji. Predsednica ROC in tiskovna predstavnica izvršnega juana Kolas Jotaka je dejala, da je "spodbudno", da veleposlaniki ZN zavračajo ozemeljske zahteve Rusije po Ukrajini, in dejala, da se veseli dneva, ko bo "svet enako zavrnil" zahteve Ljudske republike Kitajske glede Tajvana.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html|title=The latest on the Ukraine-Russia crisis|date=22 February 2022|publisher=CNN|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222075701/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html}}</ref> |} ==== Mednarodne ali regionalne organizacije ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Organizacija ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Evropska unija}} | Najvišji uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] so obsodili rusko priznanje in ga označili za "očitno kršitev mednarodnega prava". Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] sta v skupni izjavi "najostreje obsodila odločitev ruskega predsednika, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini kot neodvisnih subjektov." Naslednji dan je EU sankcionirala 351 poslancev [[Državna duma|državne dume]] zaradi podpore neodvisnosti obeh regij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics|title=EU sanctions 351 Russian lawmakers who voted to recognise Ukraine's separatist republics|date=22 February 2022|publisher=EuroNews|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222182039/https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287|title=European nations condemn Russia's recognition of separatist regions of Ukraine|publisher=AA.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223818/https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287}}</ref> |- |{{Zastava|NATO}} | Generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] je obsodil odločitev ruske razširitve priznanja na samooklicani republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]], in izjavil: "To dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši minške sporazume, katerih podpisnica je tudi Rusija." Zavezništvo je podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pri čemer so zavezniki Rusijo pozvali, naj "izbere diplomatsko pot in nemudoma obrne svoje množično vojaško kopičenje v Ukrajini in njeni okolici ter umakne svoje sile iz Ukrajine v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in zavezami."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm|title=Statement by the NATO Secretary General on the recognition by Russia of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics|publisher=NATO|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000650/https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm}}</ref> |- |{{Ikonazastave slika|OSCE flag.svg}} [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] | OVSE ne priznava DLR in jih označuje za "nezakonite oborožene skupine v Donbasu", njihova okupirana ozemlja pa za "določena območja regij Donecka in Luganska" ali s kratico "CADLR". Poročilo OVSE o vojnih zločinih namiguje, da "neodvisne države" niso niti "sovojskujoče se države Rusije", omenja jih za "samooklicane 'republike'", ruske "pooblaščence" in "pod splošnim nadzorom Rusije«, in navaja, da je zato Rusija odgovorna za njihovo kazniva dejanja zoper mednarodno humanitarno pravo.<ref>{{Navedi splet|last=Wolfgang Benedek, Veronika Bílková and Marco Sassòli|date=2022-04-12|title=Report on Violations of International Humanitarian and Human Rights Law, War Crimes and Crimes Against Humanity Committed in Ukraine since 24 February 2022|url=https://www.osce.org/files/f/documents/f/a/515868.pdf|accessdate=2022-05-01|website=OSCE}}</ref> |- |{{Zastava|Združeni narodi}} | Generalni sekretar ZN [[António Guterres]] je obsodil rusko priznanje in jo označil za kršitev ozemeljske in suverene celovitosti Ukrajine ter "smrtni udarec" minškim sporazumom. Guterres je tudi okrcal odločitev Rusije, da v regijo pošlje "mirovne sile" z besedami: "Ko enote ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranske mirovne sile. Sploh niso mirovniki."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991|title=Moscow must fully comply with UN charter: Guterres|publisher=CNA|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235440/https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991}}</ref> |} == Glej tudi == * [[Referendumi o statusu Donbasa 2014]] * [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] * [[Priključitev Krima Ruski federaciji]] * [[Seznam držav z omejenim priznanjem]] == Sklici == [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] 11pktiwiw55gbckymoqfwaufykek0j0 5726336 5726335 2022-08-01T09:03:45Z A09090091 188929 odstranil [[Kategorija:Pages using multiple image with auto scaled images]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]] [[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]]{{V delu}}{{Več slik | perrow = 2 | total_width = 230 | image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf | image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf | footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR }} [[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]]. DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav. Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}</ref> Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022<ref>{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}</ref> in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> [[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}{{legend|#d93cd9|Podpora ruskemu diplomatskemu priznanju}}{{legend|#ffdd55ff|Podpora ozemeljski integriteti Ukrajine, a brez obsojanja ruskega diplomatskega priznanja}}{{legend|#1b6565|Obsoditev ruskega diplomatskega priznanja}}]] == Zgodovina in trenutno stanje == [[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).<ref>{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}</ref>]] Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische "Volksrepubliken" suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian "People's Republics" seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}</ref> Nobena država na prošnjo ni odgovorila. Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije "zamrznjena" zaradi njene "nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev", ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR znotraj ukrajinskih meja.<ref name="utenrp">{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}<br /><br />{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project "New Russia" is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}</ref> Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]]. 15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &#124; DW &#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}</ref> [[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass "republics"-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}</ref> Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.<ref name="TASS">{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}</ref> 24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania. Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}</ref> Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil, {{Citatni blok|"Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]]."|source=<ref>{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}</ref>|author=Mihajil Matvejev}} == Stališča držav in organizacij == === Države, ki uradno priznavajo LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisni državi === ==== Države članice ZN ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="80%" ! ! width="175px" | [[država članica Združenih narodov|Država]] ! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]] ! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]] ! class="unsortable" | Opombe |- | 1 |{{Zastava|Rusija}} | 21. februar 2022<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}</ref> | 21. februar 2022<ref name=":0" /> | V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}</ref> |- | 2 |{{Zastava|Sirija}} | 29. junij 2022<ref>{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}</ref> | | Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da "Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck".<ref name=":2">{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}</ref> Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija "pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck".<ref>{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}</ref><ref name="HouthiRec2">{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}</ref> Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.<ref>{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}</ref> Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]]. |- | 3 |{{Zastava|Severna Koreja}} | 13. julij 2022<ref>{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}</ref> | | 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.<ref>{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}</ref> Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}</ref> |} ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="80%" ! ! width="175px" | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]] ! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]] ! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]] ! class="unsortable" | Opombe |- | 1 |{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}<br /><br />{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}} | 11. maj 2014 | 11. maj 2014 | Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]]. |- | 2 |{{Zastava|Južna Osetija}} | 18. junij 2014 (LPR)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}</ref><br />27. junij 2014 (DPR) <ref name="ossetia-donetsk">{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}</ref> | 28. januar 2015 (LPR)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}</ref><br /><br /><br /><br />12. maj 2015 (DPR)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}</ref> | Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: "Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo."<ref name="ossetia-donetsk" /> |- |3 |{{Zastava|Abhazija}} | 25. februar 2022 | 9. marec 2022 (DPR)<ref> {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}</ref><br /><br /><br /><br />10. marec 2022 (LPR)<ref>{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}</ref> | Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.<ref>{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}</ref><br />25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/ "Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk"]. ''[[OC mediji|OC Media]]''. 25 February 2022<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">25 February</span> 2022</span>.</cite></ref> |} === Države in organizacije, ki podpirajo rusko priznanje LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisnih držav === ==== Države članice ZN ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Belorusija}} | Belorusko zunanje ministrstvo je kljub pozivom k priznanju obeh republik priznanje zavrnilo, a je podprlo odločitev Rusije. V izjavi piše: »V takih razmerah spoštljivo razumemo odločitev ruske strani, da prizna neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Republika Belorusija se je vedno aktivno in dosledno zavzemala za mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Še vedno menimo, da so diplomatske metode prednostna naloga in smo k temu procesu pripravljeni prispevati na vse možne načine.«<ref name="belarus">{{Navedi splet|url=https://amp.ura.news/news/1052534497|title=Беларусь не стала признавать ДНР и ЛНР|publisher=URA.RU|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222220657/https://amp.ura.news/news/1052534497}}</ref> |- |{{Zastava|Srednjeafriška republika}} | Predsednik Faustin-Archange Touadéra je za RIA Novosti izjavil: »Verjamem, da bo ta odločitev nedvomno rešila življenja in preprečila veliko nasilja. Po naši analizi je cilj te odločitve reševanje življenj. To odločitev podpirajo mnogi, ker se želi izogniti nasilju in izgubi človeških življenj.”<ref>{{Navedi splet|url=https://news.middleeast-24.com/news/24768.html|title=Central African Republic hails Russia's decision to recognize the republics of Lugansk and Donetsk|website=Middle East 24|date=23 February 2022|accessdate=27 February 2022}}</ref> |- |{{Zastava|Nikaragva}} | Predsednik [[Daniel Ortega]] je izjavil: "Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali za vključitev svojih regij v Rusijo, če bodo tam izvedli referendum, kot je bil narejen na Krimu. To je rusko prebivalstvo in ni podvrženo diktatu Nata, EU in ZDA.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505|title=Global Reactions to Russia's Recognition of East Ukraine Separatists|date=22 February 2022|publisher=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222071905/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505}}</ref> |- |{{Zastava|Sudan}} | Namestnik vodje suverenega sveta Mohamed Hamdan Dagalo je izjavil: »Rusija ima pravico delovati v interesu svojih državljanov in zaščititi svoje ljudi. Pravico ima po ustavi in po zakonu. Ves svet se mora zavedati, da ima pravico braniti svoje ljudi.«<ref>{{Navedi splet|url=https://sudantribune.com/article255658/|title=Sudan says Hemetti did not support Putin's policy on Ukraine|website=Sudan Tribune|date=24 February 2022|accessdate=27 February 2022}}</ref> |- |{{Zastava|Venezuela}} | Predsednik [[Nicolás Maduro]] je "ponovno potrdil vso svojo podporo" ruskemu predsedniku Putinu "v obrambi miru v Rusiji" in izjavil, da je "ozemlje Luganska in Donecka prevzelo funkcije ljudskih republik, da bi se branili pred pokolom fašističnih vladnih sektorjev, ki so v Ukrajini usmrčevali lovce, lovke, napadali družine, bombardirali in s težkim orožjem začeli spopad."<ref>{{Navedi splet|title=Ucrania: Nicolás Maduro reafirma "todo el respaldo" a Vladimir Putin|last=<!--Not stated-->|url=https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210|accessdate=2022-02-23|publisher=[[Deutsche Welle]]|language=es-ES|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223055126/https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210}}</ref> |} ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Arcah}} | Arayik Harutyunyan, predsednik samooklicane republike Artsakh, je podal izjavo, v kateri je pozdravil priznanje neodvisnosti ljudskih republik. Dejal je, da je "pravica narodov do samoodločbe in izgradnje lastne države neodtujljiva za vsako ljudstvo in je temeljno načelo mednarodnega prava".<ref>{{Navedi splet|url=https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/|title=Right to self-determination a fundamental principle: Artsakh President welcomes recognition of Donetsk and Lugansk|date=2022-02-22|publisher=[[Public Radio of Armenia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235508/https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/}}</ref> |} === Države in organizacije, ki nasprotujejo priznanju LR Doneck in LR Luganska kot neodvisnih držav === ==== Države članice ZN ==== ==== ''De facto'' države ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Država ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Kosovo}} | Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova je izrazilo solidarnost z Ukrajino proti ruski agresiji in navedlo, da Putin vodi vojno proti demokraciji. Kosovo je tudi pozvalo svobodni svet, naj odločno nastopi proti Putinu in njegovim zastopnikom.<ref>{{Navedi tvit|number=1496059379354845187|user=MFAKOSOVO|title=Kosova 🇽🇰 stands with Ukraine 🇺🇦 against Russia’s outright aggression. Putin is once again waging war against a peaceful democracy. He has been waging hybrid wars against democracies across Europe for many years. The free world must respond to Putin and his proxies with resolve.|author=MFA Kosova|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222094929/https://twitter.com/MFAKOSOVO/status/1496059379354845187|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}</ref> |- |{{Zastava|Republika Kitajska|name=Republika Kitajska (Tajvan)}} | Ministrstvo za zunanje zadeve ROC je izrazilo "globoko obžalovanje in obsodbo" Rusije, potem ko je ta namestila ruske sile v separatistični regiji. Predsednica ROC in tiskovna predstavnica izvršnega juana Kolas Jotaka je dejala, da je "spodbudno", da veleposlaniki ZN zavračajo ozemeljske zahteve Rusije po Ukrajini, in dejala, da se veseli dneva, ko bo "svet enako zavrnil" zahteve Ljudske republike Kitajske glede Tajvana.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html|title=The latest on the Ukraine-Russia crisis|date=22 February 2022|publisher=CNN|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222075701/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html}}</ref> |} ==== Mednarodne ali regionalne organizacije ==== {| class="wikitable sortable" align="center" width="100%" ! width="175px" |Organizacija ! class="unsortable" | Opombe |- |{{Zastava|Evropska unija}} | Najvišji uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] so obsodili rusko priznanje in ga označili za "očitno kršitev mednarodnega prava". Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] sta v skupni izjavi "najostreje obsodila odločitev ruskega predsednika, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini kot neodvisnih subjektov." Naslednji dan je EU sankcionirala 351 poslancev [[Državna duma|državne dume]] zaradi podpore neodvisnosti obeh regij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics|title=EU sanctions 351 Russian lawmakers who voted to recognise Ukraine's separatist republics|date=22 February 2022|publisher=EuroNews|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222182039/https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287|title=European nations condemn Russia's recognition of separatist regions of Ukraine|publisher=AA.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223818/https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287}}</ref> |- |{{Zastava|NATO}} | Generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] je obsodil odločitev ruske razširitve priznanja na samooklicani republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]], in izjavil: "To dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši minške sporazume, katerih podpisnica je tudi Rusija." Zavezništvo je podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pri čemer so zavezniki Rusijo pozvali, naj "izbere diplomatsko pot in nemudoma obrne svoje množično vojaško kopičenje v Ukrajini in njeni okolici ter umakne svoje sile iz Ukrajine v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in zavezami."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm|title=Statement by the NATO Secretary General on the recognition by Russia of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics|publisher=NATO|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000650/https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm}}</ref> |- |{{Ikonazastave slika|OSCE flag.svg}} [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] | OVSE ne priznava DLR in jih označuje za "nezakonite oborožene skupine v Donbasu", njihova okupirana ozemlja pa za "določena območja regij Donecka in Luganska" ali s kratico "CADLR". Poročilo OVSE o vojnih zločinih namiguje, da "neodvisne države" niso niti "sovojskujoče se države Rusije", omenja jih za "samooklicane 'republike'", ruske "pooblaščence" in "pod splošnim nadzorom Rusije«, in navaja, da je zato Rusija odgovorna za njihovo kazniva dejanja zoper mednarodno humanitarno pravo.<ref>{{Navedi splet|last=Wolfgang Benedek, Veronika Bílková and Marco Sassòli|date=2022-04-12|title=Report on Violations of International Humanitarian and Human Rights Law, War Crimes and Crimes Against Humanity Committed in Ukraine since 24 February 2022|url=https://www.osce.org/files/f/documents/f/a/515868.pdf|accessdate=2022-05-01|website=OSCE}}</ref> |- |{{Zastava|Združeni narodi}} | Generalni sekretar ZN [[António Guterres]] je obsodil rusko priznanje in jo označil za kršitev ozemeljske in suverene celovitosti Ukrajine ter "smrtni udarec" minškim sporazumom. Guterres je tudi okrcal odločitev Rusije, da v regijo pošlje "mirovne sile" z besedami: "Ko enote ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranske mirovne sile. Sploh niso mirovniki."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991|title=Moscow must fully comply with UN charter: Guterres|publisher=CNA|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235440/https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991}}</ref> |} == Glej tudi == * [[Referendumi o statusu Donbasa 2014]] * [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] * [[Priključitev Krima Ruski federaciji]] * [[Seznam držav z omejenim priznanjem]] == Sklici == [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] o2xa5uk06xpw6h3dafqnbli92xs5iqa 10 521868 5726326 2022-08-01T08:47:36Z A09090091 188929 n wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|country showdata</noinclude>}}} | alias = Republika Arcah | flag alias = Flag of Artsakh.svg | link alias-football = Arcaška {{{mw|}}} nogometna reprezentanca | name alias-football = Arcah | size = {{{size|}}} | name = {{{name|}}} | altlink = {{{altlink|}}} | altvar = {{{altvar|}}} <noinclude> | redir1 = Arcah | redir2 = Nagorno-karabaška republika | redir3 = Nagorno-Karabah | cat = Arcah, Republika </noinclude> }} 283ldg1flc77c1ii1u5309xncv351r1 10 521869 5726327 2022-08-01T08:48:07Z A09090091 188929 preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Arcah]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Podatki države Arcah]] ij3xeg6rap5llzz0lhg39tpxfuccu8e 0 521870 5726338 2022-08-01T09:22:02Z MirjanaZB 213865 Ustvarlia novi članek. wikitext text/x-wiki Mirjana Zeljić Brnčič (roj. 25.12.1975) je hrvaško-slovenska pianistka, ki je svojo glasbeno pot začela na glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, pri profesorici Magdi Dimnik Kryžanowski. Že kot učenka je veliko nastopala in snemala za RTV Slovenija. Srednjo glasbeno šolo je končala v Splitu, pri profesorici Olgi Račić, izobraževanje pa je zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorici Tatjani Ognjanović. Ves čas je veliko nastopala v različnih dvoranah po Sloveniji in na Hrvaškem. Pri sedemnajstih letih je ob Dnevu državnosti kot solistka nastopila s pihalnim orkestrom HRM (Hrvaška vojna mornarica) v veliki dvorani Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu. Po končanem izobraževanju se je posvetila pedagoškemu delu, predvsem poučevanju klavirja. Ob tem se je tudi izpopolnjevala na različnih seminarjih pri priznanih domačih in tujih pianistih ter pedagogih. [[Slika:Mirjana Zeljić Brnčič.jpg|alt=Mirjana Zeljić Brnčič|sličica|Mirjana Zeljić Brnčič]] Bila je članica izvršnega odbora EPTA Slovenija (Društvo slovenskih klavirskih pedagogov), leta 2010 pa je bila imenovana za vodjo strokovnega sveta za koordinacijo pri organizaciji 32. Klavirske mednarodne konference v Ljubljani. Leta 2014 je bila prav na pobudo EPTA povabljena in imenovana za predstavnico Združenja glasbenih pedagogov in poklicnih glasbenikov. Istega leta se je na vabilo predsednika Državnega sveta RS ter predsednika Združenja ravnateljev glasbenih šol kot uradno izbrana predstavnica udeležila posveta v Državnem svetu ter javno predstavila delo glasbenih pedagogov. Strokovno je sodelovala pri nastajanju serije priznanih učbenikov "Moj prijatelj klavir" avtorjev Ilonke in Jaka Puciharja. Prevedla, uredila in strokovno sodelovala je pri izdaji učbenika "Moj prijatelj klavir 1", ki je leta 2013 izšel na Hrvaškem. Napisala je tudi članek za strokovno revijo VirKLA. Bila je članica domačih in mednarodnih tekmovalnih žirij, z učenci se udeležuje nastopov in tekmovanj. V letu 2022 je z učenkama dosegla 11 priznanj na različnih mednarodnih tekmovanjih, od tega 6 zlatih. Deluje tudi kot pianistka/korepetitorka v različnih komornih zasedbah in duetih ter sodeluje z zbori, s katerimi je dosegla odlične uspehe na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini. Njen repertoar obsega izvedbo klasičnih, ljudskih in popularnih skladb. V mesecu februarju, leta 2020, je posnela svoj klavirski solo cd, z naslovom "Za dušo", na katerem je sodelovala tudi s priznano pevko in kitaristko Evo Hren ter flavtistom Gašperjem Dolganom. t2eta29kbg1dba5ej7s64hwec5cnsc0 5726340 5726338 2022-08-01T09:33:08Z Yerpo 8417 +oznake wikitext text/x-wiki {{avtobiografija}} {{BŽO brez virov}} {{wikificiraj}} Mirjana Zeljić Brnčič (roj. 25.12.1975) je hrvaško-slovenska pianistka, ki je svojo glasbeno pot začela na glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, pri profesorici Magdi Dimnik Kryžanowski. Že kot učenka je veliko nastopala in snemala za RTV Slovenija. Srednjo glasbeno šolo je končala v Splitu, pri profesorici Olgi Račić, izobraževanje pa je zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorici Tatjani Ognjanović. Ves čas je veliko nastopala v različnih dvoranah po Sloveniji in na Hrvaškem. Pri sedemnajstih letih je ob Dnevu državnosti kot solistka nastopila s pihalnim orkestrom HRM (Hrvaška vojna mornarica) v veliki dvorani Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu. Po končanem izobraževanju se je posvetila pedagoškemu delu, predvsem poučevanju klavirja. Ob tem se je tudi izpopolnjevala na različnih seminarjih pri priznanih domačih in tujih pianistih ter pedagogih. [[Slika:Mirjana Zeljić Brnčič.jpg|alt=Mirjana Zeljić Brnčič|sličica|Mirjana Zeljić Brnčič]] Bila je članica izvršnega odbora EPTA Slovenija (Društvo slovenskih klavirskih pedagogov), leta 2010 pa je bila imenovana za vodjo strokovnega sveta za koordinacijo pri organizaciji 32. Klavirske mednarodne konference v Ljubljani. Leta 2014 je bila prav na pobudo EPTA povabljena in imenovana za predstavnico Združenja glasbenih pedagogov in poklicnih glasbenikov. Istega leta se je na vabilo predsednika Državnega sveta RS ter predsednika Združenja ravnateljev glasbenih šol kot uradno izbrana predstavnica udeležila posveta v Državnem svetu ter javno predstavila delo glasbenih pedagogov. Strokovno je sodelovala pri nastajanju serije priznanih učbenikov "Moj prijatelj klavir" avtorjev Ilonke in Jaka Puciharja. Prevedla, uredila in strokovno sodelovala je pri izdaji učbenika "Moj prijatelj klavir 1", ki je leta 2013 izšel na Hrvaškem. Napisala je tudi članek za strokovno revijo VirKLA. Bila je članica domačih in mednarodnih tekmovalnih žirij, z učenci se udeležuje nastopov in tekmovanj. V letu 2022 je z učenkama dosegla 11 priznanj na različnih mednarodnih tekmovanjih, od tega 6 zlatih. Deluje tudi kot pianistka/korepetitorka v različnih komornih zasedbah in duetih ter sodeluje z zbori, s katerimi je dosegla odlične uspehe na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini. Njen repertoar obsega izvedbo klasičnih, ljudskih in popularnih skladb. V mesecu februarju, leta 2020, je posnela svoj klavirski solo cd, z naslovom "Za dušo", na katerem je sodelovala tudi s priznano pevko in kitaristko Evo Hren ter flavtistom Gašperjem Dolganom. o4bt8fajwecixfl4xkykx24q0bhe6u7 3 521871 5726341 2022-08-01T09:33:29Z Yerpo 8417 [[WP:KOI]] wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, MirjanaZB. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/MirjanaZB|o katerih si pisal]] v članku [[Mirjana Zeljić Brnčič]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:33, 1. avgust 2022 (CEST) i3nbgi7kxymvc030e325vjozmm3fndg 10 521872 5726358 2022-08-01T11:16:17Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} Template makes a simple ratio calculation, that can be used for densities (amongst other things). ==Usage== {{tbullet|density|1000|10}} * {{code|{{density{{!}}p{{=}}1000{{!}}a{{=}}10}}}} &rarr; {{density|p=1000|a=10}} {{tbullet|density|1000|10|km2}} {| class=wikitable ! Code !! Population !! Area !! Density |- | {{code|{{density{{!}}disp{{=}}table{{!}}1000{{!}}10}}}} || {{density|disp=table|1000|10}} |} {| class=wikitable ! rowspan=2 | Code... wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} Template makes a simple ratio calculation, that can be used for densities (amongst other things). ==Usage== {{tbullet|density|1000|10}} * {{code|{{density{{!}}p{{=}}1000{{!}}a{{=}}10}}}} &rarr; {{density|p=1000|a=10}} {{tbullet|density|1000|10|km2}} {| class=wikitable ! Code !! Population !! Area !! Density |- | {{code|{{density{{!}}disp{{=}}table{{!}}1000{{!}}10}}}} || {{density|disp=table|1000|10}} |} {| class=wikitable ! rowspan=2 | Code !! rowspan=2 | Population !! colspan=2 | Area !! colspan=2 | Density |- ! {{small|{{nobold|(km{{sup|2}})}}}} !! {{small|{{nobold|(sqmi)}}}} !! {{small|{{nobold|(/km{{sup|2}})}}}} !! {{small|{{nobold|(/sqmi)}}}} |- | {{code|{{density{{!}}disp{{=}}table{{!}}1000{{!}}10{{!}}km2}}}} || {{density|disp=table|1000|10|km2}} |} ==See also== * {{tl|Data/Popdens}} * {{tl|Pop density}} * {{tl|Popdens}} * {{tl|Population density WD}} 7e17x9msgmau1kgyy2z2c9ya0hxy30y 10 521873 5726363 2022-08-01T11:30:35Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * ({{Age in days|2019|7|1}} + ({{#time:U}} mod 86400) / 86400) round -3}} <noinclude> <pre style="overflow:auto;">{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * ({{Age in days|2019|7|1}} + ({{#time:U}} mod 86400) / 86400) round -3}}</pre> * Looks better with commas: '''{{formatnum:{{worldpop}} }}''' * Present value of <nowiki>{{worldpop-base}}</nowiki> is {{formatnum:{{worldpop-base}} }} * Present value of <n... wikitext text/x-wiki {{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * ({{Age in days|2019|7|1}} + ({{#time:U}} mod 86400) / 86400) round -3}} <noinclude> <pre style="overflow:auto;">{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * ({{Age in days|2019|7|1}} + ({{#time:U}} mod 86400) / 86400) round -3}}</pre> * Looks better with commas: '''{{formatnum:{{worldpop}} }}''' * Present value of <nowiki>{{worldpop-base}}</nowiki> is {{formatnum:{{worldpop-base}} }} * Present value of <nowiki>{{worldpop-daily-inc}}</nowiki> is {{formatnum:{{worldpop-daily-inc}} }} * Updates every 1,000 increase in population * Formatted to nearest 1,000 to reduce likelihood of display in scientific notation, and also to avoid false precision ==Regarding rounding== *if rounded to nearest 100-thousand, will often display in scientific notation *if round ends in 5 zeroes, there is an intermittent sci notation problem *This CAN happen even if the number is rounded to 0 places - IF the number ends in 5 zeroes *results are inconsistent, seemingly dependent on which server renders the numbers {|class=wikitable style="text-align:center" ! Places<br />rounded<br />to !! result !! "textified" |- |none||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} }} }}|| |- |0||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -0 }} }} || |- |1||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -1 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /10 round 0}}0 |- |2||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -2 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /100 round 0}}00 |- |3||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -3 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /1000 round 0}}000 |- |4||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -4 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /10000 round 0}}0000 |- |5||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -5 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /100000 round 0}}00000 |- |6||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -6 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /1000000 round 0}}000000 |- |7||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -7 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /10000000 round 0}}0000000 |- |8||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -8 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /100000000 round 0}}00000000 |- |9||{{formatnum:{{#expr: {{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} round -9 }} }} | {{#expr:({{worldpop-base}} + {{worldpop-daily-inc}} * {{Age in days|2019|7|1}} ) /1000000000 round 0}}000000000 |} ==Data source== {{cite web |url=https://population.un.org/wpp/Download/Files/1_Indicators%20(Standard)/EXCEL_FILES/1_Population/WPP2019_POP_F01_1_TOTAL_POPULATION_BOTH_SEXES.xlsx |title=Total Population - Both Sexes|work=World Population Prospects, the 2019 Revision|publisher=United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, Population Estimates and Projections Section|date=June 2019}} [[Kategorija:Družboslovne in z družbo povezane predloge]] </noinclude> i6govlxmzhg6gx782n9njpo83ao3r7o 10 521874 5726364 2022-08-01T11:31:51Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: 7713468000<noinclude> ==Data Source== {{cite web |url=https://population.un.org/wpp/Download/Files/1_Indicators%20(Standard)/EXCEL_FILES/1_Population/WPP2019_POP_F01_1_TOTAL_POPULATION_BOTH_SEXES.xlsx |title=Total Population - Both Sexes|work=World Population Prospects, the 2019 Revision|publisher=United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, Population Estimates and Projections Section|date=June 2019}} Kategorija:Družboslovne in z... wikitext text/x-wiki 7713468000<noinclude> ==Data Source== {{cite web |url=https://population.un.org/wpp/Download/Files/1_Indicators%20(Standard)/EXCEL_FILES/1_Population/WPP2019_POP_F01_1_TOTAL_POPULATION_BOTH_SEXES.xlsx |title=Total Population - Both Sexes|work=World Population Prospects, the 2019 Revision|publisher=United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, Population Estimates and Projections Section|date=June 2019}} [[Kategorija:Družboslovne in z družbo povezane predloge]] </noinclude> dm2fx76in6qyidjsbqk6sjf64694ftz 10 521875 5726366 2022-08-01T11:33:06Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: 225690,41<noinclude> ==Data Source== {{cite web |url=https://population.un.org/wpp/Download/Files/1_Indicators%20(Standard)/EXCEL_FILES/1_Population/WPP2019_POP_F01_1_TOTAL_POPULATION_BOTH_SEXES.xlsx |title=Total Population - Both Sexes|work=World Population Prospects, the 2019 Revision|publisher=United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, Population Estimates and Projections Section|date=June 2019}} Annual increase = 1.08 % 7,713,4... wikitext text/x-wiki 225690,41<noinclude> ==Data Source== {{cite web |url=https://population.un.org/wpp/Download/Files/1_Indicators%20(Standard)/EXCEL_FILES/1_Population/WPP2019_POP_F01_1_TOTAL_POPULATION_BOTH_SEXES.xlsx |title=Total Population - Both Sexes|work=World Population Prospects, the 2019 Revision|publisher=United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, Population Estimates and Projections Section|date=June 2019}} Annual increase = 1.08 % 7,713,468,000 - 7,631,091,000 = 82,377,000 annual increase 82,377,000 / 365 = 225,690.41 daily increase [[Kategorija:Družboslovne in z družbo povezane predloge]] </noinclude> tbury0cz7svksaoyru86j5lxiw3jfpx 5726367 5726366 2022-08-01T11:34:25Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki 225690,41<noinclude> ==Data Source== {{cite web |url=https://population.un.org/wpp/Download/Files/1_Indicators%20(Standard)/EXCEL_FILES/1_Population/WPP2019_POP_F01_1_TOTAL_POPULATION_BOTH_SEXES.xlsx |title=Total Population - Both Sexes|work=World Population Prospects, the 2019 Revision|publisher=United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, Population Estimates and Projections Section|date=June 2019}} Annual increase = 1,08 % 7.713.468.000 - 7.631.091.000 = 82.377.000 annual increase 82.377.000 / 365 = 225.690,41 daily increase [[Kategorija:Družboslovne in z družbo povezane predloge]] </noinclude> qfpyfvnkpxxtahmj2fyui0eiwixb6ue 0 521876 5726370 2022-08-01T11:35:43Z 2004ana 146315 Nova stran. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yeonmi Park|birth_date={{birth date and age|1993|10|4|df=yes}}|birth_place=[[Hyesan]], [[Ryanggang Province]], [[Severna Koreja]]|image=Yeonmi Park, 2014 (cropped).JPG|children=1|citizenship={{hlist|[[Severna Koreja]]|[[Združene države Amerike]]}}|education=[[Columbia University]]|website=[https://www.yeonmi.com/ yeonmi.com]}} Yeonmi Park (korejsko: 박연미; rojena 4. oktobra 1993) je severnokorejska prebežnica in aktivistka. Z družino je leta 2007 pobegnila iz Severne Koreje na Kitajsko, se leta 2009 preselila v Južno Korejo, od leta 2014 pa živi v ZDA. Je zagovornica žrtev trgovine z ljudmi na Kitajskem in si prizadeva za promocijo človekovih pravic v Severni Koreji in po vsem svetu. Leta 2015 je izdala knjigo o svojem življenju z naslovom In Order to Live: A North Korean Girl's Journey to Freedom. Vodi tudi YouTube kanal "Voice of North Korea by Yeonmi Park", kjer razpravlja o severnokorejskih novicah, politiki in kulturi. ftlgaijdfmdt171oedkxi82jnjr2wdf 5726373 5726370 2022-08-01T11:40:09Z 2004ana 146315 nov odstavek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yeonmi Park|birth_date={{birth date and age|1993|10|4|df=yes}}|birth_place=[[Hyesan]], [[Ryanggang Province]], [[Severna Koreja]]|image=Yeonmi Park, 2014 (cropped).JPG|children=1|citizenship={{hlist|[[Severna Koreja]]|[[Združene države Amerike]]}}|education=[[Columbia University]]|website=[https://www.yeonmi.com/ yeonmi.com]}} Yeonmi Park (korejsko: 박연미; rojena 4. oktobra 1993) je severnokorejska prebežnica in aktivistka. Z družino je leta 2007 pobegnila iz Severne Koreje na Kitajsko, se leta 2009 preselila v Južno Korejo, od leta 2014 pa živi v ZDA. Je zagovornica žrtev trgovine z ljudmi na Kitajskem in si prizadeva za človekove pravice v Severni Koreji ter po vsem svetu. Leta 2015 je izdala knjigo o svojem življenju z naslovom ''In Order to Live: A North Korean Girl's Journey to Freedom''. Vodi tudi YouTube kanal "Voice of North Korea by Yeonmi Park", kjer razpravlja o severnokorejskih novicah, politiki in kulturi. Odkar je Park pobegnila iz Severne Koreje, piše in govori o svojem življenju. Med drugim je pisala za Washington Post in bila intervjuvana za The Guardian. Leta 2014 je bila izbrana za eno od "BBC's 100 Women". 31om0fq8b8hxognbhn47mt6ngdcsyna 5726376 5726373 2022-08-01T11:43:18Z 2004ana 146315 dodane povezave wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yeonmi Park|birth_date={{birth date and age|1993|10|4|df=yes}}|birth_place=[[Hyesan]], [[Ryanggang Province]], [[Severna Koreja]]|image=Yeonmi Park, 2014 (cropped).JPG|children=1|citizenship={{hlist|[[Severna Koreja]]|[[Združene države Amerike]]}}|education=[[Columbia University]]|website=[https://www.yeonmi.com/ yeonmi.com]}} Yeonmi Park (korejsko: 박연미; rojena 4. oktobra 1993) je severnokorejska prebežnica in aktivistka. Z družino je leta 2007 pobegnila iz [[Severna Koreja|Severne Koreje]] na [[Kitajska|Kitajsko]], se leta 2009 preselila v [[Južna Koreja|Južno Korejo]], od leta 2014 pa živi v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je zagovornica žrtev trgovine z ljudmi in si prizadeva za človekove pravice v Severni Koreji ter po vsem svetu. Leta 2015 je izdala knjigo o svojem življenju z naslovom ''In Order to Live: A North Korean Girl's Journey to Freedom''. Vodi tudi [[YouTube]] kanal "Voice of North Korea by Yeonmi Park", kjer razpravlja o severnokorejskih novicah, politiki in kulturi. Odkar je Park pobegnila iz Severne Koreje, piše in govori o svojem življenju. Med drugim je pisala za [[The Washington Post|Washington Post]] in bila intervjuvana za [[The Guardian]]. Leta 2014 je bila izbrana za eno od "BBC's 100 Women". gqeayylek4iay9qfw28121sa0sbqy51 0 521877 5726378 2022-08-01T11:45:27Z Boštjan7skozi24 168386 Stran o filmu Nekaj sladkega, osnovne informacije. wikitext text/x-wiki Nekaj sladkega je slovenski komični celovečerni film, komedija zmešnjav iz leta [[2022|2022.]] Režiral ga je [[Tin Vodopivec]]. V filmu nastopajo igraci iz Slovenije, Makedonije, Srbije in Hrvaške. Premiera filma v Sloveniji bo januarja leta 2023. === Zgodba === Glavni lik je Kaja, organizatorka velikega mednarodnega kongresa v Ljubljani, z glavno zvezdo, svetovno znanim "gurujem marketinga" po imenu Ace Majstorovski. Kariera ji visi na nitki, ko njen govorec zamudi na letalo. V paniki najame simpatičnega lokalnega slaščičarja Gogija, ki je guruju na las podoben. Aceta čaka nenavadna pustolovščina, ko poskuša najti prevoz iz Skopja. Gogi se v Kajo zaljubi in se nehote zaplete v pravo zmešnjavo. === Scenarij === Scenarij sta napisala [[Urška Majdič]] in [[Tin Vodopivec]]. Pomoč pri zgodbi in oblikovanju glavnega lika sta avtorja zaupala glavnemu igralcu, [[Saško Kocev]]. === Produkcija === Produkcijska hiša Sparks and Juice Production, katere lastnika sta [[Tin Vodopivec]] in [[Urška Majdič]], nato pa še [[Maja Zupanc]] in drugi. === Ekipa === * scenarij: Urška Majdič in Tin Vodopivec * zgodba: Urška Majdič in Tin Vodopivec ter Saško Kocev * produkcija: Sparks & Juice Production * fotografija: Darko Herič * glasba: [[Urška Majdič]] in aranžmaji ter produkcija [[Leon Firšt]] * montaža: [[Miha Šubic]] [[Kategorija:Film]] [[Kategorija:Komedija]] [[Kategorija:Slovenski filmi]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] 00ts241n0a4ux9igfoiron88qag0zdj